Vreihililvo: na Trav«jku it Ž77. |. nadalr. (ono »krti (udi «» raipoiilja^je li«faj.. Prejemajo »n ae plačilo »akoriiia oaaanila tarfi v aeftlovei.akela jeaiku. PJača ae aa v vik* nalisno vtflo 5 tuU,M tr uaaaailo aaiuo eukral iluae. če dvakral. 8 sold., če trikrat, 10 a. r. a. l*avrl» lega te n>k kral 50 a. aa Jianifelj. za domače, slovenske iu'občne potrebe V kaiii«l liati aapradajnja v tiariet v kokvArninf K, Sohar-Jcri ua Tratai ku po IV (oldov. I "".....J.-.)-iu...i- - n.!«|Jiinii f u ■ - ■■ -,.- Ilržavni zbor. Goxpi>jska zbornica. Štiridnevna bitva v goapojski zbornici zustrnu za knimke postave jo končana, Zuiugul j no uasprotiliki konkordata. Zmaga |>a ul bila težavno, kor žo naprej določena: glasi so bili io davno Stoli. — Šlo jo za sila važno prinetpv, iu .reči, moramo^ da dobala ui bila nespodobna ; manj spodobna ji) bilo včasih obiiafinnju ncklerib zbornikov m^d tem ko sb govorili listi moža ki, ki so zastopali cprkveua in verska načela. Naj ne-spodobnojče pa - in Jo je grda grda maroga velikega dola dunajskega občinstvu bilo je vedenje ^galerije", ('to je, poslušavcev). V leni ko so si govorniki obeli slrunk prizadevali, resno ju vestuo obravnavati . princi pe, na ktorib sloni vsa država, vsa človcSka družba, ni vedela nomikaua" drhal nu galerijah boljenu nego — smejati se! že luni v spodnji zbornici, ko hc je ta iiu črt razpravljal, moral se je vsak poStonjak spodtikati na nepriličul> „lleiierkeit " jo Akandaloljulmili galerij. TA v gosp. zbornici jiil 'ni bilo neslani ^ lleiierkeit " i ne, moro ue lirzdc. Predsedniku ku. Kollorudu gre bI-i;cr čiuit, da je razjiravo. nepristransko ravnal in m o| <■ it. ll'o l.ivrnil - a li -j (Dalje). Na mahu jc Ježal stoguou dobro oblečen mož, drug v modri suknji se jo JiiI :čezenj spreguil in, mu je, kader je zablisknlo, «-braz "pazljivo ogledoval Obraz ližeeega jeibil • krvjo .polit, čplo je bilo razcepljeno: Očitno: je bfrnravao umorjen. Morivec jc Se držal - v rokah smrtno ;orodje, debeluh vejo, ktero Jo bil vihar odlomil. Zdelo ae je da se boji; da nc bi- uinorjeucc Ae iivel,, ker je okrvavljeno vejo zopet dvignil in ž njo na vso moč po. glavi ranjanega- mahuil. . : t- Duhovnik je hotel na pomoč klicati, pa glas bo mn je v grlu nduiil, iu ni se mogel z niesta pomakniti. Morivec ga ni videl, da si ravno je blisk vse krog razsvetljeval.-Va«i» ujogo»iu misli se je bilo prekleto deloi polastilo- Zdaj «e pripogne,- in vzame umorjenemu duarni pas, kterega sebi okoli - života ovože. Duhovnik dobi zdaj zopet moč in se gane; groza K* obhaja-ko se bliža umorjenemu iuHtnu |>olaga roko na srce. Že ni mn več l-iloj Ko ae spregne,- mu- zleze nekaj iz Žepa, pa on tega ne, zapazi, tadi »č. da a« mn- dnhovsko oblačilo nkervavi. Mož v "modri suknji -je obstal kakor da bi bil okamnel; orodje, svojega strafcnega dela Ae v rokah držč je strmel s Široko odprtimi očeai na nj. 4 Morivec " zavpije duhovnik^-. „ lakomnost te je zapeljala, da ai storil, kar more čloVek« najhujegu sto riti.. Vrzi rop cd sebe in- hiti pred-sodnika, ker kdor kri preliva, tega kri mpra biti prelita." jc morivca strah zapustil, -ko je videl, da ka svojo zmago š tim, da so njeni privrženci v subolo, ko je kardinal Kuiischur iz zlmriiiee Sel, za njim žvlž-gali! .Slabo ne vjeiua lo tako sirovo ravnanje z vodnim zagotovljcnjem .nI struni konkordatohorcev, du saj. oui niiimjo nič zoper vero samo ua sebi, Samo Čez ineje svojih pravic naj bi «orkvena oblast ne vegabi iu no krulila pravic državni oblasti; to da hočejo. Kdor ren (zoper vero „nič" nima, bodo spoAtoval tudi posvečeni ■/.nučiij služabnikov doličue vere. Ali je bilo. raza vitij o-nje duuujHke({H mcHia v subuto večer pravočasno iu iprimOruo, pofcužu prihodnost. Toda zadosti naj bode I tega razgovarjauja; kajti v tem ko tU (ako modruje mo, utegne, sam pri sebi mislili in vpražatl kteri nuAili Uravcov : Kaj pa je neki prav za prav bilo ua |>utinjiV Iu po pravici bi tuko vpraiul; zakaj, kdor na prebira vsakdan po več iu velikih časnikov, nI mogočo, du bi ne razvedet v vseli rečeh, ki jih itiri h kr« lu zborujoči zbori ua Dunaji otifavnujejo (namreč: zbornica poslancev, gosposka zbornica, in 2 delegaciji, ;državno zborna iu ogcrsksj Naj razložimo torej.Dne -20. okt 1807. jc odobrila zbornica poslancev tisti načrt postave, kterega j pa ep voljule pri nas v Avstriji neke t^ke zakon - iina s človekoin uo pa.z nadzcmeljskiin biljem opraviti. Bliža se duhovniku In ': lar," glej, dst jo brzo iz gozda po brile ft, in varuj »c, da' ne zinefi besedice. Meni jc zares malo na torti ležeče, ali Se enega ubijem ali ue, da bom Ic brez skrbi. Pojdi tedaj in tnbl^i, če ti jc življcryo dragp! " , ' : Duhovnik sc jc pl-eč obrnil, on jc ljubil fciir, pa je. bil iudi brez orožja, in kako bi so bilo vjemalo z njego 'vim svetim pokliccpi, ako hi"te'bil z moriveem boril? Bliski so mu pot kazali pa morivččv glas ^nu je Jdonel zini raj v ušesih^ nI ga prvikrat sliAal, zdelo bo 'mn je da ga poznava. Ko jc bil Btoril kakih sto korakov navzdol, obstoji in,pravi Bam Bcbi: „Gotovo je bil on. Glas tega Človeka je tako ostraSen, da ni moč gti pozabiti. Da si ravno mi bc hudo zdi moram vendar svojo dolžnost spblhiti in ga jutn pri sodniku 'založiti. — Ali ni mi žugal da me ubije, ako ne bOm ■molčal? Pa tudi Čc bo mož beseda, mi ni molčati, ampak moram svojo dolžnbBt spolniti." Napoti se dalje; krtialti je pod goro. Srce mu bije ko vhaja v farovž in ko stopa v svojo sobico. V duha jč šč ' vodno 'videval strufcno rnori-tev Dolgo je premišljeval, j8-li ga res dolžnost budo-dejstvo gosposki ovadili ali bi nc bilo morda bolje molčati m Čakati, da bi vsč no naključbi prišlo na dan; smo molčati razpelo, jo molil pa vedno se ga je prva misel lotevala, misel, da . Ko le bil to skenil jc pnklenil pred sveto in je' legel. Se Ic proti jutru je zadro mul. 4 Vrnimo Be k morivcu. Predrznost, s ktero jo bil duhovnika od umorjenega odpodil, in s ktero je pretil, da se bode hndo oad njim maščov&l, so je kmalu v neizrekljiv strah spremenila, tako dt* se je nedaleč od ske postave, ktere so si s cerkvenimi določbami neko- j liko navakrjŽ; n- P'- P° cerkvenih postavah, mora so- i diti v zakonskih zadevah ikofova (dnhovska) sodniju, ue net*a (deželaka); in tako je tudi bilo-od I. 185G naprej iu je še zdaj; pred I. 1856 pa so spadale take reči pod deželno (okrožno) sodnijo. Cerkev postavlja neke zakonske zadržke, kterih državna oblast noče priznati, n. pr. zadržek med botri in njimi, ki so jih h kislu sli hirati držali in pa med botri iu stariši kr-ičencev iu birmancev (duhovno sorodstvo). Nasproti pa ne vidi ccrkev zadržka tam, kjer ga država stavi p. j zakon inalolctnili, vojaščini podvrženih jopo cerkvenih. določbah veljaven, drŽava ga nc pripušča itd. itd.Novi , načrt postave, ki je zdaj v obeh zbornicah sprejet, hoče ( naj bi prišlo vae zopet ua ataro, kakor je bilo prod konkordatom t. j. naj hi prišla ob veljavo aedatija od 1. 1850 veljajoča postava, in naj bi zopet obveljale določbe občucga državljanskega zakonika, kakor šo veljale pred I. i8f>G. Novo pa je to, da se vpeljuje (v prvo v Avstriji) „civilni" (svetni) zakon za silo. Ta reč je tako. Ako bočetu zakon skleniti osebi, med k te rima |e kak tak zadržek, da ju ne moro cerkev ni -zadržka odvezati ni poročiti, dano jima je na voljo, poroko pred »Drina gosposko (pred okrajnim predstojnikom)' opraviti. In temu se ccrkveni rsuk o zakonu nar bolj Vpira,— Ta načrt postave je došel gosposki zbornici že lansko jeseni, ali tisti čas je imela z dru-ziirii rečmi opraviti, polle so prišli Božični prazniki in, ker jo'morala poprej posebna komisija lo reč pretresli, vlekla se jej do Zdsj. Na sv. Jožefa dan je prišla v polni seji na dnevni red. Prebrala sta se nar popred predloga večine in manjšine komisijine. Večin in nasvet (poroč. bar. Liehtenfels) je ta: Pdtrdihi naj bi se postava, kakoršna je došla iz zbornice poslancev. Manjšinin predlog pa nasvuluje, nsj bi se komisiji naročilo, da naj si privzame zvedien-cev, ki bi jih imela večina in u^anjšina (komisijiua) izvoliti, in nsj ž njih pomočjo državljanskega zakpnika določbe sedaj veljsjoČfm'cerkvenem postavam primerja, žrtve svoje lakomnosti v mah zgrudil. Hotel še je zopet na rioge spraviti, in bežati iz strašnega kraja, toda obnemogeljc bili „ Spoznal me je je šeptal, „ve da sem ga umoril, i j utre, ko bo vzhajalo solnco izzit gor, pojde k sodniku in me zatoži. Verjeli mu bodo, ker je dukovnik, in jaz sem zgubljen. Moram bežati... za morje ... saj imam dc-nara dosta.' Pa ne takp, zasačijo me, predno dojdcin do morja. Skriti se moram, dokler ne bo vse, pozabljeno. ..• . .,' Pa kam, saj ni ga' kraja v gorah, da ne l>i ga preiskovali. . *Tn začne duhtati, kako bi še kaj druzega zmis,-lil—in iztaislil ši jo je, ! »Umreti morit," reče sam pri sebi, in kakor da bi mu bil hudobni naklep rtovo moč v obnemogle ude vlival, poskoči kvišku in leti.po bregu navzdol. a/oE je šel ko rakie, pa on m dežja čutil ; misei: mor f. morom pokrijem,-bila se ga je vsega polastila. ; Sajje mu je zpianjkovalo, ko je do farovža prišel. Vrata SO bila odprta, da je lahko v hišo zlezel. Župnik, pa itrara gluha dekla ata bila edina hišna prebivalca. Vedel je tedaj, da ^a ne bo nikdo motil. Zdi[j šeguc v žep, potegne iž. njega dolg pa o-, Mik nož—se malo vBtavi in posluša. Pa koj smukoe pO priprtih vratih drzno v farpvž. Vse je bilo temno; pa On je vse prostoro dobro jpoznal, ker je bil kot oti-dk sto in stokrat v mali sobi.' Župnik ga ie-. zavojj pridnosti in pobožnosti hvalil in ga jo uri »cbl lmcl. Isti mož, kterega jo botčl zdaj umoriti, bil ga, je prvikrat k Svetemu odhajilu povedel, in ga je avaril z milimi besedami, z besedami ki v arce segajo, naj. ostane zmirom tako pbšiulcn,- pošten, tako pobo- tmm-'; : ' ■' • * '' \ 'jI vse natančno presodi in preudari iu potle zbornici sporoči. Sostavil je bil menda manjšinin predlog oče kon-kordata, kardinal Bauscher, poročevul je' grof BlOme. Brž od začetka seje pa se jo oglasil grof Mentdorf s posebnim nasvetom, da naj bi se nsrnreč vsa obravnava Odložila do takrat, ko bode pogajanje zastian prenaredeh koiikordata v Rimu dognauo, čel, da -to ne gre, da bi so dokler ni konkordst odpravljen, dsjsle postave, ki ao mu (konkordatu) nasproti, iu to ravno zdaj ko Ima pogajanje o njem pričeli: Ta nasvet je zbornico in predsednika nekallko omamil: niso namreč vedeli, alibi ga tajali brž na glasovanje,ali ne; določeno je bilo, naj grof Mensdorf svoj nasvet fie le takrat razloži, kedar prido ua-n j vrata govoriti. Na to se je pričela občna razprava. Naj veljavnejši govorniki obeh strank ao biatroumuo govorili. Sploh se je sukala de-bata okrog koukordata. Poglavitni razlogi so bili ti le: Od cerkvene strani seje trdilo: Postava, o kteri so menimo je zoper konkordst; Če bo sprejeta, bode |o toliko, kakor da hi se konkordst odpravil. Konkordat pa ima lo z mi raj postavno moč^ ni fie ni prenatejen, niti odpravljen, torej ne gre, da bi zbornica zdaj to postavo obravnavala. £ oukordat »e da odpraviti ali popraviti samo jm> dogovoru z ltimom; ]k>stavodsjavni (državni) zbor ssm nima praviee odstraniti ga meni nič, tobi u ič. Nadalje: Ni politične ni modro vpreti se cerkvi in duhovščini; razpor s cerkveno oblastjo ni Še nobeni drŽavi dobrega sadu prinesel; Avstrija potrebne notranjega miru, take postave dajati, pa se pravi javni mir motiti, državljene dražiti, duhovščino in verno V nar hujšo zadrego, med dva ognja pripraviti. Ha eni strani bo Bim s svojimi . zspovedmi, na drugi državna oblaSt s svojimi cerkvenim nasprotnimi postavami. Koga bodo vestni verni poslušali? Od nssprotue strani so jo tsko-Ie odgovarjalo: Konkordat. je res pogodba, pa ne celč taka, kakor drugo mednarodne pogodbe, ki jih vladar z vladarjem stori. Ko je cesar L'1866 konkordat sklenil/bil jeabsoluten Um p vladar; zdsj ni vcčjtsju?, zdaj je ustaven cesar, eddal jc polovico svo- žon, kakor jo bil tedaj. Kako ae mu je bila dufia do-sibdob spremenila!,. .j-v--*'*s-Vsia- <» f Lezel je po stopnicah, sumeči dežje branil, da bi se njegove stopinje šlišale: vse mu je bilo vgodno. Prilezel je do žnpnikove sobe Skozi priprta vrata je šijala berleča luč in skozi odprt prostor, je videl, da dnhovnik klečč moli. Z eno roko stisne tnlneje nož, z drugo hoče vžo vrata adpabniti in potem na duhovika . planiti; pa v tem hipu Se mu zazdi kakor da., tf ga mogočna pest nazaj ■ potisnila, in kakor da bi mu bilo na uiia: ne ubijaj služabnika božjega! - i >/l>.t • Kakor da bi ga Furije gnale, je skpčil po stopnicah ; dirjsl je.proti gozd«.in po dežji v breg. Kam in zakaj ? To sam ni vedel. Utrnjen se je na tla zgrudi^ kjer je padel, je moral obležati. « ?Z n®kojiko. čain se je zsvedel in je s roksmi :«ko!i sebe začei tipati. Kar zasiata— umoijenca. Strašno zavpije, skoči na noge in biti naprej. Hotel je bežati, toda božja roka ga vede na vrh hriba k ilnati bajtici. Nsglo odpre vrata i stopi v hišico. Mesto, kterega se je toliko časa ogibal, se mn je zdelo zdsj kakor rešnje pribežališče. Stopil je- k blazini, pripognil se čez mrtvo 1 vskliknil: » matiI" Pa ona ne da mu odgovora. Prime jo za roko: mrzla je bila i otrpnela. „ Mrtva l^šcpt*. Žalosten'glas mu je stopil na ustnice; pa ker, jo v tem bipn ugledal svetilnico i cerkovnika, ga ie ndnšil. Plsho je opazoval cerkovnika, jeli ne bi ga u-tegnil ta izdati. Pa se je umiril, mož je spaL Nekoliko olajšan je še enkrat mrliča pogledal in jo pObejrail iz bajtico. , (Dalje frik.) je postavodajavne oblasti državnemu »boru, U pa ni dolino vse za pravo spoznati,'kar je absolutna vlada poproj sklenila. Potem, kdo 'smo postavodajuvnomu bboru avstrijskemu kratiti pravico, postave dajati. Čo zbor sprevidi, da bi bila ta ali U postava dobra za blagostanje drŽave, ne ume mu nihče braniti, tako postavo narediti in t& ni dolžan on gledati na konkordat, ali s«, nova'postava i>njim vjouia, ali no: pos-tavodsjavna oblast zborova da mora biti prosta itd. Drugi razlog je ta: Ljudstva avstrijska žolč svobodnih postav, nočejo vodeti za konkordat, torej ne da bi mir dražili če načrt potrdimo, marveč So zadovoljni bodo Ijndje. Da bi čakali, dokler bode pogajanje v -Jtimu končano, to jo predolgočnsno; Bog zna, kako ho bo ta reč vlekla itd, — Ako donopio vse tq razloge ua sito, pokaže ae brž, da ao di\jo vai skupaj z malo besedami izraziti tako lo: Mi hočemo novo postavo imeti, naša volja, to ho naši vzroki in razlogi,— Izmed ministrov so govorili 3. Itukli so, da vlada je za veči-ni h predlog; vlada da je svobodoljubna kakor o Času Jožef« II. sicer pa du tudi cerkvi rada svobodo privošči, samo v državni! pravice d« sfi no sme vtikati cerkvena oblast; za vero (U ji jo zvu mar, da ni bati ao, da bi 'bila nova postava cerkvi in veri na škodo iti zbore: „ Bloško jozero."„Cerkvico* i ^ Hej Slovane " sočp-talnifiki pevci, ktere vodi gosp. Komeans, odkar; nam je nemila bolezen dela na posteljo ljub^jonoga gosp. Hribarja, prav izvrstno poli- Gospod Eruest Klavžar f j<4 nam mojstrski pol * Popotnika ? in prekrasno dekla-inoval „3amogovoru To llov iz Viljdma Telia. Živili povci i deklamatorl , >/ .............., V sredo 1. aprila bodo, čital v Čitalnici g. F. Rebeo, kar jo imol čituti pretekli torek 24. marca. Visoko minikterstvo za kmetijstvo na Dnnaji je dovolilo 500 fl. n* prošnjo glavnega odbora naše kmetijsko družbo za prihOdujo razstavo vrtnarskih in>cvetličarskih pridelkov, ki se 14. lO. IG ju 171 Ui^ja iv Gorioi napravi: Visoko ministefatvo želi, da bi se iz teli 5tX) gld. veča darila v donarnjih napravila. Za nafte kmete iu Za vso, ki se počiyo'H ovotllOami iunovrt niini pridelki, jo tukaj lep« priložnost pridobiti si Časti i lepili zlatih denarjov, ako p?IUcJo kiy posebns-ga in izvrstnega na razstavo. Puaknsitof Iftrobtlnca. [8tatislilinn črtice}. Na' Francoskem je bilo med tri sto in dvajset tisočami za Vojaščino vpisanih; sto in devet tisoč takih/ ki niso bili spoznani /a dobre ; med temi pok vekami jO bilo devet tisoč i sto grbetr. Na Prutkem, zvllisti po tistih deželah, ktero bo dobili Prusi po predlanski vojski, se strašno množi Htcvilo takih, ki sO selč » Ameriko. V Bremenu i u Hamburgu jin jo stopilo lota 1860, 51.964 do« na ladje, ki so se odpeljali v Aiiieriko. Po poulednjetn vojritu naroda štejete Velika Britanija in Irlandija skupaj 30 miljottor/ 167,289 daš. StcVilo prebivalcev narašča na Angleikem in ha'Škotskem od leta do lota, so pa očitno manjša na Irlarid-skem: V 22 leti h se Je zmanjšalo tfak^j število prebital-za 2 miljona, 73B,O09 duš. f J • »>!>:* [Ponarejena v fesa]. V Pariza marsikaj znajdejo, kur bi Imelo ženskim obranitilepoto, »koso lepe, in zakriti napake, ki jih ddlajo grde. Za take gospe, kr i-majo preobilna uha, tako da spominjajo človeka na pšivca , imajo prodajavci na prodaj lepe lise. Pod tako kupljene laso skrivajo ženske dolga svoja pristna uha, na ktera si tako pripenjajo majnina ponarejtffaa, da ta lahko Vsakdo vidi. .' > v>•:'<■• - Prlrodopisne utvari. ! m Kako te rastUnd redi. t (Govoril gosp. pri. Krašan v goriški čKalnioi). (Dalje/) ' '■■'■! ' Ako so sežge rastlino, pospnhtč vse organiške substance. Če pa preiščemo ostanke, najdemo, da je o-stalo nekoliko substanec; ki so dajo v vodi 1 stopiti - iu nekoliko v vodi nestopljivih zemelj, ki jih dbbimo >po itlužcnji pepela. Stopljivi ostanki so potaia in soda, nestopljivi: navadni apnence, magnezija in nektere druge, minerainc substance, ktere vzame rastliha iz tal, in ki se v njoj poležejo v podobi zelo malih kristalov. Vsi ti snovi,, orgaoiški, in neorganiŠki doiti v rastlino z živežem ■ vred. -— Kako pa povživa rastlina ogelnik, kterega biva naj več v njej? Ako pomislimo, da ogelnik ni v zemlji ravno potreben za rastlino, da Živi m rase, tedej ni drugače, kakor da dohaja ogelnik v rastlino v podobi plina, nevidljiv našemu očesu, združen z o no ali z več drugimi prvinami. ' i To nevidno trnplo je ogelnokislic (konlensltare) ke-mihka zveza b kislicem, plin, kterega so obilo nareja pri Vsakem gnitji, pri gorenji lesu, pri prebavljanji človeškega in Živalskega želodca, pri dihanji ia< drugih ke-miških procesih.— Ogelnokislic je teži od atmosfernega zraka,- zato se poleže o mirnem vremenu qa tla. Močni stisk.spromeni ta plin v kapljejočo tekočino. Ogelq0kl»liq ui 11» uikako korisl pri gorenji iu nnm ne služl-kakor utnioslerni zrak pri dilmnji. Zalo k.»j ugasne meča v prostoru n«|K'lnjeuem r. ogelnokialicmn, in človek se iaduSi ako pride vanj:- Kdor si hoče napraviti o#el-uokisliea, nuj polije v zaprti posodi zdrobljen apneu kamen z oetoui. Plin, ki ae potem v niajhinih mehurčkih vzdigne, nima ni barve bi ne dalia. Drug za rastlino važen plin je amonjakovsč (Hi/, ammoniak), ki je komiŠka zvuza gnjilna z vodeueeiu. Ta plin se prav lahko spojna po posebnem v oči v ha dajočem duhu-Lahko sc-gu čistega dobi, ako-ae zuie-Aa salmjakovo sol, sč živim apnom, in se ga vlovi in ohrani, ako so napelje napravljen pilil, v posodo poluo vode, ker posrka voda obilo ainonjakovca. », ' Ogclnokinlio iu amonjakoveo sla rastliui. neobho dno potrebna bruna; onega dobiva rastlina' naravnost iz zrak«, ali iz iiektorih v zoinlji gujijočili substance, ktere dn|ajo rastlini tudi apionjak.. Toga jo silna malo v Mlniosfvmem zraku Tudi ogolnokialiea ni v zraku obilo; na 10.000 delov zraka pridejo komaj ,4 deli o gelnoklsliea. • , Hkoro bi člot;ek mislil, da m mogoče, da hi zadostovalo Mko malo ogelnokialfea vsoin gozdom na svetu, kteri ga rabijo toliko v svoj živet. Daje pa lo, mo goče, akrbč milijoni žival in ^alio, ki iznopejo vsak trcniilok tolike ogoluokinljea, kpjikor fp posopli v tj steni trenutku kisliča. - Zraven, tega stvori tudi vul liunski procesi, |ialenju in kvasnuje toliko tekočin mnogo ogelnokislieM. - Naj važnejši, uousahljvi vir za ta plin H<> pa rastline In Živali' sabe,'ki no smrti kakor mrtva iu raspadaioča trupla vrnejo zemlji iu atmosferi vse, kar so ji uekflsj ,, yzcle;(. Tak,^ »« vredi v uareja-nji in v porabi leh plinov neka ravnostalnost, ktere ue more niti človk ruhili, segajo svojevoljno v t« procese. Do kamor seže naft spomin, ima atmosferni zrak ogel pokislica In amonjaka v veduo iptfh razmer^b — . Uničenj« enega organiškega bitja je pogoj in ppdjaga, za življenje druzega. V tem se predoči mislečemu človeku velika vesoljna resnica, da se ne zgubi nili atom materije na zemlji, da sc pa tudi materija nikoli ne pomnoži; zvezo ju podobe njene jtostaiiejo, se spreminjajo iu ae slednjič zruiijo, t Oda ano v sata na sebi'ostane vedno '.. • . -... . .• •.; ! Ko iiorabi rastlina ogelnokislic, ki je blizo. nje, kdo ji prinese druzega, saj je rutlina priklenjena vedno na isto mesto, saj si nc more sa.ma iskati živeža, kakor žival ? Še ve (ia bi morala jmginiti rastlina, ako no bi ji kdo hrane donašal; toda ogelnokislic in amo-iijak jirilekata suma k njej. Vsi plini imajo namreč to lastnpst, da se sami po sebi razširjajo, rasproštirajo, /lnkjcr nc najdejo kakoovifč. Zato silijo napolniti vsak prazen prostor, kterega . najdejo. Ker ji Vediij dohaja zmirej obilo novega ogelnokislica in nnjorijaka, ne zmanj-ka rastlini nikoli tc brane! Posebno ji pa ilež' tega živeža dovolj donaša, ker,padajoče kapljice pline v zraku poberč in seboj nazcmljO prinesejo Tako ne. zadostuje samo rastlini živeža, ampak ogelnokislic sč tudi neporabljen nabira v tleh Zemlji je namreč v visoki stopnji' lastno, da vleče na-sc in srka plina sta trupla. Ona nadomestuje skoraj rastliui tro-bo za zgoščevanje zraka (luftpumpe). To jc vzrok, da ima zemlja Več ko 10 krat.loliko ogčlnokisbca iu. a-monjaka v sebi, kakor zunanji-zrak v enolikem prostoru- Ker pa se ne porabi, ta zaloga tam kjer'ni rastlin, torej ga dobi toliko več vsaka rastlina, .kolikor je bolj oddaljena od druzih rastlin. Tudi v tleh ostane plinu lastnost, razleganja do. kjer ne najde meje,, kajti . nvjrA. jrlorn mn iUt-ijA . jrijijjfl iiii/ujrjna vjjj šapnost teh kotičkov. — . Vai vemo, da je korenika organ, po. ktierem dobiva rastlina hrano; to jo tisti del njenega života, s kterim srka živež. Manj znano pa je, kako. povživa brano. Morda bi marsikdo mislil, du ima rastlina na koreninah luknjice, za srkanje hrane. Ali to ni takč. Tisti deli korenine, po kterih se prav za prav redi rastlina, pokažejo, se nam ako jih bolj na tanjko opazujemo, v podobi prav drobnih Usov, ki so iz zelo majhnih in tenko ko-žastih. mehurčkov ali celio tako tesno 7-loženi, da ne o-stane nikjer nik^ka luknjica Na koncu imajo tU vselej z neko mokroto napolnjene koronin^ee debelčkasto goba ato kapico, pripravno za srkanje mokrote. Ali vendar ni videti tudi z drobnogledom nikjer nobene luknjice, no- l>euc£a razpara pod to kapico, liiko da uO more Človek i po nikakeiii umelj, ako no pozpa jezičnih pravil, kako se more vriniti ondod kaka substitucija v Korenino. Denimo vode v meh iz živalske kože, ali navadni živalski mehur, iu ne bOliiu videli, da! bi kje puičnl. Drugače pa sc ima stvar, ako uapolnimo lueaič 11 tanke kože ilalo * ma z vodo, in ako dcuemo poleni dobro zaprtega v jI kako lekočiuo, druge goalpsti. Videli bodemo, da sili po časi en del zunanje tekočine'v meh, in*'da' se spa-šea en del tckociue.v mehu iz njega v zunanjo tekočino. ; j Tako menjanje tcko&n med seboj trpi, 'dokler postane -! te ua obeli krajih cuako gosti, j (Dalje prik.), " Umrli v Gorici:' | " od "18. do 34,' rnarca,'t. 1. " ." ' 18. lc.Ur.il> Marini/., (J I., uiaarja oir«k, ta »url. 'nidi} t ŽO. AVUn Mavri/. 5t I , krčiaar, ia |.Wi.lr<»; Ana M ..o a, I kr^uj. j oiiok. jn. d i'»«|iul/anjr.a vode; 35 'Auluaja roiiirlicidnr, £5 I., kavariučaiju 11 Mi, aa loVafai; JU. Jau. ftfi'l. 4* X. afdlaf. aa- .»kom clrlptlu.; 1 lloraal kurit ua »nusijl marca Melal- i Jii|u»;s 67:15; narodno poaojilo (»4: — j London • 1 Ift: >-! adžjo srebra 112:75; cekini ft:42. . v. . r|;v-..... I • .(: .'. r' • .- -t ... •• T. ' i l.olerljuhe ii ovil k«*- V .Orpdcu, 24. marca H Ut, f>I, »t. 51. Na punaji 24. t. m. »o. »T, 4», 4S, 41. ' • - n . ■•'■ .- • ; ■•-.: -!'■. ' f'-.-| m . f^^limiilk Podpisani iina ua prodaj 1 semena svlliilh frvl^ev (kavallrjcv) :,.i , »ar boljo surte po It gold."onio.' <[ ' , . . ! . . ;' . ; • ' .•' A. V. Jona.. Pristnost zafoiorljeiia I < • l>r.' Hiarlu«»jf-oVO oljt bi lnhja kitsij.keua dre j veta, z«i ohraiijenje in liApaujo las; T zapcčatcuih akle-nicah ((laskali), (pečat je v steklo vtisnjen); po85aol-uov, . ' ' ' | l)r. Bor<*ls«p