cena 60 dinarjev številka 50 (804)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
tilovo velenje, 26. decembra 1985
Prva novoletna številka Našega časa bo med vami 9. januarja.
-
Uredništvo
Tudi v letu, ki se izteka, so naši delovni ljudje in občani šaleške doline uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja občine Velenje in naše samoupravne skupnosti.
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje
V LETU 1986 ŽELIMO VSEM NAŠIM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM NOVIH DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE!
kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
najraje smučai.i v hlačah Elkroj
Zvezno plaketo je Občinski organizaciji ZRVS podelil Janez Japelj
cas — vaš
prijatelj
Skozi vsa leta NAŠ ČAS sem
redno brala, ne, da bi za njega kaj plačevala, saj to odgovornost podjetje je
imelo,
da za plačevanjeje skrbelo.
Sedaj pogoje upokojitve
izpolnjujem, zato delovno razmerje
zaključujem, saj petintrideset let službo sem
opravljala, in tako upokojenka postala.
In če z NAŠIM ČASOM toliko
let prijatelja sva bila ne želim, da bi se sedaj razšla, kot upokojenka prostega časa
imam dovolj, zato ga brala bom še bolj.
Tudi vsebina se mu izboljšuje zato vest mi narekuje, da od 1. januarja 1986 želim
postati njegov naročnik in seveda redni tud plačnik.
Ta časopis novice take nam pove, ki prav je, da z njimi vsak občan seznanjen je, zato vsem prebivalcem Šaleške
doline kličem na uho, naj denarja za NAŠ ČAS jim Žal ne bo.
Toda bralci vseh starosti smo mi, zato naj ta list še kakšen roman
— podlistek popestri, vsem, ki skrbijo za njegov obstoj, pa posebej velja NOVOLETNI
pozdrav jim inoj!-
Štefka Pristan
Občina Velenje — Ob dnevu oboroženih sil
Zvezna plaketa: ZRVS Velenje, Ivu Gorograncu in nam
Osrednja občinska proslava ob 22. decembru,' dnevu oboroženih sil, je bila v Domu kulture v Titovem Velenju, v petek, 20. decembra. O pomenu tega praznika je na slovesnosti spregovoril predstavnik občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje, Jože Prislan, ki je posebej poudaril, da imamo v našem razvoju svojo pot, naš samoupravni socializem, in da moramo storiti vse, da bo ta pot še bolj naša.
Na osrednji slovesnosti so podelili tudi številna priznanja, plakete in odlikovanja.
Predsednik predsedstva Zvezne konference ZRVS Jugoslavije, Janez Japelj, je podelil plaketo ZRVS Jugoslavije, ki jo dodeljuje Zvezna konferenca ZRVS
Jugoslavije, Občinski konferenci ZRVS Velenje, ki sodi med najboljše tovrstne organizacije v Sloveniji.
Plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel tudi Ivan Gorogranc in ve-
seli smo, da sta to plaketo prejeli tudi naši uredništvi, uredništvo tednika Naš čas in Radia Velenje. Seveda nas plaketa ZRVS Jugoslavije obvezuje, da bomo v prihodnje še bolj prisotni s svinčni-
kom in beležko, z magnetofonom in fotoaparatom v vsakem okolju.
Zlati znak ZRVS Jugoslavije je prejel Osman Hasič, plaketo ZRVS Slovenije Ivan Jošt, znak ZRVS Slovenije pa Kari Seme in Stanko Tajnšek. Upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine Velenje je prejel malo plaketo teritorialne obrambe Slovenije, posebno priznanje pa so izrekli tudi rezervnemu kapetanu Ludviku Onuku.
Podelili pa so tudi odlikovanja predsedstva SFRJ, prejeli so jih: Bogdan Menih in Ivan Stvarnik — red dela s srebrnim vencem, Slavko Korenič, Avgust Podgoršek, Ratko Stevanovič in Jože Zaje — medaljo zaslug za narod, Franc Volk — medaljo dela, Jože Bernjak — medaljo za vojaške zasluge in Stanislav Vodovnik — medaljo za vojaške vrline.
2. stran *
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Izvršni svet
Denar za naložbe na področju družbenih dejavnosti bo treba najti
Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na predzadnji seji v letošnjem letu ponovno namenili vso pozornost obravnavi planskih dokumentov. Obravnavali so dogovor o temeljih družbenega plana občine Velenje za naslednje srednjeročno obdobje. Glede na to, da osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Velenje do leta 2000 še ni bil predložen v celoviti obliki, so o pričetku javne razprave tega dokumenta razpravljali na včerajšnji seji. Predvideno je bilo, da bodo vsi osnutku planskih dokumentov — srednjeročni plan, dolgoročni plan in resolucija za prihodnje leto, na dnevnem redu današnje skupščine, ko naj bi jih dali delegati v javno obravnavo.
Veliko pozornosti so člani izvršnega sveta na seji prejšnji teden namenili tudi vprašanju investicij na področju družbenih dejavnosti. Vemo, da imamo na 'tem področju veliko nerazrešenih vprašanj, pa čeprav zbiramo delovni ljudje in oTjčani občine
Velenje v ta namen že šestnajsto leto samoprispevek. Kljub vsemu na področju družbenih dejavnosti močno zaostajamo za gospodarstvom: Nemudoma bi rabili novo šolo, povečati je treba zmogljivosti velenjskega, zdravstvenega centra in Centra srednjih šol, zgraditi nov vrtec ter dograditi dom za varstvo odraslih. Sredstva samoprispevka, ki ga zbiramo tudi za uresničitev nekaterih omenjenih objektov, ne bodo zadoščala, zato bi bilo nujno, da oddvoji nekaj sredstev v ta namen tudi naše gospodarstvo. Ustreznega načina zbiranja pa v občini Velenje ne moremo in ne moremo dogovoriti. Vsekakor pa je to nujno, v delovnih okoljih pa se bodo morali bolj zavedati, da ni dovolj, če nudijo delovno mesto in stanovanje na ostale stvari, ki jih delovni' človek nujno potrebuje pa pozabljajo. V vsako novo delovno mesto bi vsekakor morali všteti potrebe delavca in njegove družine na področju družbenih dejavnosti.	(mz)
Gostinsko podjetje Turist
Primanjkuje dobrih delavcev
Pri ocenjevanju letošnjega gospodarjenja v Gostinskem podjetju Turist v Nazarjih ugotavljajo, da so v devetih mesecih poslovali dokaj uspešno. Za razliko od nekaterih drugih sorodnih organizacij so celo povečali količinski obseg prodaje in sicer za poldrugi odstotek. Povečala se je prodaja piva in vina, na drugi strani pa upada prodaja žganih pijač, sokov in mineralnih vod.
V tem obdobju se pospešeno pripravljajo na zimsko sezono. Pri tem računajo, da bosta hotela \ Mozirju in na Ljubnem polno ;.asedena ob novoletnih praznikih in v zimskih počitnicah, slabši pa so obeti za december in predvsem marec. V pripravah na bližnjo zimo so morali opraviti manjša obnovitvena dela v sobah, kljub temu, da so bile skozi leto zelo slabo zasedene, prve goste pa že pričakujejo.
Največje težave imajo s kadri.
Ker v mozirski občini brezposelnosti praktično ni, iščejo delavce izven njenih meja, kar seveda ni najboljša rešitev. V tem obdobju jim poleg tega preti visoka fluk-tuacija. V preteklih letih so namreč zaposlovali zlasti delavce, ki so k njim prišli samo s poto-valko, sami pa so jim nudili samske sobe. V tem obdobju se pojavljajo velike potrebe po gostinskih kadrih v večjih središčih ob morju in ha Gorenjskem, kjer so tudi osebni dohodki občutno višji, zato delavci odhajajo tja. Dejstvo namreč je, da so v Turistu največji problem prav osebni dohodki, saj so bili v devetih mesecih najnižji v občini. Sedaj so jih dvignili in se tako nekoliko približali občinskemu povprečju. Druga večja težava so iz dneva v dan višje cene vhodnih surovin, zaradi katerih morajo višati svoje cene. Vendar so njihovi pribitki vedno manjši od dviga cen, saj se upravičeno bojijo, da bodo v nasprotnem primeru izgubili še več gostov.
DVIT Titovo Velenje
Skupna proslavitev obletnice
Prejšnji petek so člani Društva varnostnih inženirjev in tehnikov DVIT Titovo Velenje in delavci osnovne šole XIV. divizije na njihovi šoli proslavili dve simbolični obletnici delovanja. DVIT Titovo Velenje pet let plodnega dela, kolektiv osnovne šole pa desetletnico dela v novi šoli.
Svečani zbor je bil združen iz več razlogov. Sodelovanje, ki sta ga to društvo in šola zastavili že pred tem, je doslej vedno uspešno potekalo, tokrat pa so se dogovorili o sodelova-
nju še za vnaprej. O tem so podpisali simbolični sporazum, ki obeta izjemne možnosti povezovanja, predvsem šole z organizacijami združenega dela, od koder so člani služb za varstvo pri delu in požarno varstvo.
Skrbno pripravljen družabni program je popestril praznično vzdušje, ki je prisotno že skoraj ob vsakem delovnem srečanju, saj st dnevi letošnjega leta že kar zgubljajo v pričakovanju novega. '
Jože MIKLAVC
Zaprta trgovina v Topolšici
Vihar v kozaracu vode
Menda naj bi temu rekli kar politični problem, vsaj reakcije To-polščanov so bile tako burne, strasti, sicer malce podpihnjene, tako izrazite, da je bila tudi udeležba na nekoliko izsiljeni problemski konferenci zares blesteča. Sedeli so občinski in krajevni funkcionarji z leve in desne, tu in tam pa je bil še kakšen tfJJffiačin, tisti, ki menda krizo pomanjkanja trgovine najbolj občuti.
Ta trgovina pa je tema celotne zgodbe, ki ima po mnenju krajanov že kar svojo zgodovino, trajanje in konec.
Kot smo slišali na problemski konferenci KK SZDL, so imeli v Topolšici pred vojno kar tri trgovine« modro so sicer zamolčali« njihovo kakovost, sicer pa vsi vemo kakšne so bile v glavnem predvojne zasebne vaške trgovinice. Po vojni sta ostali še dve, nato pa je bila dolga leta ena družbena trgovina. Njeni prostori so postali ob splošni rasti standarda vedno bolj neustrezni. Z izgradnjo zdravilišča pa- je celo izgubila svoj prostor. Začasno so jo prestavili v gasilski dom, kjer pa so ji nekako pred dvema mesecema topolški gasilci odpovedali gostoljubje. Topolšica je ostala brez trgovine. Potem pa se je začelo, tako bolj zares.
Krajani so bili mnenja, da so ogoljufani, da bi vendarle morali imeti novo trgovino, ne pa da so celo izgubili staro. Na gasilce se pri tem začuda nihče ni jezil, saj so menda dovolj »potrpeli,« trgovina pa na tej lokaciji niti osnovnih higienskih zahtev ni zadovoljevala. Zato so sedaj domačini odločno postavili zahteve po novogradnji, ki jo sicer že nekaj
časa predvidevajo v svojih letnih programih. Seveda pa je vprašanje, kdo bo tisti, ki bo v tem primeru segel v žep. •
Skrajšajmo skratka, celotno razlago. Topolščani hočejo novo trgovino, obnova starih objektov menda niso sprejemljive, viri sredstev za gradnjo pa so bolj ali manj neznani ali nedogovorjeni. Tpgovsko podjetje Era nima interesa, pa tudi ne denarja, da bi zgradila že tako verjetno nerentabilno trgovino, zdravilišče modro molči, komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ne more ponuditi nagle rešitve, krajani pa so svoje nezadovoljstvo »ovekovečili« z raznimi parolami. Pojavile so se tudi teze o vsesplošnem nezadovoljstvu v kraju, nezainteresiranosti za delo v organih krajevne samouprave, nezmožnosti evidentiranja . . . Skratka po tisti »če ne pojde zlepa, bo šlo pa zgrda«.
Pri vsem tem pa je seveda res, da Topolšica trgovino potrebuje, morda tudi nekoliko manj rentabilno, saj je kraj od večjih središč precej oddaljen, poleg tega pa tr-
govina sodi v sestavni del celovitejše turistične ponudbe, ki jo bo, če želimo zdravilišču zagotoviti uspešno poslovanje, nujno potrebno izoblikovati. Seveda pa so poti dogovora različne. Celoten zaplet bi bil verjetno dorečen mnogo hitreje, če se nekateri topolščani ne bi tako branili predvidenega zazidalnega načrta. Menijo, da bo namreč z njim okrnjena idilična podoba zaselka in hočejo čim manj novogradenj in priseljencev. Takšne zahteve so sicer razumljive, vprašanje pa je, če so tudi sprejemljive.
Pa povrnimo se k trgovini. Na problemski konferenci, lahko pa bi to storili na štiri ali nekaj več oči (brez nepotrebne jeze in velikega pompa) so se dogovorili, da se poiščeta začasna in dolgoročna rešitev. Z začasno rešitvijo je potrebno zagotoviti zasilne prostore za delovanje trgovine, dolgoročna rešitev pa je novogradnja, ki jo je kot prioriteto potrebno uvrstiti v nov srednjeročni plan občine Velenje.
Sedaj, po zadnjih vesteh je dogovorjeno, da bo začasno trgovina zopet zaživela v gasilskem domu (prevzela jo bo Era), upamo pa, da bodo našli tudi dolgoročno rešitev in tako to kislo jabolko spravili z dnevnega reda.
Boris Zakošek Stane Vovk
Titovo Velenje -k 26 decembra 1985
Želje ob novem letu
Želim si... da bi bili v šoli vsi odlični.
novo šolsko torbo, da bi v njej lahko varno nosil zvezke, kolo, da bi se naučila dobro voziti, nove avtomate za smuči, da bi bil bolj varen pri smuki, psička, ker bi rad nekaj živega v stanovanju.
psa, vendar velikega, ki bi me pazit, papigo, da bi jo naučil govoriti.
hrčka, ker imam rad
živali
brata, da bi se lahko z njim igral in mi ne bi bilo dolgčas, da bi bili vsi veseli, da v svetu ne bi bilo vojn.
da bi zbrali veliko denarja za Etiopijo in z njim pomagali tamkajšnjim ljudem, da bi tudi oni občutili, kaj je
da bi imeli vsi dovolj hrane.
da bi na svetu zavladal mir! Literarno-dopisniški krožek OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje anketa med učenci 4. razreda
Občina Velenje
otroci so vendarle prikrajšani
V času pred novim letom namenjamo v občini Velenje že nekaj let veliko pozornosti najmlajšim. Zanje pripravi občinska zveza prijateljev mladine Velenje, seveda v sodelovanju s številnimi izvajalci, pester program novoletnih prireditev po krajevnih skupnostih, kjer otroke obišče tudi dedek Mraz. Poskrbeli smo tudi za enotno obdaritev za otroke in preprečili, da v delovnih kolektivih ne delijo več daril otrokom, saj se je dogajalo, da so bili zelo različno obdarjeni.
Veliko je torej narejenega, pa vendar je mogoče trditi, da so otroci naše občine prikrajšani za tisto pravo novoletno vzdušje, ki ga lahko doživijo V nekaterih drugih mestih. Novoletno okra-
sitev mesta smo zelo osiromašili, saj prižgemo le še tu in tam kakšno barvno čarnico. Zato tudi ni čudno, če vozijo starši svoje otroke v teh dneh v bližnja mesta Celje, Ljubljano, Maribor, kjer je zares mogoče občutiti novoletno razpoloženje. Središča teh mest so zares pravljična, saj so jih bogato okrasili, poskrbeli pa tudi za dodatno predno-voletno ponudbo. Na bogato za-
loženih stojnicah je mogoče kupiti takorekoč vse. Za dobro razpoloženje poskrbijo z glasbo in prireditvami, seveda pa je mogoče na ulici srečati tudi dedka Mraza, česar se otroci še posebej razveselijo.
Vsekakor bi bilo prav, da bi se pri pripravi novoletnih prireditev ozrli k sosedom in jih še popestrili.
(mz)
Posvet o inventivni dejavnosti
Premalo dosledni pri uresničevanju sklepov
Odbor za invetivno dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu in odbor za to dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti Velenje sta" sredi preteklega tedna pripravila posvet o inventivni dejavnosti v velenjski občini. Namen tega posveta je bil, kot smo med drugim lahko slišali, da se vsaj enkrat na leto srečajo tisti, ki na tem področju delajo v organizacijah združenega dela, izmenjajo izkušnje, se pogovorijo o uspehih in težavah.
Z rezultati se na tem področju v naši občini ne moremo pohvaliti, saj ta dejavnost prej nazaduje kot napreduje. Glede na razvoj doline v naši občini predstavljajo vsi predlogi zanemar-
ljivo malo. Z raznimi akcijami poskušamo spodbujati k razvoju inventivne dejavnosti, sprejemamo razne sklepe, vendar smo pri uresničevanjih teh premalo dosledni. V marsikaterih delovnih sredinah se ne zavedajo pravega pomena te dejavnosti. Tudi poslovodni delavci in tisti, ki bi morali spremljati njen razvoj, se premalo vključujejo pri reševanju vprašanj s tega področja. Tako pa v največjih primerih leži vse breme na ramenih predsednika odbora ali komisije. Morda je eden od vzrokov za tako skromne dosežke na področju inventivne dejavnosti v naši dolini tudi ta. da so vsi. ki se s to dejavnostjo ukvar-
jajo, sami amaterji. Prav tako ni prave povezanosti, niti usklajenosti, vse je odvisno od dobre volje posameznikov. »Morda, so ugotavljali udeleženci posveta, smo se stvari lotili z napačne strani. Preveč se zaganjamo k izboljšanju obstoječega stanja, namesto da bi že pri snovanju projektov »rabili« več inovacijskega potenciala,« je bila ena od ugotovitev udeležencev tega posveta. Zato bi morali nujno v občini zaposliti nekoga, ki bi na tem področju delal poklicno.
V množici nerešenih vprašanj pa smo v občini vendarle nekaj naredili, so menili udeleženci posveta. V letošnjih devetih mesecih, podatki so seveda nepopolni, je bilo prijavljenih 272 predlogov, od teh je bilo uresničenih 185, gospodarska korist pa je znašala 250 milijonov dinarjev.
Na posvetu niso sprejeli kakšnih sklepov, saj so menili, da mora biti razvijanje množične inventivne dejavnosti stalna naloga vseh delavcev.
KS Dolič
Zakaj dela dedek Mraz razlike?!
Dnevi pred iztekom starega leta so nepozabni tudi za najmlajše, saj jih v tem času obišče dedek Mraz.Njegova darila so za mladež prav posebno doživetje. Žal pa je to za nekatere otroke prej razočaranje kot veselje. Tako nekako je tudi v krajevni skupnosti Dolič.
Tu so namreč otroci staršev zaposlenih v občini Slovenj Gradec v neprimerno boljšem položaju kot vrstniki zaposlenih staršev v občini Velenje ter otroci kmetov te krajevne skupnsoti. Zakaj pravzaprav gre?
V vseh krajevnih skupnostih občine Slovenj Gradec bodo ob novem letu organizirali kulturne in druge predstave, razume se, za vse otroke enako. Toda pri obdaritvi je žal drugače. Večina krajanov Doli-ča, približno 380 jih je zaposlenih v občini Velenje, namenja del sredstev za enotno obdaritev otrok. Čeprav se je del tako zbranega denarja preneslo na zvezo društev prijateljev mladine občine Slovenj Gradec. pa to še zdaleč ne zadostuje, zlast zaradi neprimerne delitve, da
ne bi dih otioci zaposlenih staršev v Titovem Velenju, zaradi pičlih sredstev, prikrajšani. Otroci staršev, ki so zaposleni v slovenjegraških delovnih organizacijah bodo namreč deležni daril dedka Mraza tam.
Da pa bi se v krajevni skupnosti Dolič izognili tem bolečim razlikam, so se odločili z zbranim denarjem zveze društev prijateljev mladine Velenje v lanskem letu in skromnim deležem letos, v Doliču obdariti vse predšolske otroke, in sicer v nedeljo, 29. decembra, ob 10. uri v osnovni šoli Dolič.
Ob tej priliki bodo najmlajšim učenci tamkajšnje osnovne šole izvedli novoletni program. Obiskal pa jih bo tudi dedek Mraz.
Seveda vodstvo krajevne skupnosti s tako rešitvijo nikakor ni zadovoljno. Menijo namreč, da bi to vprašanje morali v občini Slovenj Gradec ešiti na ustrenejši in enotnejši naOin. Sredstva bi se morala zbirati v skupni sklad in se ob novem letu deliti mu vse krajevne skupnosti v enakem deležu, glede na število otrok seveda. Le tako dedku Mrazu ne bi bilo potrebno delati isazlik med otroki.
B. Mugerle
Darinka Anžel: »Prej slabo kot dobro bi lahko ocenila leto 1985. Precej mi je »nagajalo« v tem letu zdravje. Hudo je, če cene drvijo višje in višje, osebni dohodki. . . . No, ja, saj sami veste kako. Vendar zdrav človek lahko uspešno premaguje tudi te ovire. Sicer pa, ob obilici dela leto vse prehitro mine. Niti zaveš se ne, kdaj je mimo.
Zvrhano mero zdravja si želim v letu 1986 za vse svoje, pa tudi druge. Če se temu pridružita še sreča in zadovoljstvo, ... bo leto 1986 vsaj zame precej uspešnejše kot letošnje.«
Stanko Goltnik: »Za leto 1985 lahko rečem, da je bilo uspešno. Ničesar posebnega nisem doživel, pa tudi pričakoval ne. Čas je pač tak, da človek nikoli ne ve, kaj bo prinesel s sabo naslednji dan. Dokaj uspešno se je to leto »izteklo« za nas. gasilce, saj nismo zabeležili kakšnih večjih požarov na našem področju. Žal je tako. da vsak požar, pa naj bo še tako majhen. neprijeten dogodek. Skoraj povsem sem pozabil povedali zamen/al sem delovno mesto.
Želje? Oh, kdo jih nima. Zase si želim sreče, zdravja, in činhnanj požarov. Če bomo še naprej tako ■ uspeti*) razvijali gasilstvo in protipožarno' zaščito, potem se nam večjih tragedij ni treba bati.«
»NAŠ ČAS«, glasih*Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. jamarja 197.1 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški radar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 193.
tredništvo: Stane Vovk (direktor in glarau amdnifcj, Boris Zakošek (v. d. odgovornega oredaika), Milem Krstič-Pla-oinc, Bogdan \lngrrlr, Janez Plenik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (»vinarji). "
Uhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva ia aprave: Titovo Velenje, cesta Františka foita 10, Telefon (063) 853-451, •54-761, 855-450, 856-955. Br-
ujtiii naslov: Informativni
u»ki Velenje.
Ceaa posameznega izvoda je 6S dinarjev. Letna naročaiaa za
individnalne naročnike je 2.700 dinarjev (na mesec 240 dinarjev), za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račnn pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 —1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
t
Med rudarji ob petici
V petek ob 8. uri zjutraj so se oglasile sirene. Spet. Že drugič ob koncu letošnjega leta. Vsi smo vedeli — rudarji so nakopali 5 milijonov ton premoga, samo nekaj dni prej pa so izponili svoj letni proizvodni načrt — 4 milijone 900 tisoč ton premoga.
Po tistem, ko smo bili med rudarji v jami Škale, na čelu B in na koti 150, je količina nakopanega premoga že precej višja, morda novi letni proizvodni rekord, precej višji od tistega pred dvema letoma, ko so rudarju nakopali S milijonov in 23 tisoč ton premoga. Zato tudi k temu uspehu čestitke! Kako pa so sami rudarji doživljali teh pet milijonov ton?
Edo Kodrun, strelec: »Veliko dobre volje in delovne zavesti je potrebno, da se lahko rudarji ob koncu letošnjega leta pohvalimo, da bomo v svoji /10. letni zgodovini nakopali največ premoga in to kljub temu. da so nas preko leta pestile nekatere težave, pomanjkanje rezervnih delov za težko odkopno mehanizacijo, na primer. Že drži. da veliko rezervnih delov izdelamo kar v domači hiši. je pa tudi res. da smo tu in tam še odvisni od uvoza. Pet mi-
lijonov ton nakopanega premoga je tu. sedaj jurišamo na slo tisoč ton. saj naše gospodarstvo potrebuje premog, potrebuje ga tudi široka potrošnja. Napovedujejo. da bo huda zima. A naj bo kakorkoli, rudarji smo tu, če bo potrebno bomo delali tudi ob nedeljah, da se najhujše premaga.«
Ediard Hatnik, kombajnist in namestnik gospodarja čela B: »Srečno smo se pretolkli skozi
Te dni so v Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema proslavili pomembno delovno zmago. Rudniku lignita Velenje so namreč predali že tisočo sekcijo samohodnega hidravličnega podporja. Ob tej priložnosti so v četrtek. 19. decembra, v prostorih Elektrostrojne opreme v Titovem Velenju pripravili tudi tiskovno konferenco, na kateri so seznanili širšo javnost o tej pomembni in uspešni delovni zmagi. O tem in o siceršnjem prizadevanju tega kolektiva pri izdelovanju izdelkov za potrebe rudarstva je nekaj več povedal vodja komuniciranja v tej delovni organizaciji Dragan Čelo-figa:
»V naši delovni organizaciji že dolga leta proizvajamo samohodna hidravlična podporja in drugo rudarsko opremo za tuji in domači trg, že od leta 1963 pa smo proizvajali klasično odkopno mehanizacijo in podporje. Izkušnje s tehnologijo remonta in proizvodnje samohodnega hi-
dravličnega podporja imamo že iz šestdesetih let, saj smo vzdrževali različna podporja v Rudniku lignita Velenje, ki je vedno pred-njačil v uvajanju sodobne opreme in tehnologije. Po več letih razvojnih naporov smo v obdobju od leta 1970 do 1976 izdelali prvo lastno samohodno hidravlično podporje, ki ga je nasledila dopolnjena inačica.
V tem času je rudnik pričel uporabljati podporje angleške firme Dowty, ki so ga na rudniku ocenili, kot enega najboljših. Skladno s tem smo v naši delovni organizaciji pričeli osvajati remont in izdelavo več tipov teh podporij in sklenili dolgoročno tehnično sodelovanje s to firmo. Skupaj z njo smo ob nenehnem sodelovanju strokovnjakov iz Rudnika lignita Velenje razvili več tipov podporja prilagojenega našim razmeram in je uporabno v slehernem jugoslovanskem rudniku. ESO je leta 1983 osvojil tudi proizvodnjo hidravličnih kr-
Občina Mozirje — ob dnevu oboroženih sil
Vrsta prireditev v mozirski občini
Tudi v mozirski občini so z najrazličnejšimi prireditvami in slovesnostmi obeležili letošnji 22. december. Te so se pričele že v petek dopoldne z vsakoletnim sprejemom pionirjev v prostorih skupščine občine. Tokrat je pionirje sprejel podpredsednik skupščine občine Mozirje Jože Rakun, kije najboljšim piscem spisov na temo oboroženih sil podelil knjižne nagrade.
Slavje se je nadaljevalo v soboto popoldne. Najprej so v sejni sobi občinske skupščine podelili priznanja in pohvale najpri-zadevnejšim rezervnim vojaškim starešinam, posameznikom in organizacijam za njihov prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti. Prav tako v soboto je bila zvečer, v dvorani mozirskega kulturnega doma še osrednja občinska proslava ob dnevu oboroženih sil. Na njej so med drugim podelili visoka priznanja rezervnim vojaškim - starešinam. Edi Herman je prejel plaketo ZRVS Jugoslavije, Mirko Strašek pa značko. Plaketo ZRVS Slovenije je prejel Janez Kolar in značko Stane Miklavžič. Osrednji del kulturnega sporeda so priprvili prizadevni člani dramske skupine iz Gornjega grada, ki so se predstavili s krstno uprizoritvijo igre Mati, ki jo je na literarni podlagi Karla Destovnika-Kaju-ha pri prvi I Bojan Štih, režiral pa član drame SNG iz Ljubljane
Andrej Kurent. Vsekakor lepo doživetje.
V nedeljo dopoldne so predstavniki družbeno-politične skupnosti, organov javne varnosti, splošnega ljudskega odpora in drugi ter seveda številni domačini obiskali obmejni postojanki v Logarski dolini in Podolševi. Čestitali so vojakom in jim izročili priložnostna spominska darila, vsi skupaj pa so seveda zagotovili še nadaljnje in še bolj plodno sodelovanje pri krepitvi naše obrambne sposobnosti, posebej še pri varovanju nedotakljivosti in varnosti naše državne meje. Seveda so se zadržali tudi na tovariškem srečanju.
Seveda so praznik primerno obeležili tudi drugod, omeniti pa velja še vsakoletni orientacijski pohod, ki so ga v soboto pripravili v Mozirju, na občinskem strelišču v Mozirju pa je bilo v nedeljo dopoldne še tradicionalno množično tekmovanje v streljanju z zračno puško.
milnih sistemov za različna podporja, kar je pomenilo prodor v najzahtevnejšo tehnologijo, s tem pa smo uspeli razviti pomembno izvozno kooperacijo.
Prvi smo pričeli s proizvodnjo celotnega vtičnega sistema za visokotlačne vode, ki so nujni za opremljanje samohodnega hidravličnega podporja. Razvoj je zajel 25 tipov v petih velikostih. S Fadipom iz Bečeja dolgoročno sodelujemo v programu cevnih priključkov. Izdelujemo tudi vi-
sokotlačne primarne vode za raz-vod hidravličnega fluida od centralnega črpališča na posamezna odkopna čela, kar je tudi nov izdelek. »Prva petoletka« iz Trste-nika je na podlagi svojih in izkušenj velenjskih rudarjev pričela izdelovati nosilne hidravlične stojke in cilindre. Vsekakor lahko trdimo, da ESO že nekaj let izdeluje domača podporja iz domačih materialov, uvoz neka''* rih specialnih tesnil dosega le 5 odstotkov. Proizvodni program
Za ESO je tisoče samohodno hidravlično podporje pomembna delovna zmaga.
RLV — Jamski reševalci
Zadnje vaje v tem letu
V	nedeljo je v Rudniku lignita Velenje potekala zadnja letošnja reševalna vaja. Iz jame Preloge so v zgodnjih jutranjih urah sporočili, da se je pojavil velik jamski požar v severozahodnem predelu jame, na koti — 40, in da pogrešajo štirinajst rudarjev sobotne nočne izmene.
V	vaji je sodelovalo štirideset ekip z 255 reševalci, vaja je potekala po predvidenem programu, reševalci so hitro rešili vse naloge in znova dokazali, da so dobro pripravljeni.	L. Ojsteršek
ESO je seveda mnogo širši. Osvojili smo proizvodnjo kompletnega čela, razen odkopnega stroja in črpalnega agregata, ki ju proizvaja le nekaj svetovnih firm.
Podporja ESO — Dowty so se v rudniku izkazala kot zelo učinkovita in prikladna. Z njimi je Rudnik lignita Velenje dosegel in še dosega rekordne rezultate in tudi rekordno letno proizvodnjo 5 milijonov ton lignita v jamskem odkopu. Obvladamo odvoz materiala s težkimi odkopnimi transporterji in povsem izvirno in izjemno kakovostno tehnologijo križišča in smernega transporta, vse po naših projektih. Posebej je treba poudariti križiš-čno sekcijo in konstrukcijo premičnega smernega transporterja, ki pomenita edinstveno rešitev problematike križišča, kakršne nimajo niti svetovno znani tuji proizvajalci podporja. Zaslužila si je celo nagrado »Nikole Tesle«.
Doslej smo izdelali že 30 težkih odkopnih transporterjev, 160 lahkih odkopnih transporterjev, 250 kilometrov tračnih transportov, 60 drobilcev, 400 vitlov, veliko stiskalnic za ločno podporje in podobno. Razvili smo in proizvajamo več načinov stropnega tirnega transporta za prevoz tovora in ljudi, razvita in preizkušena je celotna kompozicija, lokomotiva pa je v sklepni razvojni fazi ter najnovejše sedežnice za prevoz moštva. Proizvajamo tudi mejna stikala, tudi v »S« izvedbi, in veliko druge rudarske opreme. Ob vsem naštetem je potrebno poudariti, da smo v naši delovni organizaciji samo s programom samohodnega hidravličnega podporja v približno desetih letih prihranili za 30 milijonov dolarjev uvoza.«	B- M-
Delajmo 11. namesto 3. januarja
Izvršni svet Skupščine občine Velenje priporoča upravnim organom, skupnostim in organizacijam, da upoštevajo priporočilo Republiškega komiteja za delo in namesto 3. januarja delajo v soboto, II. januarja.
Seveda pa je potrebno tam, kjer delo to zahteva, uvesti tudi 3. januarja najnujnejše dežurstvo za potrebe občanov in drugih uporabnikov.
26. decembra 1985 * Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
★ stran 3
Rek — Elektrostrojna oprema
NOVOLETNA 1
»Jurišamo naprej«
Edo Kodrun
Edvard Katnik
Kup na kup
želja.
si zdaj ob novem letu
vsi želimo
jaz tebi, ti meni,
vsem pa vendar ena sama:
SREČNO NOVO LETO!
NOVOLETNA 2
Od vsepovsod žareče oči vsaka, vsaki srečo želi.
Pripravimo novoletno jelko in okrasimo jo 2 željami,
da bo v novem letu lepše,
najlepše
in pojdimo
skozi noč veselo
in najdaljšo.
Matjaž Groznik, 8. c OS Antona Aškerca
literarno-dopisniški krožek ^ ^jg ^ ^ ^ ^ ^
Jože Ugoršek: »Vsak dan se je zgodilo kaj novega, dan ni bil enak dnevu. Tako pestro je bilo leto 1985 doma in na delovnem mestu. Miličniki imamo vedno polne roke dela. podnevi in ponoči. Počitka ni bilo niti doma. Gradim hišo. Če bo vse po sreči, bom novo lelo dočakal v novem domu. To pa bo tudi najpomembnejši in najpri-jetnejši trenutek v letu. ki so mu šteti dnevi.
Delovno, delovno bo gotovo tudi prihodnje leto. Človek ima tri velike želje — srečo, zdravje in zadovoljstvo. Tudi jaz nisem nobena izjema. Upam. da ne bom preveč zahteven, če bom k temu dodal še: čas je že. da se normalno začno obnašati cene. Občanom pa želim, da bi prišli čimmanj »navzkriž« r
zakonom. jj* ^ ^
* * * *
*	Srečno *
*	*
* 1986 *
*
4	^f*	vT.	^	^
i ^ v v v »ir v v v v v »f'
lelo, pel milijonov ton premoga je zunaj. Delali smo složno, z veliko zavestjo, da smo dosegli plan. potem še petico. zdaj pa jurišamo naprej. Rečemo lahko, da je bilo leto 85, ki ga zaključujemo, polno knapovskih rekordov, dnevnih in tedenskih. Neizpolnjen je ostal le mesečni rekord. a ta bo zagotovo padel v naslednjem letu. Srečen sem. da smo tako uspešno delali.«
Alojz Lanedeker, gospodar čela B: »Res je. da nismo imeli takšnih težav, da jih knapi ne bi premagali. Res pa je tudi. da je treba velikokrat stisnili zobe. se zagristi in v pravem času reševati nastale situacije, kijih ponuja narava globoko pod zemljo. Knapi gremo vsak dan neznanim težavam naproti, pripravljeni moramo bili na vse probleme, na pritiske, na zruške. veliko iz-
Alojz. l.andeker
najdljivosti mora bili v vsakem rudarju, da lahko poteka delo nemoteno. Srečen sem in z mano tudi vsa posadka našega čela, da smo tako kmalu dosegli petico. Morda tudi zato, ker je med rudarji veliko sloge, tu je moč in rezultati. Pa ne samo letos, že veliko let v svobodi, velenjski rudarji to potrjujemo.«
Danijel Jesih, skladiščnik, rudarski invalid: »Ni kaj. garali so! To pa se mora nekje poznati. Rudarji to potrjujejo z nakopa-nimi tonami. Minili so časi, ko smo znali ceniti samo nafto, in ko smo na knapa pozabili. Tista leta se nam danes temeljito maščujejo. Sedaj pa le vidimo, da se to črno zlato vedno bolj ceni in še se bo. Morda bi morali odpreti še kak zapuščen rudnik, saj nam bi prišla prav vsaka nakopana tona premoga.«
Janez Cmrešek, kopač, gospodar čela: »Leto bo kmalu za nami in tudi nam se ba prileglo malo počitka, saj smo bili zadnje čase, ko smo lovili teh pet milijonov ton lignita, precej »špana-ni.« A to je rezultat usklajenega dela, vse teče tako kol mora. Ne samo nakopati pemog, spraviti ga je treba tudi iz jame, pa naprej do termoelektrarne, do široke potrošnje, kjer je naš lignit še kako iskan. Na čelu imamo nekaj težav s pritiski in klub težki mehanizaciji je potrebno še precej ročnega dela. Leto. ki se izteka. smo dobro pretolkli, upati je le. da bomo letos resnično nakopali največ premoga in tako dostojno proslavili 110. letno zgodovino Rudnika lignita Velenje.«
L. Ojsteršek
Danijel Jesih
Jane/ Smrešek
Lazo Jojič: Kako bi označil leto. ki se izteka ? Leto stabilizacije, draginje, leto večje delovne storilnosti. Kaj vse pa to zahteva od vsakega posameznika, vsi dobro vemo. Nič drugače se ne dogaja doma. Tudi tu mora človek znati obrniti dinar, da pri tej draginji »zvozi« do konca meseca. Mislil sem, da bo leto zame dokaj uspešno na delovnem, mestu. Zal, pa mi je nesreča pred tednom dni tudi tu stvari nekoliko drugače obrnila.
V letu 1986 si želim, tako kot vsi, sreče in zdravja. Morda tudi to. da bi imele cene krajše prste, osebni dohodek pa . . . V zvrhanem košu želja je prostor še za eno željo — seveda si želim kar najmanj nesreč na delovnem mestu.
•	^	s^ ^	^	vL.	^
»	/Js ^ ^ ^ ^	^ ^
'4. stran *
GOSPODARSTVO
Titovo Velenje * 26. decembra 1985
Načrtovanje
Gospodarstvu so potrebne
nove pobude, ne pa nove obremenitve
Naša celotna družba je ob izteku tega kriznega srednjeror čnega obdobja pred veliko in pomembno nalogo, pripraviti in sprejeti kakovostne planske dokumente za obdobje do leta 1990 ter dolgoročne planske dokumente do leta 2000.
Vendar pa kljub velikemu pomenu tej aktivnosti ne namenjamo dovolj ustvarjalnih naporov in je ob tekočih problemih potisnjena na stranski tir.
V naši občini smo se v iztekajočem srednjeročnem obdobju spopadali z velikimi gospodarskimi težavami, kar je še dodatno zavrlo planske priprave. Planski dokumenti .hinamreč morali biti sprejeti že ob koncu leta, kar pa je bilo zaradi začetne zamude, nekaterih drugih objektivnih težav ter pasivnosti večine nosilcev planiranja, nemogoče izpeljati. Zato je izvršni svet sprejel ponoven program, ki naj bi ob doslednem spoštovanju rokov in ob večjem prizadevanju temeljnih nosilcev planiranja omogočil sprejem planov do konca prvega četrtletja prihodnjega leta. Na osnovi teh ukrepov je bilo že opravljeno veliko in pomembno delo, vendar pa so najzahtevnejše naloge še pred nami. Tu je sedaj razprava o osnutkih temeljev planov samoupravnih interesnih skupnosti, ki pa zaradi številnih odprtih vprašanj in neskladij vsekakor zahtevajo zelo tehtno razpravo. Predvi-
deno je, da bi samoupravne sporazume o temeljih planov uskladili tako na ravni temeljnih nosilcev planiranja, kot v družbeno politični skupnosti do konca januarja prihodnje leto. Osnutek srednjeročnega družbenega plana in osnutek dolgoročnega družbenega plana pa naj bi bila usklajena do februarja 1986. Tako da bi lahko oba družbena planska dokumenta sprejeli konec marca. Časa je torej kljub preloženim rokom zelo malo in zato je potrebno pohiteti s pripombami in usklajevanjem. Seveda pa to zadnje ne more potekati tako, da zagovarjamo vsak svoje rešitve, ne da bi zaznali posledice in probleme na drugih področjih. Obnašamo se celo dvolično, saj na eni strani vztrajamo na širjenju programov, na drugi strani pa nismo pripravljeni zagotoviti materialnih pogojev za uresničitev takšnih predlogov.
»Zato,« poudarja Jože
Mraz, predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, »je na mestu sklep izvršnega sveta, da se obveznosti gospodarstva ne smejo povečati, ampak lahko ostanejo le na dosedanji ravni.«
Ta odločitev je bila glede na ponujene osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov gotovo nujna, čeprav lahko ob neustreznem selekcioniranju in usklajevanju prinese še večje poglabljanje nekaterih neskladij, kar pa si ptav gotovo ne bi smeli dovoliti.
Pri obravnavi planskih dokumentov nas vse prepogosto zanese razprava v področje porabe, mnogo premalo pa govorimo o ustvarjanju, ki bi nas gotovo hitreje pripeljalo do željenega cilja, to pa je ohranjanje osebnega in družbenega standarda ter morebitna njegova nadaljnja rast. To je še posebno pomembno zator ker stdlno opozarjamo na številne neizrabljene rezerve v naši organiziranosti, delovni disciplini, odnosu do družbene imovine ter o vseh človeških zmogljivostih. Tu ugotavljamo premajhno angažiranost
in na spremembe na tem področju, tudi v planskih dokumentih premalo računamo. Pa vendarle so nekatere organizacije združenega dela kljub slabšim in zahtevnejšim pogojem gospodarjenja, našle poti za doseganje ustreznih poslovnih rezultatov in to prav z iskanjem notranjih rezerv in opiranjem na lastne sile.
»Če izhajamo iz načela, da planiramo zato, da si bomo usmerjali svoj bodoči razvoj in si dolgoročno zagotavljali življenjske in delovne pogoje, bi morala vrsta odprtih vprašanj hitro odpasti,« pravi Jože Mraz in nadaljuje: »Gospodarstvu so potrebne nove iniciative, ne pa nove obremenitve. Večjo skrb moramo nameniti varstvu okolja, poleg tega pa poiskati vse možnsoti za čimvečje prihranke. Več kot jasno je- namreč, da bomo lahko porabili le toliko, kot bomo ustvarili. Če bomo upoštevali te in še nekatere druge planske usmeritve, potem bomo lažje odpravili tudi vsa neskladja, ki se pojavljajo v planskih dokumentih in si kvalitetneje zastavili naš nadaljni razvoj.«
Skupnost za zaposlovanje Velenje
Nov sporazum o štipendiranju — veliko novosti
Na zadnji seji v letošnjem letu so se v petek sešli delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Čakal jih je obsežen dnevni red, najprej pa so razpravljali in sklepali o kadrovski reprodukciji v občini Velenje v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, seznanili pa so se tudi s prvo oceno možnosti zaposlovanja v prihodnjem letu.
Stagnacija zaposlovanja z minimalnim številom novih zapo-' slitev je osnovna značilnost tega obdobja, ki žal tudi v zadnjem letu ne bo doseglo načrtovane rasti (1,2 odstotka), saj ostaja v večini delovnih organizacij število zaposlenih enako, ponekod pa se celo zmanjšuje. Tudi izboljšanje izobrazbene strukture še vedno ostaja bolj želja, zapisana in poudarjena povsod. A kaj, ko se tako ne spreminja!
Edina svetla točka leta, ki se izteka pa je ta, da bodo delovne organizacije, kot vse kaže, le zaposlile toliko pripravnikov, kot so predvidevale z letnimi načrti zaposlovanja in kar je pri tem še važnejše, večino za nedoločen čas. To v preteklih letih ni bila najbolj pogosta praksa.
Kot pa pri strokovni službi sami ugotavljajo, zaposlitveni tokovi preko skupnosti za zaposlovanje niso najboljši. Kljub nenehnemu zmanjševanju možnosti zaposlovanja se je v iztekajočem srednjeročnem obdobju s posredovanjem skupnosti zaposlila le četrtina novozaposlenih.
Kot vzrok navajajo izobrazbeno in strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem.
Zal v občini Velenje nasprotno kot v republiki, iz meseca v mesec narašča brezposelnost, spreminja se izobrazbena in starostna struktura iskalcev zaposlitve, med njimi je vedno večji delež strokovnega kadra, mladih, v stalnem porastu pa je tudi delež nezaposlenih žensk.
Zanimivo je, ugotavljajo tisti, ki se pri skupnosti ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, da se vedno več mladih odloča za bodoči poklic glede na kasnejše možnosti zaposlovanja. A kako priti do teh podatkov, ko ima le redkokatera organizacija združenega dela zbrane svoje potrebe po kadrih za daljše obdobje od enega leta? Pomanjkanje srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih načrtov povzroča težave, saj se mora poklicno usmerjanje naslanjati le na razpise kadrovskih štipendij. Pojavlja pa se še nekaj. Vedno več mladih, med njimi tudi osnovnošolcev, predvsem pa
srednješolcev, se želi po končanem šolanju zaposliti. Največ težav imajo pri tem srednješolci, ki končajo družboslovno usmeritev, saj je potreb po teh delavcih zelo malo.
Delegati petkove skupščine so potrdili tudi predlog samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za prihodnje srednjeročno obdobje, srednjeročni načrt zaposlovanja za isto obdobje, sprejeli pa so tudi predlog Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Velenje in ga posredovali v sprejem podpisnikom. Če se bo združeno delo odzvalo pravočasno, upati je, da se bo, potem bo v uporabi že v novem šolskem letu. Preglejmo katere novosti, samo nekatere, prinaša.
Ne glede na cenzus bodo lahko prejemali štipendijo tudi nadpopre-čno nadarjeni dijaki in študentje, cenzus bo v veljavi tudi pri kadrovskih štipendijah, vendar le v primerih, ko bo kandidatov več kot razpisanih štipendij, kadrovske štipendije bodo diferencirane, odvisne od tega, kje se dijaki in študentje šolajo (v kraju bivanja, izven kraja bivanja, se v šolo vozijo), na ta način se bodo pogoji šolanja bolj izenačili; v samoupravni sporazum je vnesen tudi podiplomski študij, ki sedaj ni bil, zavezanci za plačilo prispevka v sklad za štipendiranje naj bi bili tudi kmetje in obrtniki, ki doslej tudi še niso bili, obeta pa se še več sprememb. Preostane nam samo še, da ta sporazum obravnavamo in sprejememo čimprej. Od tega
ALOJZ TEMNIKAK, avtobusni sprevodnik: »želje nas vseh za prihodnje leto so si zagotovo skoraj enake. Le kdo si ne želi zmernejših cen. pa višjih plač. saj je že hrana tako draga, da se komaj prebijam iz meseca v mesec. Ker sem stalno na terenu si želim kar največ zdravja. Pa še nekaj. Zelo hi bil vesel, če bi potniki spoznali, da smo tudi mi samo ljudje in hi bili kdaj pa kdaj jnalo bolj strpni. Kaj še? Varno vožnjo predvsem.«
SOMA tf//f.\C, uslužbenka: »Želja je veliko, morda ne bi bilo slabo izbrali listih, ki so uresničljive. Ko takole opazujem ljudi v vsakdanjem pehanju za tem in onim. si predvsem želim, da bi v prihodnjem letu r vsej tej liitrici le našli, nekoliko več časa zase. za naravo, za sprostitev. Kdo si seveda ne bi zaželel nekoliko bolj umirjeno gospodarjenje, manjše divjanje cen in izboljšanje vsega, kar sem sodi.«
IVAN MAROLT, avtobusni prevoznik: »Vsak dan sem veliko-za volanom, zato si razumljivo želim čim več varnosti v cestnem-prometu. pa zdravja vsem tudi. Ob vseli (nerazumljivih gospodarskih težavah in zagatah bt bilo lepo. če bi vendarle nekaj storili in ukrotili te podivjane cene in jih uskladili z našimi možnostmi, prav tako rad pa bi videl, da bi se pri nas kaj več dobilo za dinarje, ne pa da ti povsod mečejo pod nos te devize.«
je namreč odvisno, ali bo stopil v veljavo že v novem šolskem letu. Če bomo rok zamudili, ga bomo lahko začeli uporabljati šele čez dve leti.
mkp
Inovacijska dejavnost v Vegradu
December — mesec koristnih predlogov
Kljub prizadevanjem komisije za inovacije v preteklosti na tem področju v Vegradu niso beležili pomembnih rezultatov. Tu in tam je bil sicer prijavljen kakšen dosežek ali koristna izboljšava, vendar so bili to več ali manj osamljeni primeri.
V	zadnjih letih pa so naredili na tem področju pomemben korak naprej. Pripravili so vrsto spodbujevalnih akcij, s katerimi skušajo pritegniti k tej dejavnosti kar največ zaposlenih. Nad vse pomembno je bilo tudi to, da so zaposlili strokovnega delavca, ki se sistematično ukvarja z inventivno dejavnostjo. Zbira predloge, delavcem pa tudi pomaga pri njihovi uresničitvi.
V	letu in pol se je od nekaj več kot 2100 zaposlenih z inventivno dejavnostjo ukvar> jalo 74 delavcev, kar pomeni 3,8 odstotka vseh zaposlenih. V tem času so zabeležili tudi za 33 milijonov gospodarske koristi, delavcem pa so v obliki stimulacij razdelili 824 tisoč dinarjev. V inventivno dejavnost so se doslej dokaj uspešno vključili delavci toz-dov Gradnja Velenje, Ve-mont in Mehanizacija, medtem ko te dejavnosti še niso uspeli razmahniti v tozdih Keramičarstvo, Zaključna dela in Gradnja Beograd. Med inovatorji je, kot je povedal strokovni delavec komisije za inovacije Ivan Čes-nik, 53 odstotkov kvalificiranih delavcev, 30 odstotkov jih ima srednjo izobrazbo, 17 odstotkov pa višjo in visoko.
Pa poglejmo še, kakšni so podatki ^za letos. Skupaj so delavci Vegrada doslej prijavili 30 inovacij, v proizvodnjo je bilo uvedenih že 22, 5 jih uvajajo, tri pa so takšne, da jih bodo lahko uporabili na začetku nove gradbene se-
zone. Z letošnjimi predlogi so delavci prihranili delovni organizaciji okoli 18 milijonov dinarjev, za to pa so prejeli doslej le 230 tisoč dinarjev. Obračun gospodarske koristi bodo namreč dobili ob koncu leta.
Z rezultati, ki jih dosegajo, pa v Vegradu še vedno niso zadovoljni, saj se zavedajo, da je tudi inventivna dejavnost osnova njihovega nadaljnjega razvoja in da lahko z različnimi izboljšavami posodobijo in tako seveda tudi pocenijo delovni proces. Prav zato si želijo, da bi slehernega delavca pridobili za to dejavnost, da bi vsakdo na svojem delovnem mestu razmišljal, kako bi bilo mogoče delo hitreje in ceneje opraviti. Različne spodbujevalne akcije bodo zato organizirali tudi v prihodnje. Ena takšnih je tudi akcija December, mesec koristnih predlogov, ki jo pripravljajo pod naslovom Vsak delavec Vegrada inovator. Pripravili bodo razstavo inovacij, vsem inovatorjem pa podelili tudi priznanja. Temu vprašanju namenjajo veliko pozornosti tudi na zboru vsega tehničnega kadra delovne organizacije, pripravili pa bodo še okroglo mizo na to temo. Nanjo bodo povabili tudi predstavnike drugih gradbenih delovnih organizacij, na ta način izmenjali izkušnje ter se dogovorili še za načrtnejše delo na tem področju.
Mira Zakošek
Občinski komite ZK Mozirje
Ni moči za spopad s slabostmi
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Mozirje so temeljito obravnavali poslovanje gospodarstva Gornje Savinjske doline in naloge komunistov pri odpravljanju slabosti. Predvsem velja ugotovitev, da z gospodarskimi razmerami letos niso zadovoljni, kot so bili še lani. Za dosežke v mozirski občini so značilne hitra in visoka rast stroškov, počasnejša rast prodajnih cen izdelkov ter hitra rast zalog gotovih izdelkov in obresti na kredite za obratna sredstva. Posledica vsega je seveda nizka rast dohodka.
Kljub vsemu je tudi nekaj ugodnih kazalcev. To velja za rast industrijske proizvodnje, zaustavili so padec kmetijske proizvodnje in zagotovili njen porast, izvoz se je povečal za 11,1 odstotka in na konvertibilni trg za 12, zaposlenost je na visoki ravni, saj je v občini le 35 teže za-posljivih delavcev, ki so brezposelni, pa tudi večina delovnih organizacij je dosegla nadpovprečno visoko rast dohodka, čistega dohodka, bruto osebnih dohodkov in tudi rast dohodka na delavca je višja od inflacije. Večina delovnih in temeljnih organizacij je sicer dosegla večjo rast dohodka, kot je regijsko povprečje, na nizko rast dohodka v občini kot celoti, pa je vplivalo nekaj večjih delovnih organizacij, saj je na-primer Elkroj dosegel za petino manj dohodka kot v enakem lanskem obdobju.
Tudi prodajne cene so zaostajale za stopnjo inflacije, ob tem so porasle zaloge izdelkov, vse skupaj pa kaže na krizo v sestavi proizvodnih programov gospodarstva mozirske občine. Zanemarjanje razvoja, kreativnosti in kakovosti v prejšnjih letih se je torej pokazalo v pravi luči, seveda slabi. Temu se pridružuje še kratkovidna poslovna politika večine delovnih organizacij, njene posledice pa so seveda pomanjkanje kreativnih strokovnih
kadrov na področjih razvoja, organizacije, trženja in vodenja.
Poleg vseh teh zunanjih in notranjih razlogov za slabosti v gospodarstvu mozirske občine so člani občinskega komiteja ZK opozorili še na slabo odgovornost in učinkovitost. Komunisti, delavci in občani namreč zelo hitro dosežejo načelno enotnost
o potrebi po hitrejših spremembah, ko pa je treba kaj spremeniti v konkretnem okolju so pa, ali proti spremembam, ali pa za takšne spremembe po katerih bi vse ostalo po starem. Vse to seveda vodi v še večjo krizo, še posebej zato, ker manjka odgovornosti in učinkovitosti za spopad s slabimi kadri in vsemi ostalimi slabostmi.
V Blagovnici Merx Gorica
Novi prostori Ljubljanske banke
Konec prejšnjega meseca so odprli delavci Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje poslovne prostore v Blagovnici Merx na Gorici, kamor so preselili dosedanjo enoto banke, ki je obratovala v pritličju stanovanjske stolpnice. Novi prostori so vsekakor sodobnejši, predvsem pa .bodo občanom bolj »pri roki«, saj jim pred nakupom ne bo treba odhajati v bolj ali manj oddaljeno poslovno enoto banke, temveč bodo vse lahko opravili kar v Blagovnici.
Nova poslovna enota Ljubljanske banke, v kateri lahko opravijo občani vse dinarske in devizne bančne posle, je odprta vsak delovni dan od 7. do 18. ure.
(mz)
26. decembra 1985 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * Stran 5
Občina Velenje
Evidentirani možni kandidati za najodgovornejše funkcije v skupščini občine in skupščinah SIS
Za predsednika Skupščine občine Velenje:
Franc Avberšek. Ivo Gorogranc. Andrej tiretvnšck. Kristum Hrastel. Teodor Jelen. Jože Kandolf. Franjo Korun. IVter Krape/. Marcel Medved. Horui Meh. Srečko Meh. Janez Miklavčič. Alojz Napotnik. Franc . Novak. Jane/ Po les. Dragan Rogič. Pane Semečnik. Tone Šeliga. Drago Šulek. Jože Veber. Nada Zavolovšek-Hudarin. Franc Žerdin. Janez Živko Za podpredsednika Skupščine občine Velenje:
Ivo Gorogranc. Andrej Grebenšek, Emil Hartner. Alojz Hudarin. Borut Meh. JaneZ"Miklavčič. Alojz Saje. Tone Šeliga. Drago Sulek. Andjelko Ti-čič. Jože Veber. Mira Videnčnik, Janko Vovk
Za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje:
Miran Arzenšek, Franc Avberšek, Drago Bizjak. Marjan Gaberšek. An-'drej Grebenšek, Vili Jelen, Štefka Kordež. Peter Krapež, Andrej Kržič, Janko Lukner. Borut Meh. Franc Mo-koiar. Tone Šeliga, Jože Veber, Erika Veršec, Jaro Vrtačnik, Jože Zaje. Franc Žerdin;
Za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje:
Rudolf Gabrovec. Andrej Grebenšek. Jože Mraz, Venčeslav Svoljšak, Erika Veršec, Jože Zaje
Za člane Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje:
Ivo Klobčar, Majda Naglost, Gvi-do Omladič, Venčeslav Svoljšak
Za predsednika zbora združenega dela:
Drago Blagus, Malo Blagus, Irena Brložnik, Martin Budna, Franc Druks, Janez Erhart, Herma Groznik, Peter Habjan, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj. Marjan Jerič, Ivo Kadli-ček, Silvo Koprivnikar, Alojz Kovše, Peter Krapež, Janez Lekše, Janko Lukner, Borut Meh. Srečko Meh, Boris Močilnik, Štefan Oštir, Aca Poles, Janez Pukl, Franci Rat, Franc Skarja, Brane Trnovšek, Edo Uranjek, Marjan Urbančič. Jurij Veršec. Jože Zaje, Janez Zore, Franc Žerdin, Mirko Žol-nir
Za namestnika predsednika zbora združenega dela:
Janez Erhart, Rok Grudnik, Tone Hladin Borut Meh. Franci Rat, Franc Žemva
Za predsednika družbeno-politične-1« zbora:
Miran Ahtik, Irena Brložnik, Zdenka Berlot, Franc Druks, Majda Gaberšek. Herma Groznik, Silvo Koprivnikar. Božidarka Kortnik, Branko "Kranjčec, Anica Kristan, Marjana Koren. Jože Krk, Roman Ledinek, Janko Lukner, Jože Meh, Srečko
Meh. Jože Povše. Albin Repše. Kari Seme. Jože Veber. Franc Vedenik. Mira Vidcnčnik. Marjan Žagar. Janez Živko
Za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora:
Marjana Koren. Vladka Korošec, Jože Krk. Jože Povše.'Janez Pukl. Albin Repše. Kari Seme. Drago Strne. Franc Trebše. Franc Vedenik, Nada Zavolovšek-Hudarin. Marjan Žagar, Jože Ževart
Za predsednika zbora krajevnih skupnosti:
Janez Beričnik. Ivo Gorogranc. Božidarka Kortnik, Jože Krk, Ferdo Ku-kovec. Roman Ledinek, Jože Lekše. Leopoldina Lukič, Janko Lukner, Jože Meh. Karel Stropnik. Božena Stei-ner. Tone Šeliga, Jože Veber. Janez Zivko
Za podpredsednika zbora, krajevnih skupnosti:
Božidarka Kortnik, Karel Stropnik
Predlog delegatov za DPZ:
za OK ZSMS:
Valerija Oremuž. Saša Piano, Milan Kopušar, Darko Bujan, Iztok Ši-mek, Branko Smagaj, Bogdan Grego-rin. Anton Brodnik
za OS ZSS: —
Ciril Grebenšek. Aleksander Kne-ževič. Branko Kranjčec, Borut Meh. Vida Purnat, Ivan Sotošek, Drago Sinker, Franc Skarja, Franc Trebše, Mira Videčnik.
za OO ZZB NOV:
Jože Povše, Branimir Peer, Franc Hudomal
za OK ZKS:
Jože Curčič. Janez Basle, Irena Brložnik, Vlado Videmšek, Drajp Seme, Jože Rovšnik, Brane Trnovšek, Franc Avberšek, Barbara Tori, Miloš Leža-ič, Zdenka Kodrič
za OK SZDL:
Miran Ahtik, Martin Budna, Leopolda Lukič, Slobodan Kneževič, Mirko Uranjek, Saša Piano, Bruno Zagode, Olga Medved, Tatjana Podgoršek, Tone Šeliga, Ivan Stropnik, Alojz Kikec, Jože Krk, Karli Stropnik,
Samoupranve interesne skupnosti
Kulturna skupnost — za predsednika:
Alenka 'Avberšek, Karel Cretnik. Mira Cretnik, Vlado Donaj, Geršak, Vane Gošnik, Barbara Grebenšek, Emil Hartner, Rafael Kovač, Peter Krapež, Jože Meh, Boris Močilnik, Natalija Nedeljko, Leopold Rober, Franjo Slemenšek, Rado Slane, Milan Valenčak, Vlado Vrbič, Danica Ževart, Stane Žula
Za predsednika zbora uporabnikov:
Alenka Avberšek. Jožica Ferenc. Vane Gošnik, Boris Jukič. Mija Kemperle, Jenez Kraševec. Irena Omladič, Jožica Pantner. Mira Preložnik, Rado Slane. Mile Trampuš. Zinka Vohar. Duška Založnik. Stane Žula
Za predsednika zbora izvajalcev:
Karel Cretnik. Vlado Donaj, Jože Hudales. Boris Močilnik. Lija Modrijan. Mira Preložnik, Rado Slane,
Branko Skruba. Angela Vutkovič *
Raziskovalna skupnost — za predsednika:
Ciril Bezlaj, Miro Bukvič. -Ivan Česnik, Jože Hribar. Matjaž Jamni-kar. Mitja Jenko. Janko Meža, Adi Miklavc. Bojan Penšek, Rajko Pire, Stojan Povh, Tone Šeliga. Mile Trampuš. Marjan Urbančič, Albin, Vrabič. Jaro Vrtačnik, Bojan Zorko, Franc Žerdin, Žolnik
Za namestnika predsednika:
Tone Šeliga, Mirko žolnir
Izobraževalna skupnost — za predsednika:
Drago Bahun, Herma Groznik, Jože Groznik. Emil Hartner. Tone Ku-gonič, Borut Meh, Viktorija Pirnat, Aca Poles, Vida Robida. Jože Rovšnik, Drago Sulek Franc Trebše, Mira Videčnik. Franc Žerdin, Neva Žohar
Za predsednika zbora uporabnikov:
Martin Budna, Jože Groznik, Iztok Holešek, Jože Hribar, Damjan Klja-jič, Jože Meh. Branko Miklič, Dane Naraločnik. Viktorija Pirnat, Mira Preložnik, Vida Robida, Ljubiša Sa-vovič, Emil Strnad, Milan Tepej
Za predsednika zbora izvajalcev:
Andrej Centrih, Jože Groznik, Zdenka Kodrič, Majda Lesničar, Ivan Marin, Borko Ostrovršnik, Mira Preložnik. Franc Rogan, Tone Skok. Silva Safarič, Drago Sulek,. Magda Žist. Dragica Žohar
Skupnost za zaposlovanje — za predsednika:
Miran Ahtik, ALenka Cas, Jože Cas, Husein Duherič, Silva Globa-čnik. Dane Naraločnik, Franc Novak. Milka Šinkovec, Slavka Skrjanec. Marija Žužek,
za namestnika:
Miloš Ljubojevič, Dane Naraločnik. Vida Robida
Zbor delegatov v občinski enoti SPIZ — za predsednika:
Jože Angeli, Herman Arlič. Jure Beričnik, Franjo Bujan. Rajko Er-menc, Alojz, Hudarin st.. Viljem Ke-rin, Irena Kurnik, Franc Lesnik. Miro Lešnik, Ludvik Mali, Štefan Matvoz. Anton Močilnik. Dane Naraločnik.
Rudi Pahole, Anica Podlesnik, Maks Podlesnik. Erno Rahten, Jože Vučina
za namestnika:
Martin Primožič, Rudolf Sevčni-kar, Jože Vučina
Telesno-kulturna skupnost — za predsednika:
Jože Aljaž, Herman Arlič, Franc Dolar. Vlado Donaj, Karlo Fučik. Marjan Gaberšek. Marjan Jerič. Marjan Klepec. Matjaž Natek, Franc Plaskan, Jože Prislan, Miro Pruš, Janez Pukl. Zlatko Radovanovič. Roman Raško. Breda Rebič. Mustafa Topčič, Janez Zivko
za predsednika zbora uporabnikov:
Metka Andročec, Jože Angeli, Jože Cas, Jože Fučik. Jakob Grošel, Jože Kavtičnik. Drago Napotnik, Mojca Osredkar, Boris Petrovski, Janez Pukl, Roman Raško. Bernarda Ro-škar. Peter Sedovnik. Rajmund Vale
za predsednika zbora izvajalcev:
Alojz Bole, Janez Erhart. Rozika Frankovič, Jože Kavtičnik, Karla Kozel. Jože Prislan. Martin Štajner, Zdenko Taušič
Zdravstvena skupnost — za predsednika:
Miran Ahtik. Ciril Grebenšek, Milica Kovač, Miro Lešnik, Franc Ojsteršek, Janez Poles, Franci Rat, Marica Rošker. Franc Skarja. Crt Urba-šek. Stane Vičar, Marjan Zadravec
za predsednika zbora uporabnikov:
Dušan Cas, Ciril Joger. Daniel Knez, Franc Ojsteršek. Cvetka Pirnat. Rado Sivka, Srečko Suštaršič. Ziba Trampuš. Crt Urbašek. Avgust Vohar
Za predsednika zbora izvajalcev«:
Ana Jevšek, Bogomila Krajnc-Ro-škar. Miloš Ležaič, Margareta Seher-Župančič. Ivan Zupane, Jože Zupančič, Alojz Žičkar
Skupnost socialnega skrbstva — za predsednika:
Milena Ahtik. Rudi Bajec, Vladka Blagus, Marjana Celofiga, Zdenka Kodrič, Karel Kordež, Marija Lešnik, Marcel Medved, Stanka Miklavžina, Anton Močilnik. Franc Ojsteršek, Jelena Pečovnik. Aca Poles. Maks Podlesnik. Vinko Preložnik. Jožica Re-har. Mira Videčnik. Stane Žula
Za predsednika zbora uporabnikov:
Milena Ahtik. Vladka Blagus, Zdenka Berlot. Vladka Jan. ,Vladka Korošec. Božidarka Kortnik. Boris Magdič, Franc Ojsteršek. Irena Pilih, Vida Robida, Majda Turk. Fanika Vrabič. Angela' Vutkovič, Zofija Zagoričnik.
Za predsednika zbora izvajalcev:
Jelka Fužir, Božidarka Kortnik. Ju-lijana Marinšek, Vera Šinigoj
Skupnost socialnega varstva — za predsednika:
Milena Ahtik. Rudi Bajec, Marjana Celofiga, Jelka Fužir. Herma Groznik. Emil Hartner. Karel Kordež, Anita Lekše. Franc Lešnik. Leopoldina Lukič. Ludvik Mali, Franc Novak, Saša Oprešnik, Martin Primožič, Anica Podlesnik, Danica Tašler, Angela Vutkovič. Janko Ževart, Stane Žula.
Za podpredsednika:
Andreja Fricelj, Milojka Gjerkež, Miran Sagmeister, Lojzka Zaleznik
Skupnost otroškega varstva — za predsednika:
Dragica Ačko, Dragica Draž, Majda Gaberšek, Zdenka Jakopanec, Marica Močilnik. Zinka Moškon, Majda Naglost. Helga Novak, Saša Oprešnik, Vida Purnat. Božena Suštaršič
Za predsednika zbora uporabnikov:
Nanika Crešnik, Darinka Kac, Milena Kukovec-Bajc, Nevenka Meh, Teo Obreza, Vojka Taušič, Zdenka Terglav, Marjana Zagode, Mira Zakošek
Za predsednika zbora izvajalcev:
Dušan Dolinar, Majda Glavač, Cvetka Jaklič. Helga Novak, Irena Pavčnik. Marija Žnidar
Stanovanjska skupnost — za predsednika:
Jože Cas, Anton Dobovičnik, Franjo Gjerkež, Andrej Grebenšek, Anton Grosman, Anton Groznik, Alojz Hudarin, Iztok Hudomalj, Zdenka Jerič, Silvo Koprivnikar, Franc Košec, Gvido Ovniček, Stane Prašnikar, Franc Slatinšek, ivan Sotošek, Avgust Sušeč, Tone Šeliga, Franc Slutej, Ivan Tajnšek. Jože Veber, Jože Zec
Za predsednika zbora uporabnikov:
Albin Anion, Janez Avberšek, Darinka Cavnik, Janez Dolanc, Anica Hudournik, Štefan Hutinski, Josip Ivančič, Milica Kovač, Edo Krajšek, Olga Pašič, Avgust Sušeč. Bruno Zagode
Za predsednika zbora izvajalcev:
Anton Apat. Josip Ivančič. Ivo Kroflič, Jakob Presečnik, Mile Ram-šak. Jože Zec
Komunalna skupnost — za predsednika:
Miran Ahtik, Alojz Barič, Alojz Fi-lipančič, Andrej Grebenšek. Franc Jelen. Leon Kavzar, Silvo Koprivnikar, Franc Kričej, Roman Ledinek, Matjaž Natek, Saja Oprešnik, Franc Tam-
Nova tovarna — boljši pogoji, več izvoza
še, Miha Uranjek, Vlado Videmšek, Jože Vovk Za predsednika zbora uporabnikov: Gabro Cverlin. Stane Canžek. Božo Delčnjak, Pavla Golob, Jakob Holešek, Milan Jurak, Ivo Kadliček. Silvo Koprivnikar, Rafko Kopušar, Roman Ledinek, Vesna Markoja, Marcel Medved, Rudi Olup, Zdenka Pocajt, Franc Repinc, Marko Savinek, Rudi Vrčkovnik, Tone Žovlje,
Za predsednika zbora izvajalcev: Branko Kranjčec, Milan Ramšak Skupnost za varstvo pred požari — za predsednika:
Tone Brložnik, Edo Hudournik, Franc Martinšek, Martin Pečečnik, Franci Rat, Jože Vovk, Oto Zaverla Za predsednika zbora uporabnikov: Vili Bolha, Tone Brodnik, Stane Brunšek, Ivan Dolinšek, Anton Golob, Alojz Hrustelj, Tone Pirmanšek, Branko Rednak Za predsednika zbora izvajalcev: Tone Brložnik, Milan Kretič, Herman Lešnik, Egidij Petretič, Ivan Rakun
Temeljna vodna skupnost — za predsednika:
Breda Arlič, Stane Divjak, Anton Golob, Henrik Jonko, Franc Puc, Franc Slatinšek
Za predsednika zbora uporabnikov: Vili Bolha, Stanislav Dolar, Vinko Ježovnik, Henrik Jonko, Marinko Mandič, Tone Šeliga Za predsednika zbora izvajalcev: Franc Druks, Alenka Klincov, Rajko Pukl,
Skupnost za ceste — za predsednika*.
Gabro Cverlin, Ivan Gaber, Rajko Peciga, Franc Planine, Franci Rat, Bernard Skarlovnik, Karel Stropnik, Vlado Videmšek
Za predsednika zbora uporabnikov: Vili Jagodic, Melhior Mazej, Franc Planine, Karel Stropnik, Franci Rat
Za predsednika zbora izvajalcev:
Peter Šepetavc, Ludvik Tominšek Regijske oziroma območne samoupravne interesne skupnosti
Regionalna zdravstvena skupnost — za predsednika zbora uporabnikov: Karel Cretnik
SIS za energetiko — za predsednika skupščine: Drago Bizjak, Konstantin Kuzmin Vodna skupnost Savinja — Sotla za predsednika skupščine: Miro Bukvič, Jože Mraz
OSIS za PTT promet — za predsednika skupščine; Branko Fošner, Vili Šteharnik
SIS za zaposlovanje — za predsednika skupščine: Franc Novak (RLV) Skupnost za ceste — za predsednika zbora uporabnikov: Vojko Kopri-vec. Venčeslav Svoljšak
Sobota, 21. decembra, bo delavcem Elkrojeve temeljne organizacije Konfekcija iz Šoštanja ostala v lepem in nepozabnem spominu. Prav od tega dne dalje je ta kolektiv bogatejši za lepo in sodobno novo tovarno, v kateri bodo delavci poslej imeli neprimerno boljše delovne pogoje, kot so jih imeli v starih prostorih. Z novimi proizvodnimi in drugimi prostori ter skladiščem so dobili tudi industrijsko prodajalno.
Sobotnega slavja se je udeležilo veliko ljudi, med drugim predstavniki tekstilnih in konfekcijskih tovarn iz Slovenije, predstavniki občine Čajetina. ki je pobratena z občino Mozirje, predstavniki družbeno-političnega življenja občili Velenje in Mozirje, izvajalcev del in delavci Elkroja. Slavnostni govornik je bil izvršni sekretar CK ZKS Ivo Marenk.V svojem govoru je med drugim poudaril, da so nekatere tovr-
stne delovne organizacije, kljub težkemu gospodarskemu položaju in močni konkurenci na tujih tržiščih, dosegle izjemne uspehe, celotnemu kolektivu pa je čestital za novo tovarno. Zbrane je pozdravil tudi direktor Modne konfekcije Elkroj Ivan Kramer, ki je dejal, da si celotni kolektiv Elkroja močno prizadeva za doseganje čimboljših gospodarskih uspehov, k čemer bo brez dvoma veliko prispevala tudi nova tovarna v Šoštanju.
Slovesnost so z lepim in izvirnim kulturnim sporedom popestrili otroci vzgojno-varstvenega- zavoda, učenci osnovne šole Bibe Ročka, pevski /bor Svoboda ter godba na pihala Zarja.
Najbolj svečano pa je bilo, ko je predsednica osnovne organizacije ZSMS šoštanjska Konfekcij Mojca Slokan prerezala trak in. uradno odprla vrata
nove tovarne, ki so si jo nato. udeleženci z zanimanjem ogledali.
Ob tej pomembni naložbi je direktor Konfekcije Šoštanj MARTIN PRF-SKAR povedal naslednje: »Pričeli smo že nred petimi leti, najprej smo z dogovori in posvetovanji, potem smo pridobili lokacijo in pričeli z zbiranjem dokumentacije. Takrat smo vsi vedeli, da gre zares. Seveda ni šlo povsem brez težav, največ v zvezi s financiranjem. S pomočjo širše družbene skupnosti smo rešili tudi ta problem. Gradnja je tekla po predvidevanjih, kljub nekaterim težavam pa je tovarna danes pripravljena, da sprejme delavce, jim ponudi nove prostore, v katerih bodo delali z veliko večjim veseljem ter zagnanostjo, kot v starih in dotrajanih.
Kaj smo dobili z novo tovarno? Poleg prostorov še novo tehnologijo, s ka-
tero bomo v letu 1987 povečali proizvodnjo /a 11)0 odstotkov, že v letu 1986 pa /a 40. Delovni pogoji, ki odločilno vplivajo na zadovoljstvo in delovno uspešnost, so tukaj bistveno drugačni in se z dosedanjimi ne morejo primerjati. Proizvodnja bo stekla s 50 novimi delavci, ko bomo zaokrožili proizvodni program nas bo skupno že 200. Posebej bi r^d poudaril industrijsko prodajalno s katero bomo širok izbor Elkro-
f° vih i/delkov približali prebivalcem aleške doline in tudi * njo prispevali k boljšemu uspehu delovne organizacije. Gradnja je trajala približno devet mesecev, proizvodni prostori merijo 2.100 kvadratnih metrov, vrednost naložbe. ki še ni dokončna, je 280 milijonov dinarjev, vendar brez tehnološke opreme.«
B. M.
— Trak je prerezala mladinka Mojca Slokan
TITOVO VELENJE
Vsem prijateljem M cluba srečno novo leto 1986!
Vsa človeška dejavnost se odvija v okolju — vsi živimo v njem in od njega, zato je zelo važno, kakšno je in kako ga urejamo ter varujemo. V našem temeljnem zakonu — ustavi — je zapisano, da ima človek pravico do zdravega življenjskega okolja, družba pa dolžnost, zagotoviti pogoje za njegovo uresničevanje. Vsi smo torej dolžni skrbeti za okolje in nihče nima pravice te problematike zanemarjati, jo podcenjevati ali prenašati njeno reševanje na druge. Delati je treba načrtno, pojave in njihove posledice je preučevati ter pripravljati predloge za ukrepe. Prav v dobrem planiranju, razvoju znanja in osvajanju naprednih tehnologij moramo iskati poti za reševanje problematike okolja. Razvoj gospodarstva in njegova modernizacija morata iti z roko v roki z razreševanjem varstva okolja in izboljšavanjem razmer v njem. Zelo važna za učinkovitost je dosledna uveljavitev načela, da onesnaževalec nosi vse stroške in prevzema vso odgovornost za posledice.
TERMOELEKTRARNE IN NJIHOVA EMISIJA
Namen elektrarn je, da proizvajajo električno energijo, ki jo ob vsakem času potrebujemo.
Termoelektrarne pa ne proizvajajo samo električnega toka, ampak tudi pline, prah, pepel, hrup in odplake.
Tudi motorna vozila, hišna in industrijska kurišča proizvajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, kot je to premog, zemeljski plin ali mineralno olje, celo vrsto snovi, ki naše okolje bolj ali" manj obremenjujejo.
Kljub temu, da je za onesnaževanje zraka krivih nešteto onesnaževalcev, so že dober čas najbolj podvržene kritiki termoelek-_trarne.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se je tehnologija pridobivanja termoenergije v zadnjih nekaj desetletij občutno izpopolnila, kar ima tudi občuten vpliv na okolje: 1. 1950 je bilo za proizvodnjo 1 kWh potrebnih 3 kg lignita, danes pa samo 1,3 kg. Specifična poraba goriva se je torej zmanjšala za več kot polovico; navedeno je pogojeno z izgradnjo novih velikih tehnološko izpopolnjenih proizvodnih enot (blokov).
Ta tehnično gospodarski uspeh se je v enakem obsegu odrazil na občutnem zmanjšanju emisije škodljivih snovi, pri proizvedeni kilovatni uri. Kljub temu uspehu je emisija škodljivih snovi iz termoelektrarn ostala v porastu zaradi hitrega povečanja proizvodnje. Potrebne so bile dodatne mere: v začetku petdesetih let se pojavijo elektrofiltri kot zavore misije prašnih delcev, v sedemdesetih letih pa se pojavijo čistilne naprave za odžveplova-_ nje dimnih plinov, sledijo jim naprave za oddušikovanje.
UMIRANJE GOZDOV
Možni vzroki za obsežne poškodbe na gozdovih še do danes niso znanstveno enoumno pojasnjeni. Dejstvo je, da je gozd na številnih krajih bolan; to potrjujejo obsežne izvršene raziskave. Propadanje smrek in jelk ni noben novi fenomen, o tem je v gozdarski literaturi že dolgo govora. Vendar bo uspešna terapija obolelih gozdov možna le takrat, ko bo jasno podana diagnoza poškodb. Iskanje vzrokov je aktivno. Veliko hipotez je podanih in se o njih diskutira n. pr.:
—	hipoteza žveplovega dioksida pravi, da SOi in njegovi posledični produkt, ki se odlagajo v tleh, škodujejo koreninicam celotnega drevesa, SO; škoduje tudi neposredno v stiku z iglicami in listi rastlin;
—	po ozonovi teoriji je predvsem emisija dušikovih oksidov in ogljikovodikov, ki pogujujejo tvorbo ozona pod vplivom sončnih žarkov kriva za poškodbe gozdov;
—	raziskave obolelih dreves so pripeljale k hipotezi pomanjkanja hranljivih snovi, kar bi naj bil vzrok poškodbam;
—	po nekaterih hipotezah na-, stopajo opazovane poškodbe
dreves kot posledica napada bakterij ali virusov;
—	po klima hipotezi so vzrok poškodbam hudi mrazi in suše, za kar je občutljiva posebno jelka;
—	gozdno-gospodarske mere pri gospodarjenju z gozdovi z uvajanjem monokultur, n. pr. smreke povečujejo neodpornost gozda proti živalskim in rastlinskim škodljivcem.
Naštete hipoteze o možnih vzrokih poškodb na gozdovih kažejo na žalost na to, da so dosežena raziskovalna spoznanja še daleč od tega, da bi bilo možno podati eksaktno diagnozo.
Res pa je, da je zaradi nujnih preventivnih mer ne glede na popolnoma dognane vzroke, potrebno ukrepati.
ČISTILNE NAPRAVE — VPLIV NA CENO kWh
Varstvo okolja ni zastonj. Veliko denarja je potrebno investirati, da bi nove termoelektrarne kot tudi obstoječe, ki so še predvidene za daljši čas eksploataci-je, opremili s sodobnimi čistilnimi napravami. Na naprave za varstvo okolja odpade cca tretjina stroškov potrebnih za izgradnjo termoelektrarne. Velikih stroškov ne more elektrogospodarstvo samo pokriti ampak le-ti podražujejo ceno električne energije; varstvo okolja se.torej posredno odraža na ceni kWh, ki jo moramo kot konzument pokriti.
Problemi varstva okolja se sčasoma vedno bolj zaostrujejo, kar zahteva novih aktivnosti za njihovo razreševanje in dodatna materialna sredstva.
Za nekatere potrošnike je povišanje cene električne energije sprejemljivo za druge manj, posebno so na udaru intenzivni industrijski potrošniki električne energije, ki jih povišana cena za kWh v konkurenčnosti njihovih produktov lahko hitro ogrozi.
Vendar gospodarski napredek ne sme uničevati našega okolja, varstvo okolja pa ne sme prekomerno obremenjevati našega gospodarstva.
Pristranost mora biti izključe-
na, treba je iskati kompromis med ekologijo in ekonomijo.
VPLIV ELEKTRARNE ŠOŠTANJ NA OKOLJE
Elektrarna Šoštanj je v okolju močno prisotna s svojim tehnološkim procesom in količino pretvorbe primarne energije lignita v električno energijo in sekundarno toplotno energijo. Njene nazivne kapacitete so prilagojene in usklajene s kapacitetami RLV. Poprečna letna poraba premoga znaša 4,5 milijona ton, kar predstavlja, pri upoštevanju kurilnosti premoga 9000 kJ/kg, 40 500 TJ primarne energije; iz nje pridobimo, pri 32% izkoristku 3 600 GWh letno netto električne energije. Zaradi delno kombinirane proizvodnje elektri-' čne in sekundarne toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja, je proizvodnja električne energije ustrezno neWiko nižja; n. pr. pri 600 GWh letnem kon-zumu daljinske toplote za 200 GWh manj električne energije.
Pretvorba premoga v željeno električno in sekundarno toplotno energijo pa ni popolna in za okolje neškodljiva. Izkoristimo le 32 % primarne energije, medtem ko 68 % primarne energije in vse druge neizrabljene komponente premoga emitiramo v okolje in ga s tem bolj ali manj škodljivo obremenjujemo.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA
Največji vpliv na okolje ima TE Šoštanj z onesnaževanjem zraka zaradi oddajanja škodljivih sestavin dimnih plinov in to predvsem prahu in žveplovega dioksida; v manjši meri so prisotni tudi dušikovi oksidi in ogljikovodiki, pri nepopolnem izgorevanju premoga ogljikov monoksid, kar nastopa tudi ob samovžigih vskladiščenega lignita.
PRAH
Kot že rečeno, je v največji meri pri proizvodnji električne energije v TEŠ prisoten prah v dimnih plinih zaradi visoke vsebnosti pepela kurjenega premoga — lignita. Vsebnosti pepela v velenjskem lignitu je od 20 % do 25 %, kar predstavlja pri letno pokurjenih cca 4,5 milijona ton premoga 1 milijon ton pepela. Brez čistilnih naprav bi ušlo skozi dimnike cca 80 % navedenega pepela, z vgrajenimi čistilnimi napravami pa se navedena vrednost zreducira na cca 0,5 % ali 4000 ton.
V	primeru, da prihaja pri delovanju elektro filtrov do tehnoloških motenj, kar je zaradi nekon-tinuiranega odvoda pepela občasen pojav, je letna količina emitiranega prahu ustrezno večja. Naši predpisi omejujejo dopustno emisijo prašnih delcev v dimnih plinih na 150 mg/m1, kar znaša za TEŠ letno (27000) ton, ali 4,5 ton na uro pri polnem bremenu elektrarne.
Glede na izvajanje meritve emisije prašnih delcev izhaja, da vsi elektro filtri, z izjemo bloka 4, odgovarjajo veljavnim predpisom pri normalnem delovanju. V primeru upoštevanja naprednih tujih predpisov, ki so trikrat strožji in omejujejo emisijo na 50 mg/m' je tudi blok 5 na robu dopustne meje.
SO.
Tudi SO. je velik onesnaževalec ozračja in mu v zadnjem času posveča strokovna javnost največ pozornosti.
V	posameznih sredinah — državah obstajajo drugačne eko-nomsko-ekološke prilike, zato ni enotnega stališča glede varstva okolja pred škodljivimi vplivi SO,.
Škodljive vplive SOi so v preteklosti dosledno reševali z di-
sperzijo dimnih plinov s pomočjo izgradnje ustrezno visokih dimnikov, kar je bilo upoštevano tudi pri izgradnji TEŠ.
TEŠ emitira letno več 10 000 žveplovega dioksida. Glede emisije SOj iz TEŠ so navedene različne uradne številke, ker so izpeljane z različnimi izračuni, medtem ko ustrezne meritve še niso bile opravljene. Tako Jugel navaja, da je bilo v letu 1982, ko je TES pokurila 4,860.000 ton premoga, 30600 ton emisija SO.; v najnovejšem materialu za emisijo SOa iz TEŠ v letu 1980, ko je bilo pokurjenega 3930000 ton premoga, pa navaja letno emisijo SOi v višini 66 810 ton. Podatek o močno pivišani vrednosti je posledica izvršenih prvih meritev emisije SOj v lanskem letu: pri izračunu je upoštevan izmerjeni faktor emisije 0,85 in vzet 1 % vsebnosti žvepla v premogu. V primeru višjega faktorja emisije in višjega procenta vsebnosti žvepla (kar strokovnjaki za meritve pričakujejo) je letna emisija SO, iz TEŠ okrog 100000 ton.
V ekspertizi Hidrometeorološkega zavoda SRS iz leta 1980, je rečeno, da je s SOj najbolj ogroženo območje južno od termoelektrarne, to je področje Lokovice in Velikega vrha. Zato je bila na Velikem vrhu zgrajena avtomatska merilna naprava za merjenje meteoroloških parametrov in koncentracije SOj v zraku. Izmerjene koncentracije SOj so občasno nad dopustnimi.
DUŠIKOVI OKSIDI, TOPLOTNA POLUCIJA IN DRUGO
Emisija dušikovih oksidov je večja pri kvalitetnejših gorivih, ki imajo višjo temperaturo izgorevanja; zato je problematika pri izgorevanju lignitov, kar je primer tudi v TEŠ, manj pereča. Naša zakonodaja je glede problematike dušikovih oksidov zelo skopa. Nekatere tuje zakonodaje omejujejo tako emisijske kot imisijske vrednosti. Uradno izmerjena koncentracija imisije dušikovih oksidov je pri polnem obratovanju TEŠ dosegla največ polovico dopustnih vrednosti.
Odstotek količine usedlin je v povprečju prav tako v mejah dopustnih vrednosti. Z vgradnjo lo-vilnih kapljic v hladilne stolpe se je količina padavin izrazito zmanjšala. TES malo vpliva na povečanje relativne vlage v pri-zemnih plasteh zraka spremembe se v povprečju gibljejo v mejah + 1 %. Lahko rečemo, da je lokalna problematika, problematika segrevanja zraka zanemarljiva.
ONESNAŽEVANJE VODA
Glavni onesnaževalec vode v Plevelovem jezeru in reki Paki je hidravlični odvod pepela iz TEŠ. Pepel reagira zaradi vsebnosti kalcija v stiku z vodo v hidroksid in nato v karbonat. Jezerska voda je lužnata (pH preko 10), jezersko dno je prevlečeno z belo usedlino kalcijevega karbonata brez vegetacije. Odtok vode iz jezera v Pako je dokaj konstanten in znaša okoli polovice pretoka Pake, kar zaradi nihanja pretoka Pake povzroča veliko nihanje kvalitete vode v Paki. Koncentracija kalcijevega hidrooksida v jezeru je tako visoka, da se kalcijev karbonat izloča tudi v strugi Pake.
TEŠ odvaja tudi s hidravličnim odplavom pepela v Pleve-lovo jezero vse odpadne vode, pri motnjah tehnološkega procesa pa jih direktno odvaja v reko Pako, kar je tudi slučaj za pepel-no brozgo, če pride do preliva v črpalnih bazenih.
HRUP
Hrup je kot reden spremljevalec energetskih objektov prisoten
tudi v TEŠ. Iz poročila Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor o opravljenih meritvah hrupa v okolici' TEŠ iz leta 1979 je v oceni izmerjenih rezultatov rečeno, da je ropot ob normalnem obratovanju elektrarne izpod dopustnih vrednosti, razen pri zdravstvenem domu v nočnem času in pri samskem domu v elektrarniškem naselju, kjer je izračunana vrednost 46,2 decibelov in 45 decibelov na meji dovoljene norme za prehodno industrijsko stanovanjsko območje v nočnem času: 45 decibelov.
Ob tehnoloških motnjah ter pri zagonih proizvodnih blokov prihaja ob sproščanju energije iz nedušenih izpustov do nedopustno visokega hrupa v bližnji okolici. Največji povzročitelji hrupa*so varnostni ventili vseh kotlov, razen varnostnih ventilov kotla bloka 5, ki ima vgrajene dušilce.
Velik hrup zelo neprijetne fr-kvence povzročajo tudi ventilatorji bloka 5 in 4.
UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA PRI TEŠ V PRIHODNJE
Obstoječe stanje glede varstva okolja pri elektrarni Šoštanj ni zadovoljivo glede na veljavne domače predpise, še vpčja negativna odstopanja pa so, če upoštevamo napredne tuje predpise. Zato je v predlogu za prihodnji srednjeročni plan Termoelektrarn Šoštanj dan posebni poudarek varstva okolja in predvidena so znatna finančna sredstva za rekonstrukcijo in dogradnjo sodobnih čistilnih naprav ter izgradnjo ekološkega informacijskega sistema.
Na področju varstva zraka so bile izvedene precejšnje aktivnosti. TEŠ se je na osnovi dolgoročne pogodbe vključila v delovno skupino za varstvo zraka pri velikih energetskih objektih Slovenije. V to skupino so vključene vse slovenske termoelektrarne in republiške asociacije, ki se ukvarjajo z varstvom zraka. Delo te delovne skupine vodi Elektroin-štitut »Milan Vidmar«. Program dela se izvaja v treh smereh in to: na področju čiščenja dimnih plinov od prašnih delcev, na odžveplovanju dimnih plinov ter plinov ter na izgradnji informativnega sistema. V letu 1986 je planirano poskusno odžveplova-nje dimnih plinov v TEŠ z aditi-vno metodo. S to metodo je predvideno zmanjšanje škodljivih posledic SOj v okolici TEŠ predvsem na področju Velikega vrha, ki je najbolj izpostavljeno. Sestavni del omenjenega poskusa je' tudi ugotavljanje bilance žvepla, za boljše določanja emisije iz slovenskih TE, kar potrebujemo za izpolnitev mednarodnih zahtev o daljinskem onesnaževanju.
Delovna skupina se je lotila tudi ugotavljanja stopnje onesnaževanja z dušikovimi oksidi. Z meritvami emisije in imisije NOx. Spremljati in proučevati moramo tudi tehnologijo kompleksnih čistilnih naprav, čeprav je gradnja in uporaba teh naprav zelo draga. Čistilne naprave za SOj in NOx stanejo okrog 1/3 investicijske vrednosti novega termoenergetskega objekta in zaradi povišane lastne rabe energije za dobre 3 % zmanjšajo izkoristek primarne energije pri pretvorbi v uporabno sekundarno energijo. Tudi stroški za elektro filtre izredno strmo naraščajo s povečanjem stopnje izločanja, zlasti nad 99,5 %. V celotnih vlaganjih v TE predstavljajo elektro filtri ob stopnji izločanja 99,7 % cca 5 %. Za TEŠ je planirana, v prihodnjem srednjeročnem planu, rekonstrukcija elektro filtra bloka 4, s čimer bi bili dani po-
goji, paralelno z izvedbo rekonstrukcije odvoda pepela, za ustrezno čiščenje dimnih plinov od prašnih delcev. Emisija bi bila znižana na minimum in bi zadoščala tudi najstrožjim predpi-m.
V	letu 1984 so se začele izvajati konkretne aktivnosti za čimprejšnje prenehanje onesnaževanja naravnih vod s pepelno brozgo in odpadnimi vodami. Rešitev problema onesnaževanja naravnih vod je zasnovana na spremembi sedanjega načina odvoda pepela iz elektrarne in uvedbo čiščenja odpadnih tehnoloških vod. Projekt predvideva realizacijo pripravljalnih del v letu 1985 in izgradnjo v srednjeročnem obdobju 1986—1990.
Izvedba_ projekta (izdelava projektov, izgradnja novega internega in eksternega odvoda pepela, izgradnja čistilne naprave za odpadne tehnološke vode) v prihodnjem srednjeročnem ob-* dobju je planirana v višini din 3.620.000.000.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zmanjšali emisijo hrupa z vgradnjo dušilcev zvoka in zvočno izolacijo ventilatorjev.
V	letu 1986 je predvidena izgradnja ekološkega informacijskega sistema za pridobivanje popolnejših in objektivnejših podatkov o okolju na vplivnem območju TEŠ, kar je za kompleksno in interdisciplinarno ukrepa« nje nujno potrebno. Zasnova ekološkega informacijskega sistema ima naslednja izhodišča.
Deseti člen Zakona o varstvu zraka (Ur. list SRS 13/75) nalaga organizacijam združenega dela in drugim pravnim osebam, da morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih in napravah. Na podlagi lokacijskih zahtev za gradnjo TEŠ bloka 5 je TEŠ z avtomatsko alarmno mrežo dolžna spremljati imisijske koncentracije v okolici TE. Na podlagi teh zahtev delujeta avtomatski merilni postaji na Velikem vrhu in v Titovem Velenju, ki merita in izvajata osnovno obdelavo potrebnih meteoroloških parametrov in SOj. Prenos podatkov v TE ni realiziran.
Poškodbe na iglastem drevju v
fozdovih vplivnega območja TE oštanj, ki so se prvič in v večjem obsegu pojavile spomladi leta 1985, so se med le'tom še stopnjevale.
Pojavile so se tam, kjer bi jih zaradi občasno povišanih koncentracij SOi lahko pričakovali in tudi tam, kjer ni visokih koncentracij SOj. Zaradi tega je gotovo, da SOj ne more biti edini povzročitelj poškodb. To narekuje še dodatno sistematično spremljanje koncentracij NO, NOj in 03 ter dopolnilne analize suhih usedlin in padavin. Z naštetimi meijenimi vrednostmi ter s spremljanjem poškodb, prisotnosti virusov in glivic, naj bi opredelili vzroke poškodb, karje predpogoj za smotrno načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij pri TEŠ in tudi drugih TE v Sloveniji in Jugoslaviji.
Najvažnejša naloga v prihodnjem srednjeročnem planu na ekološkem področju je izbira ustrezne tehnologije in opreme za čiščenje dimnih plinov. V letu 1986 so v TEŠ predvidene intenzivne raziskave odžveplovanja dimnih plinov. Poleg poskusov z aditivno metodo za delno zmanjšanje emisije SOi je predvidena v okviru EGS izgradnje pilotske naprave za popolnejše odžveplo-vanje. Pri delu bodo angažirane "domače inštitucije.
26. decembra 1985 * Titovo Velenje
OD TU IN TAM
* stran 7
Občina Velenje
Razglasili najboljše
Med športno zabavno prireditvijo v domu kuiture v Šoštanju so pred tednom dni slovesno proglasili Denis Bola za najboljšo športnico. Iztoka Goloba za najboljšega športnika, člansko ekipo strelske družine Mrož za najboljšo ekipo, ŠŠD Borec; osnovne šole Veljka Vlahoviča, za najboljše šolsko športno društvo in krajevno skupnost Skale-Hrastovec za najboljšo krajevno skupnost v letu 1985.
Vse zbrane športnike, športne delavce in druge goste je na začetku prisrčno pozdravil predsednik predsedstva ZTKO Velenje Marjan Klepec in posebej poudaril, da telesna kultura v naši občini kot ena razvitejših dejavnosti dosega pomembne uspehe in napredek, ki se kaže v tem. da smo naredili korak naprej na področju športne rekreacije,« kjer poskušamo z novimi oblikami dela vključiti čim-večje število tistih, ki so bili doslej ne-delavni na področju šolskega športa, kjer tvorno sodelujemo z izobraževalnimi organizacijami z množično udeležbo najmlajših v športno-tekmoval-nih dejavnostih. Posebno pa smo lahko zadovoljni z našimi rezultati na področju urejanja problematike športnih objektov, saj so dobri vzdrževani objekti ob prizadevnem ljubiteljskem delu eden od pogojev za doseganje čimboljših rezultatov.«
Uspešno delo se kaže tudi v večjem številu kategoriziranih športnikov in državnih reprezentantov. Najboljše rezultate pa imajo v tistih okoljih, kjer vso skrb namenjajo delu z mladimi.
Po tem uvodnem nagovoru sta Marjan Klepec in predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Alojz Hudarin podelila prizna-
nja posameznim telesnokulturnim delavcem za njihovo uspešno delo v telesni kulturi, športnikom za športne dosežke v tem letu, podelila pa sta tudi zlate, srebrne in bronaste plakete občinske telesnokulturne skupnosti.
Zlati plaketi sta prejela RUDI BA-JEC za več kot 30-letno prizadevno delo na področju telesne kulture, še zlasti pri ustvarjanju pogojev in organizaciji množične-športne rekreacije v KS Šoštanj kot tudi sploh v občini Velenje ter RADO PUNGARTNIK, prav tako za več kot 30-letno prizadevno delo na področju telesne kulture in še posebej pri vzgoji mladih kadrov v različnih športnih panogah.
Srebrni plaketi sta prejela ALOJZ BOLE, za dolgoletno delo na področju organiziranje in širjenja telesne kulture v Šmartnem ob Paki ter TEA PODGORŠEK, za 25-letno prizadevno in požrtvovalno delo na področju taborništva in športne rekreacije za vse starosti občanov.
Bronaste plakete so podelili MARTINU BUDNI, za prizadevno delo v občinsko teiesnokulturnih organizacijah ter D PO, FRANCU PLASKANU, za dolgoletno opravljanje odgovornih nalog v RK Šoštanj kot tudi občinskih in republiških organih, JOŽETU SILOVŠKU, zlasti za opravljanje odgovornih nalog v smučarskem klubu Velenje in RADKU STEVANČEVI-ČU, za dolgoletno in prizadevno delo v NK Usnjar.
Po teh podelitvah so slavnostno razglasili najboljše — športnika, športnico, ekipo, krajevno skupnost in ŠŠD za leto 1985 v občini Velenje. Lepe pokale je najboljšim podelil predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle in vsem športnikom zaže-
Na sozdu Rek Franc Leskošek-Luka v Titovem Velenju vsako leto veliko pozornosti namenjajo delavskim športnim igram. Letos so potekale v trinajstih disciplinah. V soboto pa so se športniki zbrali v prostorih restavracije Jezero, kjer so najboljšim v posameznih disciplinah podelili lepe plakete oziroma priznanja ter diplome. Razglasili pa so tudi najboljše na področju množičnosti. Tu so prednjačili delavci Klasirnice, 2. je bil tozd Jflma Preloge, 3. ESO, 4. Jamska mehanizacija, 5. Sipak, 6. RLV — DSSS, 7. TES, 8. Jamski transport, 9. Jama Škale, 10. Jama Pesje.
Strelski šport
Trstenjak z državnim rekordom
Na tretjem pozivnem turnirju v streljanju s standardnim zračnim orožjem v Zagrebu so nastopili le najboljši strelci s prvih dveh tekmovanj v Zenici in Sarajevu. S pištolo je tokrat lepo presenetil Alojz Trstenjak, ki je s kar 583 krogi dosegel republiški rekord, za dva kroga pa izboljšal tudi državnega. S 1.143 krogi je zmagal tudi v skupno uvrstitvi. Pri mladincih in mladinkah sta Boris Klančnik in Denis Bola osvojila peti mesti.
V 4. kolu vzhodne republiške strelske lige so velenjski strelci na Muti prema gali domačega Kovinarja s 1.430:1.421 krogi. Za Mrož so nastopili: Miklav 357, Trebše 350, M. Zučko 371 in Šafarič 352. S tremi zmagami in enim porazom so velenjski strelci trenutno na 3. mestu.	p Žučko
Smučarski skoki
Kar štirje mladinski reprezentanti
Na 90-metrski skakalnici v Planici je bila v soboto druga tekma starejših mladincev za pokal Cockte. V odsotnosti najboljših Iztoka Goloba in Janeza Debelaka, ki sta nastopila na tekmi za svetovni pokal v Franciji, je zmagal Zupan iz Kranja, drugi pa je bil Pušnik, ki je zaostal le za 0,4 točke. Tretji je bil Mihelič, peti pa Tamše. V ekipni uvrstitvi starejših mladincev so Velenjčani s 95 točkami še po-večalki naskok pred drugouvrščeno Elektrotehno-llirijo, ki jih ima 77. V absolutnem vrstnem redu ekip vodi Elektrotehna-llirija s 173 točkami.
Kadeti Rudarja vodijo
Kadeti Rudarja in pionirji Kladi-varja vodijo po jesenskem delu prvenstva. Vrstni red pri pionirjih je naslednji: Kladivar 12 točk. Rudar II. Žalec X. Kovinar X. Usnjar. 1'apirni-čar in Šmartno po 5 in Olimp 2 točki
Pri kadetih pa je razvrstitev pred pomladanskim delom naslednja: Rudar 10. I Ikroj 6. Šmartno, i -tij.ir in Kladivar po 4 in Žalec brc/ točke.
lel veliko uspehov tudi v novem letu.
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli ansambel Si K plesna skupina GIB. pa tudi organizator, ki je pripravil zanimivo kviz tekmovanje za gledalce v dvorani.
ŠPORTNICA LETA - DENIS BOLA, Strelska družina »Mrož« Velenje: 6. do 7. mesto na balkanskem prvenstvu z M K pištolo, 8. mesto na balkanskem prvenstvu z zračno puško, 16. mesto na evropskem prvenstvu z M K pištolo, I. mesto na državnem prvenstvu za mladinke z zračno puško Standard, 2. mesto na državnem prvenstvu za mladinke z M K pištolo, 3. mesto na državnem prvenstvu z M K pištolo Standard za članice, I. mesto z ekipo na balkanskem prv enstvu z M K pištolo, 2. mesto z ekipo na balkanskem prvenstvu s Standard zračno pištolo, 5. mesto z ekipo na prvenstvu Evrope s Standard M K pištolo, je pet-kratna republiška prvakinja, v letu 1985 je popravila oziroma postavila tri republiške
Razen
Misaljevičeve vse razočarale
Velenjske rokometašice so v soboto odigrale še zaostalo srečanje jesenskega dela v drugi ZRL-sever. V goste so sprejele odlično ekipo Bane Seku-lič iz Somborja, ki jo vodi eden od najboljših jugoslovanskih pedagogov, profesor Josip Samardžija:
Gostje so srečanje začele zelo podjetno in si hitro priigrale 4 zadetke prednosti (4:8). V prvih 20. minutah so bile domače igralke povsem nemočne proti hitrim gostjam, ki so skoraj vsako napako v napadu kaznovale s hitrimi protiakcijami, v katerih sta še se posebej odlikovali odlični Toma-škova in Rinčičeva. Domače igralke so igrale vse preveč zaspano, kot da jim ni odgovarjal čas srečanja. Tekma se je namreč začela ob 13. uri. V zadnjih desetih minutah prvega dela so gostje precej popustile in Velenjčanke so ob polčasu izenačile na 13:13.
V drugem delu so znova- zaigrale nezbrano in gostje so v 40. minuti vodile že 23:18. To pa je že bilo vodstvo, ki ga Velenjčanke do konca s takšno igro, kot so jo pokazale v soboto, niso in ne bi mogle ujeti.
Igrale so: Petek, Misaljevič 9, Zidar, S. Golič I, Podrzavnik I. Kotnik 2, Hrast, Kričej, Bovha, 7, (6). D. Golič I, Rednak, Čosič
Čestitka predsednika skupščine občine Velenje Janeza Basleta nadarjenemu smučarskemu skakalcu, ki je že drugič zapored postal športnik leta občine Velenje
in dva državna rekorda, je solastnica državnega mladinskega ekipnega rekorda:
ŠPORTNIK LETA - IZTOK GOLOB, Član SSK Titovo Velenje, od leta 1978 pa je član državne A članske reprezentance: 2. mesto v pokalu Cocte — pokal SRS. zmaga na eni izmed tekem pokala OPA — pokal Alpskih držav skupno 4. mesto, bi! je udeleženec svetovnega prvenstva mladincev — 4. mesto ekipno, 30. posamezno, njegov največji uspeh 4. mesto na tekmi evropskega pokala, niz odličnih rezultatov na mednarodnih FIS tekmah, za sezono 85/86 zmagovalec prave tekme Cocta, član zmagovalne ekipe na tej tekmi;
NAJBOLJŠA EKIPA - EKIPA ČLANOV S STANDARD ZRAČNO PIŠTOLO (Vinko Trinkavs, Janez Štuhec in Alojz Trstenjak) Uspehi: I. mesto na državnem prvenstvu NIŠ 1679 krogov, trikratni republiški prvaki, član ekipe Alojz Trstenjak je članski reprezentant SFRJ in je z ekipo SFRJ osvojil na Balkanskem prvenstvu v Atenah 2. mesto;
PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE SO PREJELI: Stane Miklav-žina, Tomislav Popetru, Miran Hudo-
drugo je Titovo Velenje s 153 in tretji Triglav s 116.
V torek so na tekmo za evropski pokal v St. Moritz odpotovali kar štirje velenjski mladinci. Pušniku, Mihe-liču in Tamšetu se je po vrnitvi iz Francije pridružil tudi Iztok Golob ter seveda Janez Debelak. Tekma bo danes, v četrtek, 26. decembra.
Emo-.Šoštanj 4698:4863
Kegljači Šoštanja so zmagali tudi na drugem gostovanju. V drugem kolu prve medobčinske lige so v Celju premagali ekipo hma. Na zelo težkem kegljišču na Golovcu so gostje prikazali odlično igro. kar priča tudi razlika 265 kegljev. Nastopili so: S. Fidej X56, Žnidar 822. Glavič XII. L. Fidej X0X. Kramer 7X7 in Kriiovnik 779.
Že v 3. kolu se bodo Šoštanjčani doma pomerili > ccljsk« Kovinoteh-no, ki jih je v p-.-tekli se/oni edina premagala \ Šoštanju. Tekma bo v soboto. 2x. decembra, ob 16. uri na kegljišču šošlanjskih termoelektrarn.
Podčetrtek:Elektra 67:114
Kaže, da so mladi šoštanjski košarkarji po dveh zaptiredmn zmagah v go-steh, končno le ujeli pravo formo. Če bodo nadaljevali s takšno igro bodo prav gotovo nadoknadili dva nesrečna poraza iz prvega dela prvenstva. Na gostovanju v Podčetrtku je trener Bukovič lahko računal le na devet igralcev, saj sta med tednom zbolela Cajner in Kitak, v Podčetrtku pa ni igral tudi kadetski reprezentant Ocepek. Kljub temu je Elektra zmagala s 47 koši razlike. Vsi igralci so igrali zelo dobro. Z natančnimi meti z razdalje se je izkazal Rotovnik, pod koši pa sta gospodarila visoka Pečovnik in Plešej, tako da v drugem polčasu ka-petan Breznik sploh ni stopil na igrišče.
Igrali so: Sevšek 4, Gaberšek 11, Lipnik 14, Pečovnik 6, Dumbuya 18. Janič 15, Breznik 14, Rotovnik 28 in Plešej 4. V soboto, 4. januarja, bo Elektra doma igrala s Šentjurjem.	>
Odlična Mojca Kos
V telovadnicah osnovnih šol Veljka Vlahoviča in Mihe Pintarja-Toleda so bila prejšnji teden občinska prvenstva za mlajše in starejše pionirke in pionirje v skoku v višino. Šolski športni društvi obeh šol sta tekmovanja vzorno organizirali. Tudi tokrat je bila razred zase starejša pionirka Mojca Kos, ki je preskočila kar 160 centimetrov. Mojca je sicer že članica atletskega kluba in je letos že osvojila naslov republiške pionirske prvakinje in bila članica slovenske pionirske reprezentance.
Rezultati — ml. pionirke: 1. Tanja Hribar (W) 135, 2. Manica Čelofiga (KDK) 130, 3. Špela Jeromel (MPT) 130 itd.; ml. pionirji: I. Robi Podpečan (GŠ) 140, 2. Boštjan Meh 140, 3. Grega Seme (oba VV) 135 itd.; st. pionirke: 1. Mojca Kos (W) 160, 2. Katja Plešej (AA) 140, 3. Jasmina Glamuzina (MPT) 140 itd.: st. pionirji: I. Boštjan Kranjc 165, 2. Dejan Herman (oba BM), 3. Dejan Točakovič (VV) 160 itd.	B šalamon
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
PODLEGEL POŠKODBAM
17. decembra je peljal voznik osebnega avtomobila CE 328 — 86 malo po polnoči s svojo ženo Magdaleno skozi Pako. Zaradi poledenele ceste in prevelike hitrosti je zapeljal s ceste in se pri tem tako hudo telesno poškodoval, da je poškodbam v bolnišnici podlegel. Poškodovana je bila tudi njegova sopotnica.
NEPAZLJIV VOZNIK
Voznik buldožerja Dušan P. je 17. decembra zaradi nepazljivosti pri vzvratni vožnji z buldožerjem trčil v transportni trak za premog v TEŠ in tako za določen čas prekinil delovanje transportnega traku.
SAMOMORT
Vlakovodja, kije peljal vlak 17. decembra nekaj po 22. uri skozi Pesje je izven naselja opazil, da nekdo hodi po progi. Opozarjal ga je z zvočnimi signali, vendar se Ethem Jakupovič, ni umaknil, vlakovodja pa trčenja tudi ni mogel več preprečiti, čeprav je močno zaviral. Trčenje je Ailo tako silovito, da je poškodbam takoj podlegel. Glede na to, da se ni hotel umakniti, menijo, da je želel Ethem napraviti samomor.
VLOM V DELAVNICO
Okoli 22. ure je 22. decembra neznani storilec odnesel iz delavnice zasebnega obrtnika Antona K. iz priročne blagajne 150 tisoč dinarjev in še za okoli 150 tisoč dinarjev orodij.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
— Pred stanovanjskim blokom na Šaleški cesti v Titovem Velenju sta se 16. decembra nekaj po 15. uri sprla in stepla Hidat D. in Asim H. Posredovati so morali miličniki, ki so Hidata predlagaii tudi v obravnavo sodniku za prekrške.
V	gostišču Kmečki dvor, so ravno tako 16. decembra, nekaj po 16. uri, za denar kartali Zoran P., Avdija Š. in Ibrahim M. Miličniki so zasegli 40 tisoč dinarjev, vsi pa bodo morali še k sodniku za prekrške.
Med pretepom je nekaj po polnoči. 16. decembra letos, Mirko H. z nožem napadel Toplico Z. in ga pri tem lažje telesno poškodoval. Zagovarjati se bo moral pri temeljnem tožilstvu.
IX. decembra malo pred 18. uro je Rafael R. v stanovanju grozil z nožem svoji tašči. Grozil pa je tudi miličnikom. Ti so ga nato prepeljali v svoje prostore. Zagovarjati pa se bo seveda moral še pri sodniku za prekrške.
V	gostilni Pod Gradom v Starem Velenju sta se IX. decembra, malo pred 22. uro. sprla Simon S. in Borislav G. Zoper oba so miličniki napisali predlog sodniku /a prekrške.
Na Kardeljevem trgu 7. so našli 20. decembra ob 22. uri 45 minut pretepenega Zvoneta K. Povedal je, da ga je pretepel in telesno poškodoval neznanec.
urnik, Tomaž Potočnik, Bogdan Vuk, Tine Štajner, Matija Molnar, Bogdan Matjaš, Tatjana Burger, Grega Suhadolnik, Boris Režek vsi iz Atletskega kluba Velenje, Rastko Lah — Društvo invalidov Velenje, Zoran Rodič, Nande Korpnik, Petar Pejkunovič in Bego Tabakovič iz Karate kluba Velenje, Gordana Miletič in Alenka Oven iz Kotalkarsko drsalnega kluba Velenje, Saša Silovšek — smučarski klub Velenje, Boris Pušnik, Roman Tamše, Matjaž Mibelič iz Smučarsko skalnega kluba, Alojz Trstenjak, Janez Štuhec, Darja Orlačnik, Mojca Močivnik iz SD »Mrož«, Stane Tomšič, Anton Sušek, Ivan Jauševec iz TAK Velenje, članska ekipa Rokometnega kluba Šoštanj, sekcija za rekreacijo in šport Društva invalidov Velenje in mladinska ekipa ŽRK Velenje.
PRIZNANJA ZA USPEŠNO DELO V TELEfSNI KULTURI: Teofik Šehič-Društvo invalidov Velenje, To-dor Dimitrovič — Karata klub Velenje, Bojan Mejovšek, Vili Šinkovec, Jakob Grošelj iz -Smučarskega kluba Velenje, Milan Čepelnik, Darko Kali-garo, Zdravko Jevšenak, Emil Hladin in Emil Hudomalj iz Smučarsko skakalnega kluba Velenje, Marjan Gaberšek — OTKS, Janez Erhart — Teniški klub. Miro Požun — Rokometni klub Šoštanj, Franc Podgoršek, Alojz Polak, Adi Petek in Janko Vuzem iz TVD Partizan Šmartno ob Paki, Janko Bukovič — K K »Elektra« Šoštanj, Drago Jeseničnik — KS Levi Breg, Jože Hudournik — KS. Škale, krajevna skupnost Šentilj, Ribiška družina »Paka« Šoštanj, Smučarski klub Velenje in TVD »Partizan« Škale.
Mladi nogometaši Usnjarja
Presegli načrte in želje
Po uspešna sklenjenem tekmovanju v mladinski področni ligi C so se mladi šoštanjski nogometaši z dvema zmagama proti Dravinji iz Slovenskih Konjic uspeli uvrstiti v enotno republiško ligo. Kljub temu, da v ekipi nastopa nekaj Izredno kakovostnih in obetavnih igralcev, ki jih bodo kaj kmalu vključili v članska moštva, so bile njihove želje pred začetkom prvenstva precej skromne.
Toda rezultati so povsem drugačni. Bili so finalisti v republiškem tekmovanju za pokal maršala Tita, pa tudi peto mesto po jesenskem delu prvenstva je več, kot so pričakovali od mlade ekipe, pred katero je vsekakor še lepa bodočnost. Neradi sicer govorijo o borbi za vrh lestvice, zagotovo pa se bodo trudili doseči čim več in tako uspešno skleniti tekmovalno sezono.
T. Kostajnšek
Stojijo z leve: Pevnik, Bauman, Oblak, A. Kotnik, Lah in R. Kotnik; čepijo z leve: Koča, M. Papež, Kostajnšek, Šlutej, D. Papež, Uršnik, Živkovič in Kostajnšek
HalOr 855-756 ■ v a * i 855-151
inšpektor! 855-953
Občan R. M. je vprašal zakaj so različne cene izdelka »pše-nični kalčki? V ERA — Tržnica stanejo 443,50 din, v trgovini ERA — Stara vas pa samo 315,00 din.
Tržni inšpektor
Proizvod »kalčko«, nadev iz pšeničnih kalčkov 500 g izdeluje Merx — Mlinsko predelovana industrija Celje, TOZD Mlini.
ERA — poslovalnica Tržnica:
Blago je nabavljeno neposredno pri Merx Celje po dobavnici št. 450491 z dne 20/12—1985 po maloprodajni ceni 443,— din.
ERA — poslovalnica Stara vas:
Blago je izdobavila Oskrba Dravograd po dobavnici št. 11403 z dne 23/10— 1985 po maloprodajni ceni 315 din.
V tem primeru gre za dvig cen s strani proizvajalca Merx Celje, mlinsko predelovalna industrija — TOZD Mlini.
Ali je potrebno očala na podlagi, recepta pri samostojnem obrtniku — optiku F. R., plačati?
Tržni inšpektor:
Na podlagi recepta nudi optik stranki standardne okvirje in stekla s predpisano dioptrijo, brezplačno. Če stranka želi kvaliteto iznad predpisanih standardov, potem mora plačati razliko v ceni. Če je material (okviri, stekla) iz uvoza, se plačilo zaračunava v dinarjih po uradnem kurzu na dan izdobave. Iz pregledane dokumentacije je razvidno, koliko so stranke doplačevale razlike, če so se odločile za boljšo kvaliteto.
Okulistični pfegled je brezplačen. Stranke lahko dajo prostovoljni prispevek za Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije. O plačanih prispevkih in nakazilih teh prispevkov se vodi pri obrtniku posebna evidenca.
8. stran * flBS C9S
SREČANJA
Titovo Velenje -k 26. decembra 1985
Zlata Škraber
rem od prve do zadnje strani, r rada imam tudi Naš čas, najbolj pa se razveselim dobre knjige. Preberem vse, kar mi pride pod roke. Nazadnje je bila to knjiga Žena v belem,« je živahno pripovedovala.
Med vojno je bila v Vinski gori, aktivno je bila vključena v obveščevalno delo, mož je odšel v partizane. »Ni bilo luštno, pa kaj bi govorili o trpljenju! Človek se vedno bori za kaj lepega,« je povedala polna optimizma. In to lepo je prišlo, ko je bila svoboda. Mož je dobil službo v Mozirju in spet so se selili. »To so bili časi! Bili smo enotni, radi smo delali, da otrokom nudimo kaj lepega, a danes je veliko takšnih, ki tega ne znajo ceniti. Še lepše bi nam lahko bilo, če bi se ljudje med seboj bolj razumeli.«
Potem jo ie pot vodila v Šoštanj, iz Šoštanja pa v Titovo Velenje. Živi v krajevni skupnosti Šalek-Gorica, vključuje se v delo in življenje krajevne skupnosti kolikor se pač more. Udeleži se vsakega sestanka, na katerega jo povabijo, vključena je v krajevno organizacijo Zveze borcev.
»Tu in tam me kdaj tudi kaj razjezi. A takrat se zatečem h knjigi, pa je spet vse
v redu. Potujem, to pa še vedno zelo rada. Hči živi v Boki Kotorski. Moji odidejo k njej z letalom. Jaz pa grem z avtobusom. Rada opazujem ljudi, spoznavam nove kraje, všeč mi je vrvež,« se je razgovorila in dodala: »No, pa tudi v letalo ne bi šla za nič na svetu. Moji mislijo, da me bodo le spravili, pa me ne bodo, ne. To pa ne! Tega se pa bojim. Pa še nekam ne bi nikoli šla. V zaklonišče. Kaj bom hodila pod zemljo? Tja bom tako ali tako morala enkrat. Tak je zakon,« se je pošalila.
Nikoli pa se ji ni bilo težko seliti. Pa se je veliko. Največ pred vojno, v stari Jugoslaviji, kjer je imel njen mož takšno službo. Bil je oficir.
Rada ima tudi glasbo. Našo. »Toliko lepih pesmi imamo, pa posegamo po tujih. To pa me spravlja v slabo voljo. A je že tako, čas gre naprej,« se je hudovala. Pa ne prav zares.
Želi pa si: »Mir za vse ljudi na svetu,« nam je še povedala, ko smo že odpirali vrata. Pa tudi potovala bi še rada, smo sami ugotovili njeno drugo željo, spoznavala in opazovala ljudi. »Stik z njimi zelo hitro vzpostavim«, je še dodala. Pa tudi, če tega ne bi, bi vedeli, da je tako.	mkp
n
i i i i i i i i
i
j
»Človek se
vedno bori za kaj
lepega«
L
Koliko zanimivih ljudi živi med nami! Koliko je zgodb, ki jih piše življenje! Drobna, sivolasa Zlata Škraber nam je pripovedovala svojo. Vanjo je vpletala dogodke iz preteklih in današnjih dni, tkala je skupaj niti svojega bogatega življenja. Še vedno je čila in zdrava, »Zdrava pač tako, kot sem lahko pri svojih osemdesetih letih,« se je na-
smehnila. Vedno znova, ko sedemo skupaj s človekom, kakršen je ona, smo jezni sami nase, ker je čas tako omejen, ker je omejen tudi prostor v časopisu.
Zlato Škraber je življenje vodilo po celi Jugoslaviji, ustavila se je v Titovem Velenju, a tudi tukaj jo srečujemo šele zadnjih pet let. Rada se spominja Sremske Mitrovice, tako kot se pač
vsak človek spominja kraja svoje mladosti. A pripovedovala bi lahko tudi o Novem mestu, kjer je privekal na svet njen prvorojenec Kazimir, lahko o novem Beogradu, ki je bil takrat še Zemun, kjer je rojena Kse-nja, lahko tudi o Zagrebu, kjer je zagledala luč sveta Tihomila, v mislih bi si lahko pričarala tudi Šibenik, kjer se je rodila Tatjana, ali Vinsko goro, kjer se je med vojno družina povečala še
za Niko. Na Šoštanj, kjer se je rodil Miran, pa jo vežejo najlepši spomini. Kako tudi ne, saj je v tem mestu preživela celih dvaintrideset let! Zlata ima znance po celi Jugoslaviji. »Znance,« je poudarila, »prijateljev je malo.«
Strašno rada bere. »Saj sami vidite. Časopisi, knjige, pa očala. Sedem v kuhinjo za mizo in berem. Zraven kuham. Nedeljskega prebe-
Pri varuhinji Mariji Lah in Tei Meža
Drugi dom naših najmlajših
Otroci preživijo kar dobro tretjino dneva v varstvu. Misli mamic in očetov so gotoyo večkrat pri njih. Vsi tisti, ki zjutraj oddajo svoje malčke v dobro varstvo, se pri opravljanju delovnih dolžnosti tu in tam spomnijo nanje in vedo, da jim je tam lepo. Gotovo pa ni tako s tistimi starši, ki nimajo primernega varstva ali morda otroka puščajo samega. Kaj dela njihov otrok, kako preživlja čas, ko jih ni ob njem, so vprašanja, ki jim nenehno rojijo po glavi, nezbranost pa gotovo vpliva na večjo, oziroma manjšo delovno storilnost.
Najtežje je v naši občini z varstvom za dojenčke. Imamo le nekaj jasličnih oddelkov, ki ne pokrijejo vseh potreb. Zato ni čudno, da
smo se pred desetimi leti odločili za povsem novo obliko varstva — družinsko varstvo. V tem času so se že pokazale številne njegove prednosti, močno pa je na-rastlo tudi število varuhinj na domu.. Za tako uspešen razvoj družinskega varstva, kot ga v velenjski občini imamo, imata prav gotovo veliko zaslug varuhinji Marija Lah in Tea Meža, ki sta na tem področju zaorali ledino.
Marije Lah ni bilo težko najti. »Gotovo bo tu nekje blizu lepo urejenega majhnega otroškega igrišča s peskovnikom ob robu gozdička,« sva menili, ko sva jo iskali. Nisva se zmotili. Pozvoniva."' Odpre nama prijazna ženica. Ni nama bilo treba ugibati. To je Marija Lah. Čeprav sva nenapovedani, naju vljudno povabi naprej. »Danes pazim samo enega in ravno
sem ga položila k počitku. Poglejmo, morda še ni zaspal.« Res ni in seveda to izkoristiva za posnetek v lepo urejeni, že novoletno okrašeni otroški sobi. Otroka nato položi k počitku, midve pa sva odšli z Marijo v kuhinjo, kjer je že pripravljala kosilo. Odločili sva se, da je ne bova dolgo motili. Po nekaj besedah, se je pogovoru pridružil tudi njen mož, ki ga Marija pogosto zelo spretno vključi v svoje delo. Tudi on irfta rad otroke in ker je že upokojen, ji pri tem rad pomaga. »Od nekdaj imam rada otroke, zato sem se za varstvo na domu kaj hitro odločila, ko sem prebrala razpis v Našem času. Pred tem sem namreč tudi sama ostala doma. Imela sem majhnega otroka in zanj nisem našla primernega varstva pripoveduje Marija. V začetku je bilo kar hudo. Starši so se neradi odločali za takšno varstvo, pa tudi Konovo se jim je zdelo preveč oddaljeno. Starši pa so kmalu spoznali prednosti primestnega okolja. Z otroki se lahko več zadružujemo na svežem zraku, v peskovniku . ..«
Prav takega mnenja je bila tudi Tea Meža, ki sva jo obiskali kasneje. Obe sta nama potdili, da je sedaj varstvo na
domu dobro organizirano. Tesno sodelujejo z vzgojno varstvenim zavodom, ki jim nudi vso strokovno in organizacijsko pomoč. Obe sta pohvalili mentorico Marijo Meh, ki jima z nasveti rada pomaga pri reševanju težav, radi pa prisluhneta tudi nasvetom medicinske sestre Tatjane Lempl, ki ju pogosto obišče. Na razriih strokovnih predavanjih, teh se radi udeležujeta, vedno slišita kaj zanimivega. Dolgoletne izkušnje in nova spoznanja spretno uporabita pri varstvu in vzgoji malčkov.
»V varstvu imam trenutno le štiri otroke,« pravi Marija. »Vsi že hodijo, zato je delo z njimi malo lažje, kot z dojenčki. Imam namreč okvaro hrbtenice, zato sem se z vrtcem dogovorila samo za toliko otrok. Ne bi se rada predčasno upokojila, saj si pri teh letih ne znam predstavljati moie hiše brez otroškega smeha in joka.« »Pa vendar se boste najbrž kmalu upokojili,« vprašava. »Ja, še leto in pol. Brez otrok pa tudi takrat ne bom ostala. Imam vnuke, ki so sicer že večji, ko si bo družino ustvaril mlajši sin, bom spet varuhinja.«
Klepetali bi lahko še dlje, vendar je bilo treba pripraviti kosilo. Midve pa sva želeli obiskati še Teo. Upali sva, da otrok še ni položila v posteljo, saj bi bil obisk pri varuhinji na domu brez njih polovičen.
Žal, tudi Tejinih šest malčkov je bilo že v posteljah. Med njimi je bila novinarka, ki se na hišni red še ni navadila, prav ona je imela največ »zaslug«,
da še niso spali in da smo lahko naredili posnetek.
»Pogovor bo tu najbrž malo težji,« sva si mislili, saj se vik v otroški sobi ni in ni polegel. Težko sva si predstavljali Teo, ki je uspešno mirila šest otrok starih od devetih mesecev do dveh let. Medve bi bile kos kvečjefnu enemu.
»Sedaj imam samo majhne otroke, vendar me to ne moti. V tem času ne moremo biti veliko zunaj. Do pomladi, ko bo to možno, pa bodo že malo zrasli. Na vozičku po navadi peljem dva dojenčka, enega običajno nosim v naročju, ostali trije pa capljajo za nami. Kadar je lepo vreme, preživimo veliko časa na prostem, v peskovniku, v bližnjem gozdu ...« Med pogovorom s Teo, se nam je pridružil mož Slavko. Ko je Tea odšla k otrokom, nam je povedal, da ji je včasih pri tem delu veliko pomagal, ker pa sedaj dela samo zjutraj, ji več ne more. Ta dan pa je imel dopust.
Zajeten fotoalbum, ki sta nam ga pokazala, priča o tem, da imajo pri tej hiši zelo radi otroke. Od vseh, ki jih je»Tea doslej pazila, bilo jih je 35, pripoveduje s tolikšnim navdušenjem in ponosom, kot pripovedujejo matere o svojih otrocih.
Vik v otroški sobi se še vedno ni polegel. Malčki so nama dali jasno vedeti, da je Tea njihova in da jo naj pustiva pri miru. Poslovili sva se. Od Tee in Marije pa sva odhajali z mislijo, kako srečni so starši, ki imajo svoje otroke v njunem varstvu.
Tatjana Podgoršek Mira Zakošek
MARIJA TAJNIK: »Leto 1985, ki se poslavja, ne smem hvaliti, pa tudi grajati ne. Za presenečenja, ki sploh niso več presenečenja, so znova poskrbele podražitve zdaj te, drugič druge dobrine. Za žepe upokojencev, ki so plitki, se to še kako pozna. V tem letu se je; upokojil še mož, zato bo družinski proračun še bolj okrnjen.
Želje? Oh, teh imamo vedno veliko, čeprav vemo, da jih v času, ko zategujemo pasove povsod, ne bomo mogli uresničiti. Pa vendar: želim si, da bi nam leto 1986 prineslo zdravja, zadovoljstva in sreče. Pa bo to kar dovolj, če že ne preveč.«
SREČKO ŽNIDER: »Ja. še kar uspešno je bilo leto, ki se izteka zame tako doma kot na delovnem mestu. Posebnih ciljev in želja v tem letu nisem imel. Zaposlen sem na Rudniku lignita Velenje, in sicer v jami Pesje. Kot že nekaj let doslej, smo se rudarji znova izkazali in kar štirinajst dni pred iztekom leta nakopali 4900 ton lignita. Na to delovno zmago smo seveda ponosni.
Mir. zdravje, sreča pa so moje največje želje za prihodnje leto. Kaj več si v teh časih res ne morem želeti. Če se mi bo uresničilo vse to. bom nadvse zadovoljen. Prepričan sem. da bomo rudarji taka uspešni kot smo bili letos, tudi prihodnje leto.«
Med šibjem in košarami smo preživeli delček opoldneva
26: decembra 1985 ★ Titovo Velenje__REPORTAŽA	__1135 C9S * Stran 9
»Bodi pošten in iskren, pa naj ti pravijo Cigan ali
Rom«
Mama Radmira si najbolj želi, da bi njeni otroci dobili kakršnokoli delo.
fant, Dragišo Ibrimovičem. Cepila sta drva in nalagala
mi nase smo bili jezni, ker smo zapletli že kar na začet-
premog. Ko je Liljana zagle- J ku. Je pravi, ni pravi? Mož
je, pa basta!
Radmira ne zna pisati. Ko je treba, pišejo otroci, pa tudi preberejo ji kaj. »Znam, da napišem tri slova. Dosta, da podpišem kad primim platu,« je povedala.
H v pogovor, že se je začela poslavljati Liljana. Na delo gre. V Gorenje. Tam dela že dva meseca. Dobro zasluži. Pet starih milijonov, nam je zaupala. Lepo se je uredila, našminkala in že je ni bilo. Z njo je izginil tudi Dragiša.
željah še nihče ni nič vprašal. Lepa je, da je kaj. Vranje črne očke gledajo iz drobnega obrazka. »Pa prvi razred ponavljam. Matematike ne znam. Znam pa brati. Hočeš, da ti kaj preberem?« se jf vsul cel plaz besed in že je stekla skozi vrata, ki iz kuhinje vodijo v lepo pospravljene sobe. Nazaj je prišla s knjigo v rqki. »Zdaj pa poslušaj! Naš avto je rdeče barve ...,« nam je brala in takrat smo ji morali vsi prisluhniti.
Potem pa je spet prišla do besede Radmira. Prižgala si je, bog ve koliko cigareto že tisti dan, popravila si je rdečo ruto, ki ji jo je dala na glavo Silvana, ko jo je mama okregala, ker ni zaprla vrat. Ves čas pa se je stiskala k njej.
Radmira se je poročila s trinajstimi leti. Danes je ločena. Mož ji plačuje za otroke, vsak mesec dobi milijon. Z vsemi sosedi se dobro razume. »Zna me celo Velenje. Ako si dobar, svaki te voli. Ne bi ja ostavila Slovenijo i Velenje, pa da crknem gladna. Do-
Pripovedovala nam je o tem, kako se je morala boriti, da je dobila delo zase, da je zaposlila najstarejšo hči Li-Ijano. »Vide ljudi, da smo Romi, pa neče i neče.« Ves čas pa je govorila o Jelki, ki je prišla k njej, ko sta bila Saša in Silvana še čisto majhna, ko je hotela vedeti, kaj kuha in ji ponudila pomoč Rdečega križa. Pa je ni hotela. Hotela je delo. In dobila ga je. Najprej v Modnem salonu. »Tamo so mislili, da so zaposlili cirkusmana, a kad su videli, kako radim, obdržali su me. Četiri puta direktor je na konferenciji kazao, da -naju najbolju čistilku.« Radmira pa je odšla za boljšim zaslužkom v Tovarno usnja v Šoštanj. Tam se krega z mojstrico, drugače pa ji je lepo, pravi. »Znaš kako je sine, kad si zdrav, dobar si, a bolestan ... Nišam pismena, nišam ništa, sirotinja sam, a oni mi daju posao u vodi. Ja sam bolestna žena.«
Pripovedovala bi celo popoldne. A posloviti se je bilo treba. Se enkrat je povedala, da jim je v Titovem Velenju lepo, da pa bi bilo še lepše, če bi vsi dobili delo. Ko nimajo za kruh in mleko, prodajo košaro. Takrat, globoko pod ceno. A zaslužijo sami. Dve roki imajo.
M. Krstič-Planinc Stane Vovk
Delali so. Iz šib so pletli košare. Zelo spretno, hitro in natančno in pri tem se niso pustili motiti. Veliko truda je vloženega v vsako košaro, a takrat, ko je težko, ko ni denarja za kruh, jih veliko prodajo pod ceno. Mama Radmira je rekla: »Znaš šta sine, mala plata, pa mi daju ljudi po 20 ju rje v, da imam za mleko, za kruh, da obučem deco.
Zato moram imati ovo smeče u kuči, ne bi ga imala, da ne bi morala.«
Komaj smo dobro vstopili, že so nam postregli s kavo. A nismo jih še predstavili. Vseh ni bilo doma. Spoznali/ pa smo mamo Radmiro, ki je zaposlena v Tovarni usnja v Šoštanju, a je veliko bolna in v bolniški. Dan prej je prišla iz bolnišnice. Z Liljano smo se spoznali že na dvorišču, 13-letna Vesna, ki hodi v 4. razred osnovne šole je prišla iz šole, doma pa je bila tudi mala, drobna, črnooka in čr-nolasa, navihana deklica Silvana. Brat dvojček Saša je bil še v šoli, v 2. razredu, starejši brat, 12-letni Slobodan pa prav tako, a v 4. razredu.
Vesna je odlična učenka.
ce, brusi nože in škarje? Morda nekoga, ki mu delo ne diši? Morda na ženo z otrokom zavitim v ruto, cigareto v ustih, pa »hajd« od vrat do vrat? Morda pa je tu- -di kdo, ki pomisli na urejeno družino, na to, da so to ljudje, ki hočejo delati, ki želijo in hočejo biti enaki drugim ljudem, na ljudi, ki so v naši družbi popolnoma enakopravni z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi? Na ljudi, ki so bili dolgo tlačeni, na ljudi, ki so jih nacisti hoteli iztrebiti? V mislih si jih naslikamo na vse mogoče načine.
Na kaj pa pomislite, ko romsko družino Nezirovič, vsak dan srečujete na velenjskih ulicah? Ko to ni več družina iz knjig? Se vprašate, kako živijo, kakšno je njihovo življenje, kako so se vživeli v to naše okolje? Se vprašate, kako se počutijo med nami? Jim je težko? Mi smo se.
. Obiskali smo jih prejšnji teden. Sami smo se povabili k njim, a sprejeli so nas kljub temu kot prijatelja.
Živijo v središču Starega Velenja, Starem trgu. Skozi drevje v strmi hrib se v tem času vidi obris gradu. Na dvorišču smo se srečali s prvim članom družine Nezirovič. S sedemnajstletno Liljano in njenim, ona mu pravi mož, ampak bil je zaenkrat še
Verjetno jo je pospremil na delo. »Meni daje milijon, ništa više,« se je oglasila mama in bila ob teni deležna glasnega ha-ha-ha. Svojega Dragišo pa je Liljana spoznala, ko je hodila še v šolo, na počitnicah pri stari mami v Vra-nju. Potem ga je povabila k sebi. Zdaj je tu že celo leto, a zaposlitve ne dobi. Zato pomaga doma. Drva cepi, premog nosi, košare plete. Ko smo se pogovarjali z drugimi družinskimi člani, nas je debelo gledal, rekel pa nič. Pa je Radmira v smehu pojasnila: »Ništa ne razume.«
Liljana je odšla, iz šole se je vrnila Vesna. Kako ti gre učenje, si kdaj ponavljala, smo jo vprašali. »Nije, nije,« je rekla mama, pa jo je Vesna popravila, lepo, po sloven-
Tudi sestra iz Vranja je prijela v roke šibje.
oglasila mama Radmira. Pri- I povedovala je, da jo je srečala Vesnina učiteljica in jo malo pokarala, zakaj ne pride nikoli v šolo, da bi ji lahko povedala, kako pridnega otroka ima. Vesna • bi rada postala medicinska sestra. To svojo željo je povedala tako tiho, da smo jo komaj razumeli. S sošolci se dobro razume. Nikoli pa še ni bila pri nikomer doma. Nihče je še ni povabil. »Ja, k meni pridejo na obisk,« je še povedala, potem pa smo že morali poslušati malo Silvano.
»Jaz bom pa zdravnica,« je
protestirala, ker je o njenih
*
bri ljudi su ovde. Tu mi je fajn i gotovo,« je bila odločna in s tem je bilo na tem področju debate konec. Ljudje ji prinesejo obleko, ki je sami ne potrebujejo več, Radmira jim da košaro ... Najbolj od vsega pa si želi, da bi'njeni otroci dobili delo. Drugih želja nima. Nobene pomoči ne mara. »Imamo zdrave ruke, možemo, da radimo. Da i moja deca dobije parče kruha, da zaradi. Moram sada, da zaposlim ovoga Dragišu, a za njega nema posla.«
Takrat pa se je oglasil tudi gost iz Vranja. Z opazko: »Takav je ciganski život.« Kako, ciganski, smo ga vprašali, če pa je v začetku rekel, da ni Cigan, ampak Rom. Samo nasmehnil se je in bil v mislih v Srbiji, kjer je končal dve leti srednje tehnične kemijske šole, za kaj več pa ni bilo denarja.
sko: »Sem mama. Enkrat sem zaostala. V 1. razredu, ko nisem znala slovensko, saj veš.«
Ljudje nemirnega duha, s kopico otrok, ob ognju in z njihovo čudovito glasbo. Takšne spoznavamo iz knjig in filmov. Romi.
Na kaj pa vi pomislite, ko slišite to besedo? Kako si jih zamislite? Morda zagledate lepo cigančico? Morda malega bosonogega črnolasega fantka, z violino v roki? Morda starejšega, že rahlo osivelega Roma, ki popravlja lon-
dala fotoaparat, si je zaželela, da jo za spomin slikamo z Dragišo. »Pa ta pravo sliko bi rada imela, ne ono iz časopisa!« Ustregli smo ji, kaj bi drugega. Dobila bo pravosTI^ ko.
Počakati smo morali tako
Vsi pletejo, samo da bi bilo dovolj denarja za kruh.
Pa sedaj? Vesna je odlična učenka. Same petice nosi iz šole domov. In se je spet
dolgo, da sta naložila drva in premog, potem pa nas je Liljana vodila po stopnicah v prvo nadstropje stare hiše, v njihov dom.
V veliki kuhinji je bilo toplo. Vseh članov družine ni bilo doma, a imeli so goste.
Iz Vranja sta prišla Radmiri-na sestra in njen mož, ki pa spet ni pravi mož. Morda pa kdaj bo, vrag si ga vedi? Sa-
Potem pa je bilo na vrsti vprašanje. Najprej je treba razčistiti, kako sebe imenujejo. So Cigani ali Romi^ Gost iz Vranja je bil odločen: »Romi, samo Romi, Cigani nika-ko!« Pa mu je takoj skočila v besedo Radmira: »Ja se ne ljutim. Budi pošten i iskren, pa nek te zovu Cigan ili Rom.« Vseeno pa je malo pomislila in le dodala: »A Cigan nije baš sjajrto i prijat-no.«
Našim bralcem se ob tem opravičujemo, ker citati, ki jih navajamo niso zapisani ne v pravilni srbohrvaščini, ne slovenščini. Ampak' v jeziku, s kakršnim nam je tako iskreno in neposredno, govorila ona, ki pravi, da slovensko razume, da pa ne govori zato, »Da se ne osramoti«.
Komaj smo se malo zaplet-• e
10. stran * H8S C3S__REPORTAŽA	_Titovo Velenje ★ 26. decembra 1985
»Tole morate objaviti! Kaj takega ni v Šaleški dolini. To je prava senzacija.«
Redakcijo je napolnjevala navdušeno Slavkovo pripovedovanje. Skupaj z Rudijem Pergovnikom je Slavko Hostnik dobesedno »vdrl« v našo pisarno. V roke nam porine dolgo tipkano besedilo. »Berite, kaj bi govoril!«
Vhod v jamo je iz kleti, posnetek blatnih mož pa dokaz, da ni šlo vse zlahka
Priprave na našo avanturo
jo. Tu so še ena vrata, odprejo jih in glej, pred nami je ozek, temen rov. Tu se torej skriva ta biser Šaleške doline, kot so svoje odkritje poimenovali topolški jamarji.
lovščine-pred nami.
Dobimo se 15. decembra, torej pred 14. dnevi, v nedeljo, na križišču pred Penkom. Od tu se zapeljemo do Ro-tovnika, kjer nas prijazni gospodar in njegova žena najprej povabita na šilček »za korajžo«, menda, samo, da se vseh, kot boste opazili kasneje, ne prime enako. Tudi brez kavice in obveznega fotografiranja »za vsak slučaj« tokrat seveda ne gre.
Prijetno je, a kaj ko »čič ne da nič«, zavihati je torej treba rokave. »Skočimo« v kombinezone, obujemo škor-
»EDEN MORA OSTATI ZUNAJ!« _
Že po nekaj korakih rov postane še tesnejši, potrebno se je spustiti na kolena, na komolce, v blato in vodo. Zagrizeni v lastno sapo, s čelado nekajkrat pošteno udarim v strop, razmišljam, da bo prilično smešno, če postane še bolj ozko in se kje zagozdimo in naenkrat zaslišim Staneta, ki se zadaj nekaj pri-duša, pa se končno odloči.
»Fantje, eden mora ostati zunaj, če se kaj zgodi. Takšna reportaža mi pa res ne sme uiti iz rok.« In ga že ni
izoblikujemo celotno zgodbo.
Rotovniki so pred leti zgradili novo hišo. Ko so se preselili, so staro poslopje podrli. Pri tem so naleteli na majhno odprtino v hribu. To je Jure razširil in leta 1978 odkril 16 metrov dolg rov, v katerem je bilo nekaj zanimivih kapnikov. V rov je napeljal elektriko in ga očistil ter vanj popeljal že precej obiskovalcev. Letos je ena od njegovih hčera slučajno spoznala topolške jamarje in se z njimi dogovorila, da jih obiščejo.
nje, nataknemo čelade, svetilke zagorijo. Skratka, pripravljeni smo. Midva s Stane-tom sicer malce utesnjena, saj so naju najini gostitelji »slabo premerili« in se v kombinezonih še dihati ne upava.
Pa jo mahnemo. Spredaj gospodar Jure Rotovnik, zadaj zagnani jamarji, na koncu midva. Daleč res ni treba, le par korakov od nove, stoji stara hiša in tu nas gospodar popelje v klet.
»Mi bi šli raje v jamo,« pravi Stane, oni pa, »saj, saj.« In se skrivnostno smeji-
več. »Lepo!« si mislim, »lepo, me je ...« Takrat mi roka zdrsne in že sem s trebuhom v blatu.
»Danes je malo umazano,« se smehlja Jure, a jaz bi prisegel, da že od otroških nog nisem čobodral po takšnem blatu.
Včasih se opraskam po kakšnem kapniku in v tem, ko sprašujem, če bo pot še dolga, se naenkrat znajdem pred lestvijo.
TOLIKO LEPOT
Povzpnemo se nekaj metrov navkreber in že smo v
Pravljična dvorana meri približno 10 krat 10 metrov. Porečna višina pa je od 3 do 4 metre. Tu je zelo veliko kapnikov vseh barvnih odtenkov od snežno belih do škrlatno rdečih, rjavih in celo sivih ter črnih. Toliko lepot ni mogoče občudovati v nobeni drugi kraški jami v okolici.«
ZA 500 LET ŠKODE
Pritiskam na sprožilec in se jezim, ker se fotoaparat stalno rosi in ker je od naše sape polno meglic v zraku. Jezim se, ker sem ves blaten
Takole pa smo posedeli, malo pred in malo po akciji, od leve proti desni: Stane, Rudi Pergovnik, Slavko Hostnik, Vinko Kotnik, Jure Rotovnik, Matjaž Kovač in gospodinja Rozika
Vznemirjenost, ki jo nosita s sabo se prebije na nas. Hitimo po tipkanih vrsticah.
»7. december letos bo ostal zapisan v arhivu jamarskega kluba Topolšica, kot doslej najuspešnejši dan v zgodovini obstoja tega kluba.
Pet naših članov, dve dekleti in trije fantje, so ta dan v Rotovnikovi jami v Skor-nem, okoli 300 metrov od nove cerkve, našli gotovo najlepšo podzemeljsko dvorano v Šaleški dolini, verjetno pa tudi v širši okolici. V tej dvorani raste 300 do 400 kapnikov (stalagnitov in stalakti-
Toliko kapnikov nihče ni pričakoval
SPET ŠILČKI
Gospodinja nas spet pričaka s šilčkom, za »junaško« dejanje seveda. Speremo s sebe nesnago, ki se nas je prijela, nato pa nas Jure povabi v hišo. Hčere narežejo malico, mati skuha kavo, mi pa »me-ljemo« našo dogodivščino. Glavni je seveda Stane. Kako tudi ne, ko jo je tako zvito odnesel. Ob klepetu počasi
ŽE HUJŠAMO
Jamarji so si ogledali rov in se odločili za akcijo. Po dveh dneh zagrizenega kopanja, pri katerem se je predvsem izkazal Matjaž Kovač, ki kar ni mogel nehati, so prodrli v pravljično dvorano. Navdušenje je bilo neizmerno, upanje, da s tem odkritjem celotna jama še ni raziskana, pa zelo veliko. Zato bodo zagrizeno kopali še naprej. Mi vas bomo seveda o morebitnih novih odkritjih sproti obveščali in si jih tudi sami ogledali, razen če v rovih ne bo še bolj tesno, sicer pa že hujšamo.
Boris in Stane
tov), največji čar pa dajeta dvorani dva velika kapniška stebra visoka do 3 metre. V tej jami lahko jamarji občudujejo tudi nekaj, kar je bilo doslej odkrito v naši republi-le v Ravenski jami nad Jerknim ter v Kamniški jami nad Kamniško Bistrico. To so aragonitne tvorbe ...«
Kapnikom se je potrebno kar previdno umikati
podzemni sobani. Jamarji so jo takole opisali: »Prava paša za oči, je v Rotovnikovi jami pravljična dvorana oziroma dvorana aragonitov. Ara-gonit je izredno redka oblika kalcijevega karbonata oziroma kalcita, ki se od njega razlikuje le po obliki kristalov. Aragonit spoznamo po snežno beli barvi in igličasti obliki. Tako lepi aragoniti kot so v Rotovnikovi jami, pa so tudi v svetu zelo redki.
in ker je blatna tudi vsa oprema, ki se je dotaknem.
Jure me stalno opozarja, naj se previdno vrtim okoli dolgega kapnika. Telovadim po spolzki strmini mimo njega in se mu ves čas uspešno izogibam. Nazadnje se zaleti vanj eden od jamarjev in mu odbije konico. »Pa je za 500 let škode,« pravim, ko vidim njihove presenečene izraze.
Končno je vse zabeleženo, moje nestrokovno mnenje, »Gremo naprej, tu bom slikal, ko se bomo vračali,« pa potolažjo tako, da mi pokažejo začetek zasutega rova, za katerim se morda skriva še kakšna sobana.
Pospravimo torej svoje pripomočke in se podamo nazaj v ožino kakšnih petdeset metrov dolge Rotovnikove jame. Kaj hitro smo spet v kleti, pa na dvorišču.
»TO MORAMO VIDETI!«
Naša novinarska zvedavost seveda ni zadovoljena. Stane Vovk zato zagrabi po-uieno priložnost. To moramo videti!« tako je začetek pusto-
26. decembra 1985 k Titovo Velenje
SREČANJE, POTOPIS
nas cas ★ stran 11
5 0-letnica smrti Frana Koruna-Koželjskega
V	začetku decembra je poteklo petdeset let odkar je umrl skladatelj in organizator glasbenega življenja v Šaleški dolini Franc Korun-Ko-željski.
Rodil se je v Šaleku 22. decembra 1868. leta kot sin oskrbnika gradu Gorica Matevža Koruna in matere Barbare, ki se je odlikovala z izjemnim posluhom. Mati Barbara in znani ljudski citrar Mak iz Podkožlja sta bila torej prva glasbena učitelja Frana Koruna. V spomin na slednjega si je Korun tudi nadel psevdonim Koželjski, ki hkrati razkriva tudi njegovo navezanost na domači kraj. V času šolanja je Korunovo nadarjenost negoval in usmerjal tudi velenjski učitelj Valentin Brence, ki ga je učil glasbene, teorije ter dveh instrumentov — klavirja in violine. Poleg tega je na glasbeno zorenje mladega Frana Koruna gotovo močno vplivalo tudi splošno narodnostno in kulturno ozračje v Velenju in okolici.
V	njem je glasba igrala pomembno vlogo, saj je bil že naš prvi po imenu znani »narodni buditelj« Franc Ropo-tar, ki je bil leta 1848 velenjski župan in deželni poslanec, hkrati tudi daleč naokrog znani »godcovodja«, zelo verjetno pa tudi skladatelj. Morda je bil prav Ropo-tar ustanovitelj tiste znamenite velenjske godbe, ki jo je sredi šestdesetih let 19. stoletja poznal in omenjal Fran Levstik. Take trditve podpira tudi dejstvo, da je v okolici Velenja skoraj istočasno kot Fran Korun dozoreval še drug glasbenik — Filip Oštir. Ta je bil rojen v Škalah leta 1871 in je bil v začetku 20. stoletja sloveč organist, zbo-
rovodja in pomemben slovenski skladatelj cerkvenih pesmi.
Kljub takemu ugodnemu ozračju pa Korunova pot do glasbene izobrazbe ni bila lahka. Najprej je bil namer njen celo za čevljarja, vendar se je kot samouk in s privatnim šolanjem leta 1895 (torej star že 27 let!) le uspel prebiti do glasbenega študija na Dunaju. Zaključil ga je leta 1900 z državnim kapelni-škim izpitom, ki si ga je pridobil pred Korunom le en Slovenec.
Prav v dunajskih letih je Fran Korun pomembno vplival na glasbeno in nasploh kulturno življenje v Velenju in njegovi okolici. V njegovi rojstni hiši je bil od leta 1893 sedež »Bralnega društva gornje Šaleške doline«. V hiši, kjer je bila tedaj gostilna, je bil prostor s knjižnico v kateri so prirejali bralne večere pa tudi »narodne veselice« s koncerti kakršen je bil npr. leta 1897 opisan v celjski Domovini:
»Dne 6. januvarja pa je priredilo mlado, toda dokaj krepko delujoče »Kmečko bralno društvo« zabavo v Ve-lenji. Seveda smo se Šoštanjčani radi odzvali prijaznemu vabilu naših sosedov Velenj-čanov, tem raje, ker so nas tudi oni na novega leta dan v prejšnjem številu obiskali. Našli smo zbrane koj vse narodne družine velenjske, precej duhovnikov in učiteljev iz okolice, samo, — kar nas je neprijetno osupnilo — malo, malo kmetov. Čudno se nam je to zdelo, saj je vendar prireditelj zabave bilo ravno »Kmečko bralno društvo«. Dobro znana šmarska godba svirala je skoro same znane komade prav dobro — kakor
Preden omenimo doživljaje in vtise velenjskih folkloristov, bi bilo treba nekaj besed nameniti organizatorjem in celotnemu programu Dnevov slovenske kulture v Belorusi-ji. Po televiziji smo sicer že imeli možnost spremljati oddajo o tej kulturni manifestaciji, vendar pa je ta oddaja zelo malo povedala o celotnem dogajanju in aktivnostih slovenskih kulturnikov v Beloru-siji.
V Minsku smo vsi bivali v hotelu »Planeta«, ki je približno 2 km oddaljen od središča mesta. Uradna delegacija je stanovala nekje na podeželju in smo jo srečevali zgolj na raznih prireditvah. Beloruski organizatorji so se izjemno potrudili, da bi bilo naše bivanje čimbolj prijetno. Izdali so posebno knjižico z natančnim programom za vse sodelujoče skupine in posameznike. V hotelu je deloval poseben organizacijski odbor, kjer so sproti reševali manjše zaplete in skrbeli za potek vseh akcij. Vsaka skupina je imela dva spremljevalca — vodiča in ■ prevajalca. Vs^ je bilo idealno zamišljeno. Včasih , pa je le prišlo do manjših
Koleda v Belorusiji
zapletov, saj smo Slovenci znani samoupravni impro-vizatorji. Na primer: mi smo neko željo zaupali prevajalki Nataši, ki je bila iz Moskve in o Minsku ni vedela ničesar. Ta je željo posredovala vodiču, ki je odšel na posvet k organizacijskemu odboru, odbor je željo preučil, toda ker ni bilo najodgovornejšega je bilo treba počakati, itd.
Iz programske knjižice smo ugotovili, da sploh ni-namo nikjer kakšnega skupnega programa (razen -prisostvovanja na otvoritveni in zaključni slovesnosti). Dan, dva bomo v Minsku, potem pa nas bodo razposlali po vsej Belorusiji. Našo kulturo smo predstavljali v mestih Grodno, Polock, Mogi-Ijov, Borisov, Gomelj, Brest... V Minsku so ostali ves čas le lutkarji, ki so se nagarali z dvema predstavama dnevno in naša dva »osamljenca«, pianistka Dubravka Tom-šič-Srebotnjak "in dirigent Samo Hubad.
Prvi dan smo le imeli nekakšen skupen program, ki se je pričel z bujenjem ob 8. uri, ko je še popolna tema (zdani se šele po 9. uri) in res obil-
navadne. Šaleški pevski zbor pa je vmes popeval; čudili smo se da nismo kakor zadnjič imeli prilike, slišati velenjski mešani zbor! Škoda!
Naumorni organizator Bralnega društva, še zlasti pa »znane šmarske godbe«, moškega in mešanega pevskega društva je bil seveda Fran Korun. Leta 1899 je Fran Korun postal kapelnik Celjske narodne godbe in organizator vsega glasbenega delovanja v Celjski čitalnici. Ker je bil tudi sicer zaposlen v Celju je seveda moral opuščati svoje delo v Šaleškem bralnem društvu in res poslej o delu tega društva ni več poročil.
Koruna kot organizatorja glasbenega življenja v Šaleški dolini srečamo spet po I. svetovni vojni. Tedaj je prevzel mesto kapelnika rudarske godbe, dolga leta pa je bil tudi zborovodja velenjskega moškega pevskega zbora.
S tem seveda pregled dela Frana Koruna-Koželjskega še zdaleč ni izčrpan; njegovega skladateljskega dela nismo niti omenili. Tudi njegovo narodno-prebudno in glasbeno-organizatorsko delo v Šaleški dolini še zdaleč ni tako osvetljeno, kot bi moralo biti. Zato naj ta kratek sestavek izzveni predvsem kot poziv in opomin, da se bomo čez tri leta dostojneje spomnili 120-letnice skladateljevega rojstva.
J. Hudales
nem zajtrku. Potem smo se pridružili uradni delegaciji ob položitvi cvetja k spomeniku Lenina in obelisku — spomeniku zmage, kjer gori večni ogenj. Pred obema spomenikoma stoji tudi častna straža. Z borbo beloruskih partizanov smo se seznanili v beloruskem državnem zgodovinskem muzeju velike domovinske vojne. Dovolj zgovoren podatek o strahotah tega časa je, da je umrl vsak četrti prebivalec Belorusije. Sploh pa smo imeli v dneh našega bivanja precej priložnosti spoznati bolj podrobno boj sovjetskih narodov s fašisti.
Z belorusko sedanjostjo smo se pričeli spoznavati popoldne. Ko je bilo prosto, je namreč vsakdo lahko počel, kar je hotel. Večina je odšla zbirat prve vtise v mesto, kjer so takoj naleteli na prekupčevalce z devizami, kavbojka-mi . . . Vendar so Koledni-ki pokazali več zanimanja za razne tržne raziskave. Ugotovili so, da so tu trgovine v glavnem zelo specializirane, v katerih je v glavnem tudi zelo slaba izbira, da v steklenicah za pivo ni pivo ampak kis za vlaganje, da lepih -lisičjih
Naš okulist iz Libanona
»Pri nas si ljudje vzamejo več časa zase«
Nemirni Libanon. Samo on ve', kolikokrat je v mislih tam, pri svojih starših, sestrah. Dr. Mustafa Elsabeh.
Vsi, ki ste v zadnjih šestih mesecih stopili v okulisti-čno ordinacijo v Šoštanju, ste ga spoznali, a le malokdo je pomislil, ko ga je prijazno sprejel, da mu je Jugoslavija šele druga domovina. On in njegovi starši pa vedo, da življenje ubira povsem svoja pota. Na študij je nameraval v Ameriko, pa so mu to namero ubranili starši. Bali so se, da se ne bo vrnil. Izbral je Jugoslavijo, Zagreb, tu spoznal svojo ženo, si ustvaril družino in o vrnitvi ne razmišlja več. Morda pa bi se iz Amerike vrnil, kdo ve? A staršem, ko so ga obiskali takrat, ko je živel še na Vranskem in delal v Žalcu, je bilo tukaj všeč.
V Libanonu ima starše in dve sestri, ena končuje biokemijo, ena začenja farma-kologijo, njegovi bratje pa so odšli, eden je na specializaciji v Zagrebu, eden študira arhitekturo v Romuniji, eden pet živi v Saudski Arabiji. »Staršem je zaradi tega hudo, zelo malo se vidimo.« Zgodilo se je, da celo leto ni vedel, ali so starši še živi. »Nobenih vesti ni bilo od nikoder. Da so živi in zdravi, sem izvedel po zapletem poti. Medicinska sestra iz Žalca je poznala nekega novinarja, ki je bil v Libanonu in ga prosila, če bi hotel izvedeti kaj o mojih starših.
Našel jih je in bil pri njih. Tako sem izvedel, da je z nji-
Z doktorjem Elsabehom smo se pogovarjali v okulistični ordinaciji Zdravstvenega doma Šoštanj, kjer je zaposlen.
mi vse dobro,« se spominja tega leta negotovosti.
Naslednji mesec se odpravlja spet domov, skupaj s sinom. Ta je že bil v njegovi domovini. Takrat, ko je bil star osem mesecev.
Celo leto je ostal pri dedku in babici, tako dolgo pač, da žena ni končala študija in on specializacije. To potovanje ga bo veliko, veliko stalo. Toda želja, da spet vidi starše, je še večja.
Pred petnajstimi leti je v Zagrebu vpisal medicino. V začetku je bilo težko, zaradi jezika, ne zaradi ljudi. Z njimi je hitro našel skupni jezik, sklenil nič koliko prijateljstev. V šestih mesecih se je naučil srbohrvaščine.
V Zagrebu se je tudi poročil, še prej, preden je končal študij. Žena je Zagrebčan-ka, tudi zdravnica, trenutno je na specializaciji v Celju.
Sedaj že šest mesecev živita v Titovem Velenju. »Komaj čakam, da imam kak prost trenutek, da sem lahko z družino, z ženo, sinom in dvajsetmesečno hčerko. Da smo skupaj, da gremo na sprehod. Poleti smo sploh veliko v naravi. Sin se smuča, sam pa še nisem poskusil, pa bi rad- Večkrat ugota vljam, da je tukaj tempo ži vljenja dosti hitrejši. Pri nas si ljudje vzamejo več časa zase, za družino. Drugače pa se življenje ne razlikuje veliko,« nam je pripovedoval.
Razgovoril se . je tudi o svojih pacientih. »Okoli petintrideset jih moram pregledati vsak dan. Veliko, veliko je pacientov. Zato morajo žal na vrsto čakati prece dolgo. Tudi cel mesec.«
Najbolj pomembno pa je, da mu je v Titovem Velenju všeč in da smo ga, kot je povedal, lepo sprejeli.
kučem ni v trgovinah in na koncu še to, da imajo sploh premalo časa, kajti program je neusmiljeno tekel dalje.
Zvečer je bila uradna otvoritev Dnevov slovenske kulture v Belorusiji. V nabiti dvorani beloruske državne filharmonije so nastopili Slovenski pihalni kvintet, Dubravka Tomšič-Srebotnjak in Ljubljanski oktet. Celotno manifestacijo sta otvorila beloruska ministrica za kulturo in naš dr. Frlec.
Podpredsednik Izvršnega sveta SRS je vse udeležence povabil še na slovesen sprejem v restavracijo »Belarus«, kjer so prvič nastopile tudi nekatere druge skupine. Tamburaši Kolede so znali ustvariti prijetno vzdušje, ki je kazalo, da se bo sprejem zavlekel za nedoločen čas. Vendar ne! Protokol je neusmiljeno zahteval svoje in odpeljali so nas v hotel na večerjo, čeprav smo se dobro najedli dobrot slovenske kuhinje, ki jih je pripravila Emona in vse to zalili z vinom. Takrat na večerji smo ugotovili, da je ruska mineralna voda št. 4 popolnoma neužitna, in da je na jedilniku
nekam pogosto mleto meso.
Otvoritveni koncert v filharmoniji je bil na najvišjem nivoju, ne da se pa opisati muziciranje naših glasbenikov v hotelu po večerji. Znano je, da najboljše umetnine nastanejo spontano, da se umetnosti ne da programirati. In takšen je bil improviziran koncert naših slovenskih muzikantov. Pričel je naš godec Drago na ljudski harmoniki, pritegnil je ok-tetovec Janez — Boci, v trenutku je bil tam kontrabas z Darkom in bobnar kvarteta Janše. Naš klarinetist Bojan je verjetno šele ta večer spoznal svojo kvaliteto, saj sta s trobentačem Stankom Arnoldom presenečala poslušalce in najbrž tudi sebe (vsaj kar se Bojana tiče). Škoda, da je bil ta spontani koncert, ki je trajal do jutranjih ur, dosegljiv le slovenskim kulturnikom, pa še ti so izjavljali, da kaj takega lahko doživiš le v Belorusiji. V Sloveniji pripraviti kaj podobnega je popolnoma nemogoče.
Naslednji dan je bil petek. Za' vraževerne Slovence nič kaj spodbuden dan. Po programu bi morali imeti prosto. Žal je tu zatajil organizacijski sistem. Tako smo z zamudo in brez prevajalke obiskali kombinat za proizvodnjo volnenih tkanin in bili
presenečeni nad skrbjo, ki jo v tem kolektivu .posvečajo delavcu, njegovemu prostemu času in kulturnemu udejstvovanju. Še bolj smo bili veseli obiska pri beloruskem državnem folklornem ansamblu »Horoški«. Ogledali smo si vajo tega profesionalnega ansambla in bili nemalo presenečeni. Poleg znanih artističnih spretnosti, ki jih srečujemo pri vseh ruskih ansamblih imajo ti še eno: muzikanti plešejo in plesalci muzicirajo in to oboje hkrati.
Žal je bil spet program tisti, ki nas je priganjal. Simpatičnim folkloristom smo lahko le eno zapeli, za pogovor pa ni bilo vt.* časa. Popoldne so nastopili org; -nizacijski problemi, ker je bilo treba našo skupino razdeliti na dva dela. Ena naj bi plesali na otvoritvi Dnevov slovenskega filma, druga pa na otvoritvi razstave partizanske grafike in slovenske drobne obrti. Na obeh prireditvah smo uspešno sodelovali. Žal, smo vedno predstavljali le nekakšno fasado prireditve.
Po večerji nismo pričakovali kakšnega posebnega kulturnega dogodka. Tokrat je presenetil Slovenski kvintet trobil. V tem času je obiskala Belorusijo tudi ekipa slovenskih gospodarstvenikov in tako je v Belorusiji uspel dogovor, da Slovenijales prevzame pokroviteljstvo na kvintetom. (V Sloveniji tega dogovora ni bilo mogoče izvesti!). Iz navdušenja nad obetavnim mecenstvom so se trobilci resnično izkazali. Če bi Koledi uspelo dobiti takšnega pokrovitelja, bi plesali tri dni skupaj.
(se nadaljuje)

12. stran * nSS C9S	PRAZNICNF nESTITKF	Titovo Velenje * 26. decembra 1985
r- -- -		
®
AVTOSERVIS JAKOPEC
63320 TITOVO VELENJE KOSOVELOVA 16, SELO TEL.: 063/855-975
servis za zavore M/MMMMMMMM RENAUU
IZDELOVANJE IN OBNAVLJANJE ZAVORNIH OBLOG
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob novem letu 1986 ter jim želimo še mnogo osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov!
IVAN KOREN
EXPRES
ČEVLJARSTVO (v veleblagovnici
NAMA)
TITOVO VELENJE
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM OB NOVEM LETU 1986 TER JIM ŽELIM VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA!
kemična čistilnica PO LAK
63320 Titovo Velenje
Koroška 44
Tel.: (063) 856-856
Vsem delovnim ljudem
K
in občanom občine Velenje želimo srečno in uspehov polno novo leto 1986.
U v&k&L Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, še posebej koristnikom naših uslug, želimo srečno in uspehov polno novo leto 1986!	IMKMi JMf BPic-" ,,11 H > Psa 1 ims' ni' 'j k^tfmijs?^!	i ftfl H
	w 7.....^^^	
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
Iskrena čestita vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje ob novem letu 1986 in jim želimo tudi v bodoče novih delovnih zmag in pridobitev!
FRANC MASTNAK
Partizanska 5 63320 Titovo Velenje tel.: 063/855-330
Srečno novo leto 1986 želim vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej pa koristnikom naših uslug!
SPECIALNI SERVIS ZA RADIO IN TV C0L0R
Telefon: 856-864
POPRAVILO SPREJEMNIKOV GORENJE ISKRA, El, SABA, PHILIPS, GRUNDIG, KOR-TING JOŽE GORENČIČ, Cesta talcev 19, Titovo Velenje
Cenjene stranke obveščam, da do 10. januarja 1986 ne sprejemam v popravilo radio aparatov in kasetofonov. Servis je odprt od 8. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Koristnikom se za obisk priporočamo.
Vsem delovnim ljudem in občanom ter koristnikom naših uslug želimo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 1986!
beogradska banka
temeljna banka ljubljana
Vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem želi BEOGRADSKA BANKA poslovna enota ŽALEC srečno in uspešno novo leto 1986!
5»
boutiqje flfl
Če želite biti lepo oblečeni, poceni in sodobno se oglasite v
BOUTIOUE NITKA
Na splitski 19, v naselju Šalek-Gorica v Titovem Velenju
Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure
Priporoča se IRENA TER-GLAV — BOUTIOUE »NITKA« NA SPLITSKI 19, v naselju Šalek-Gorica v Titovem Velenju telefon: (063/ 855-895).
Srečno in uspešno novo leto 1986!
ZDRAV SEM
Prispevka za nadaljevanje izgradnje ln .posodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELIC lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CEUE Žiro račun: 50700-640-100084
- OPEKARNA MARIBOR • _ _ _ _ ______
RADVANJE	GRABITE L J I
_ Maribor, StreKška 16a	«	BT ■ ■ Mm mm<M ■
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0180 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
>/ Telefon
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI .TRAJN0ŽARNE PEČI	<3 f (062) 39-911
26. decembra 1985 * Titovo Velenje
PRAZNIČNE ČESTITKE
* stran 13
m i i
m
i
i
m i i
Tudi letos smo delavci Gorenja z opiranjem na lastne moči,
ob podpori širše družbene skupnosti in delavcev drugih organizacij združenega dela pokazali in dokazali, da moremo in zmoremo premagati mnogokatero oviro, razrešiti marsikateri problem. Toda, bitka za sanacijo še ni izbojevana, začenjamo bitko za razvojno sanacijo.
Tudi v novem letu nas čaka še veliko trdega dela, odrekanj in prizadevanj.
m
m i m
p
i
m
m
m
m
m
m
m i
m
m
i
m
m
m m
i
Wm
Z mnogo delovnega poleta in medsebojnega spoštovanja bomo lahko srečni in zadovoljni ustvarjali in gradili našo
sedanjost in prihodnost!
Srečno novo leto 1986!
Delavke in delavci GORENJA
§
i 1
i
z A vi o v Jugi
PRAZNIČNE ČESTITKE
14. stran ★


B

Nenavadna zdravica, boste rekli. Pa niti ne. Gre za zdravico z vinom AHA, ki ga Slovin te pet let izvaža v Ameriko. In to nadvse uspešno. I Slovinu .smo ponosni na to.
Majbri je res prijetno videti naše vino skupaj s francoskimi, italijanskimi ali pa recimo španskimi vini nekje na policah ameriških trgovin. L speti v laki konkurenci pa niso malenkosti.	*
Laški rizling, Traminec, Itose, Cabcrnet-sauvignon.
To so sortna vina iz družine i I JA.
Imena, ki sama govorijo. Govorijo o
geografskem poreklu, izbomcm okusu in
strokovnem nadzoru nad kvaliteto.
In zakaj takšna zdravica?
Zato, ker bomo odslej ta vina lahko pili
tudi pri nas. Priložnost torej, da
postrežemo doma s sortnimi vini Al IA, ki
jih pijejo tudi Američani.
Al IA - znamka vin z geografskim
poreklom in izvozno kvaliteto.
SLOf ll\ - SUH /•;%//i i l\() I JI BI JAM

M
H
-

• •
IIT.lg.73«
________
Titovo Velenje k 26. decembra 1985
zavarovalna skupnost triglav n. «* o. uubuana
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n sol. o. - 63001 Celie, uL m.OMz^e*
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST CELJE
ULICA XIV. DIVIZIJE 4. 63001 CELJE
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zava- 8 rovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost!
Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu DELOVNS KUPNOSTI v Celju ter prek krajevnih predstavništev-:
TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV - OBMOČNA SKUPNOST CELJE iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob novem letu 1986 ter ji želi veliko sreče, zdravja ter osebnega zadovoljstva!
ERX
RESTAVRACIJA GORICA
NOVO!
—	pizza Gorica
—	pizza Amerika
BOGATA IZBIRA PIZZ: — pizza Presenečenje
TITOVO VELENJE
—	pizza z gobami
—	pizza Siciliana
—	pizza s šunko
—	pizza Švica
Vsem delovnim ljudem in našim obiskovalcem želimo veliko osebne sreče ter osebnega zadovoljstva v letu 1986!
+ + + + + + + + + + + + + + + + * + +
^ emona
® KfflETIJ/KI KOfllBIflflT PTUJ
. ,	TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim kupcem voščimo srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1986!
bo m®
KINO TITOVO VELENJE
Vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Braslovčah ter vsem drugim delovnim ljudem in občanom želimo srečno novo leto
1986!
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
SEVER - ŠTANGLER
Celjska 61 - 63320 Titovo Velenje - tel. 063/858-536
858-521
SEVER - ŠTANGLER
Celjska 61 - 63320 Titovo Velenje - tel. 063/858-536
858-521
SEVER -ŠTANGLER
Vsem delovnim ljudem in občanom želiva srečno ter uspehov polno novo leto
1986!
PRAZNIČNE ČESTITKE	_na
n
L
Gradbeno industrijsko podjetje
Gradiš Ljubljana tozd Gradbena enota Celje, n.sol.o.
Srečno in obilo delovnih uspehov v letu 1986 želimo vsem delovnim ljudem in občanom
Šaleške doline!
mmmm}
» *
»■HHHnnBHHHK
IfF
J
REK
— Kot leto nastanka 1 darski objekti in napra-Rudnika lignita Velenje I ve.
delovale od 1955 do 1973, ko so se začele organizirati TOZD.
' V letu 1974 so bile organizirane naslednje TOZD: Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Elektrostrojni obrati, Zunanji obrati, Proizvodnja gradbenega materiala, Plastika in zaščitna sredstva, Avto-park, Tiskarna, Stanovanjsko gospodarstvo ter
Titovo Velenje, ki ga sestavljajo:
1.	REK Rudnik lignita Velenje (RLV)
2.	Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ)
3.	REK Elektrostrojna oprema Preloge (ESO)
4.	REK Proizvodnja sistemov pakiranja Titovo Velenje(SIPAK)
5.	REK Avtoprevozni-štvo in servisi Titovo Velenje (APS)
~6. REK Elektrofilter-'
nje delovne skupnsti skupnega pomena:
1.	Delovna skupnost skupnih služb
2.	Delovna skupnost Družbeni standard
3.	Delovna skupnst Zavarovanje
4.	Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov
Po sklepu delavskega sveta SOZD z dne 2. 7. 1983 se je SOZD REK
nat Franc Leskošek Luka r. o. Titovo Velenje.
Energetski del REK Franc Leskošek-Luka, ki ga sestavljajo TOZD RLV in TOZD TEŠ, se nadalje povezuje v Elektrogospodarstvo in premogovništvo Slovenije, DO TEŠ pa se posebej povezuje še v SOZD EGS=
V skladu z družbenim dogovorom so se v letu 1984 organizirale delo-
Rudarstvo in energetika v šaleški dolini
se šteje leto 1875, ko je bilo na tem območju odkrito in odprto večje nahajališče premoga. Od takrat je bil rudnik v upravljanju posameznih zasebnih rudarskih posestnikov, leta 1914 pa ga je prevzela v upravo in posest takratna avstrijska država. Po nastanku Kraljevine SHS v letu 1918 je rudnik prešel pod upravo Direkcije državnih rudarskih podjetij.
Začetek proizvodnje električne energije v Šaleški dolini sega v leto 1905, ko je začel obratovati prvi trofazni generator za potrebe pogona in razsvetljave rudnika. V letu 1929 je bila zgrajena prva faza rudniške toplotne elektrarne in nekaj let kasneje dodatni močnejši agregat. Ta elektrarna je bila priključena na banovinsko dalj-novodno omrežje.
V začetku okupacije aprila 1941 so upravo rudnika prevzeli zastopniki firme Alpine Mon-tan A.G., med okupacijo pa je rudnik deloval v sestavi Družbe za preskrbo z energijo, ki je bila ustanovljena za območje južne Štajerske. V letu 1944 je bil rudnik dvakrat napaden, pri čemer so bili poškodovani in uničeni pomembni ru-
Po osvoboditvi je bil rudnik zopet pod državno upravo. Po sklepu vlade FLRJ z dne 31. 10. 1946 je bilo ustanovljeno zvezno rudarsko podjetje Rudnik lignita Velenje. V letu 1950 je bil rudnik predan v upravljanje delavcem kolektiva.
Dolgoletni cilj, da se energija iz velenjskega lignita proizvaja v oplemeniteni obliki, se je začel -uresničevati leta 1956, ko je bila končana izgradnja I. faze Termoelektrarne Šoštanj. Po izgradnji II. faze TEŠ v letu 1960 je stara rudniška elektrarna služila kot rezervna centrala, dokler ni bila v letu 1967 ustavljena njena proizvodnja. V prizadevanju, da se zagotovijo optimalni pogoji izkoriščanja energetskih virov in proizvodnih zmogljivosti, je bila v letu 1972 zgrajena TEŠ III z močjo 275 MW in v letu 1977 še TEŠ IV z močjo 335 MW.
— Ob proizvodnji premoga in električne energije so se postopoma razvijale tudi dejavnosti, ki so bile povezane z energetskimi dejavnostmi in so služile opravljanju glavne dejavnosti. Vse dejavnosti so bile prvotno organizirane v 12 ekonomskih enot, ki so
Družbena prehrana in gostinstvo.
Zaradi zagotavljanja pogojev za nemoteno delo in razvoj ter uresničevanja drugih skupnih ciljev, so se navedene TOZD s podpisom samoupravnega sporazuma dne 5. 3. 1974 združile v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
Zaradi uresničevanja samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavcev TOZD v skladu z zakonom o združenem delu je bilo v letu 1977 in 1978 iz posameznih večjih TOZD organiziranih več manjših TOZD tako, da ima sedaj RLV 9 energetskih TOZD in 2 neenergetski TOZD, TEŠ 3 energetske TOZD in 1 neenergetsko TOZD, ESO 4 TOZD in SIPAK 2 TOZD, kot enovite delovne organizacije pa so organizirane Avtoprevozništvo in servisi, Elektrofilterski elementi in Tiskarna.
Na novo organizirane TOZD, ki so proizvodno, delovno in tehnološko povezane, so se leta 1978 združile v posamezne delovne organizacije, le-te pa so skupaj z enovitimi delovnimi organizacijami ob preoblikovanju DO REK dne 3. 11. 1978 združile delo in sredstva v SOZD REK
ski elementi Družmirje (EFE)
7. REK Tiskarna Titovo Velenje (TISK)
V SOZD REK so bile organizirane tudi nasled-
poimenovala po narodnem heroju in revolucionarju Francu Leskošku-Luki tako, da se firma SOZD glasi: Rudarsko elektroenergetski kombi-
vne organizacije skupnega pomena Inženiring, Informatika in Interna banka Elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije.
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo v letu 1986 obilo osebnega zadovoljstva in delovnih zmag.
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje
Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje ob novem letu 1986 in jim želi še v bodoče veliko delovnih uspehov!
Vegrad Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje
Delavci gradbenega industrijskega podjetja VEGRAD Titovo Velenje na gradbiščih sirom po Jugoslaviji, Madžarski, Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratični republiki čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za novo leto 1986!
kom pas f«?* fWr.
k® JUGOSLAVIJA	Js. III
POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE |
tKompasova zima 85/861
Doslej najbogatejši katalog s ponudbo 7-dnevnih smučarskih aranžmajev v JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in FRANCIJI.
Namestitev v hotelih, zasebnih sobah in apartmajih.
Sezite po katalogu s ponudbo 7-dnevnih aranžmajev v hotelih ob morju, na celini in v zdraviliščih. Organiziramo avtobusne prevoze v Istro in Kvarner ter letalske prevoze vsako nedeljo v Dubrovnik.
SENIOR KLUB v hotelu Kompas v Dubrovniku in hotelu Park v Rovinju (7-dnevni aranžmaji s posebnim programom, aktivnostmi za starejše in organiziranim prevozom).
Prodaja domačih in mednarodnih letalskih vozovnic na Titovi 12, telefon: 331-444.
Strokovna potovanja
—	Domotehnica 1986 Koln
4. do 6. februar — posebno letalo
—	Mednarodni sejem Frankfurt 3. do 6. marec — letalo
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje
TOZD Konfekcija Šoštanj TOZD Konfekcija Mozirje TOZD DSSS
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje želimo srečno in uspehov polno novo leto 1986
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje želimo srečno in uspešno novo
leto 1986!
Essen — 18. do 21. februar — letalo VSK Utrecht — 3. do 6. februar — letalo Convegno Expoclima Milano — 6. do 8. februar avtobus
16. stran ★ OBS C9S___PRAZNIČNE ČESTITKE	Titovo Velenje ★ 26. decembra ^
26.december 1983 * Titovo Velenje
ZA RAZVEDRILO
naS Č88 * stran j 7
Praznična nagradna križanka
| Za pravilno rešitev praznične nagradne križanke NAMA bomo izžrebali pet nagrad. Prva nagrada:
— darilni bon Veleblagovnice NAMA Titovo Velenje v vrednosti 3000 din;
—	druga nagrada: darilni bon v vrednosti 2500 din;
—	tretja nagrada: darilni bon v vrednosti 1500 din;
—	četrta nagrada: darilni bon v vrednosti 1000 din;
—	peta nagrada: darilni bon v vrednosti 500 din.
Rešitve nagradne križanke NAMA pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, Titovo Velenje z oznako »»NAGRADNA KRIŽANKA« do 9. januarja 1986
radio velenje
18 stran ★ H35 C3S__OD TU IN TAM	_Titovo Velenje ★ 26. decembra 1985

Po dobrem letu odmora — vzrok je bil služenje vojaškega roka, ki pa je bilo dobro »načrtovano«, saj so vsi odslužili rok skoraj istočasno, je zopet začela 'delovati velenjska skupina ŠANK ROČK. Zasedba je ostala skoraj ista kot pred dobrim letom, pridružil pa se jim je končno tudi stalni klaviaturist Peter Stanič. Ostale člane verjetno že poznate: vokal — Matjaž Jelen, kitara, vokal — Zvone Hranjec, bas, vokal — Cveto Polak, kitara — Miro Mramor in bobni — Aleš Uranjek.
Radijski poslušalci jih poznate po pesmi Zabava, ki je kar reden gost programov. Trenutno pa
»Malček« Zanimiva in lepa
otroška oblačila
V petek. 13. decembra, so v Kajuhovem domu zborovali člani Olepševalno turističnega društva Šoštanj. Zboru je prisostvoval tudi podpredsednik celjske turistične zveze. prof. Zoran Vudler in predsednica društva iz Topolšice Majda Menih. Žal se /bora nista udeležila predstavnika velenjskega društva in občinske turistične zveze.
Poročilo o dveletnem delu je podala Milojka Plamberger zelo izčrpno in konkretno. Iz poročila je bila razvidna vsestranska dejavnost društva, ki obstoja že 83 let. kar je za društvo vsekakor zelo dolga doba. Upravni odbor je imel redne mesečne seje, na katerih so sproti reševali vse pereče probleme, ki jih ni malo saj društvo upravlja tudi z avtobusno postajo v Šoštanju kar verjetno drugod ni slučaj. Še zlasti pa je bilo podarjeno dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami. Izvedli so dva turistična tedna, s številnimi prireditvami,
Zborovanje turistično olepševalnega društva
ki so bile zelo dobro obiskane. Še zlasti šoštanjska noč in cvetlična razstava v Kajuhovem domu. Izdali so tudi novo šoštanj-sko razglednico, v katero so vključili tudi zimski posnetek iz Zavodenj ter tako želeli opozoriti na ta že dokaj uveljavljen zimsko športni center v tem lepem planinskem kraju pod Uršljo goro. Pozabili pa tudi niso na izdajo spominka, v načrtu pa je še ponovna izdelava društvenih značk v doglednem času pa morda tudi prospekt in monografija Šoštanja. Izvedli so tudi udarniško akcijo pri izboljšanju ceste na Pusti grad, ki je izredno lepa razgledna točka, s katere je prekrasen razgled po vsej Šaleški dolini. Na zelenici pri Kajuhovem domu pa so postavili tudi večjo orientacijsko tablo oziroma načrt Šoštanja, tei izvedli dvoje predavanj. Še zlasti zanimivo je bilo predavanje tov. Zgonca iz Ljubljane o gojenju okrasnih rastlin s prekrasnimi barvnimi diapozitivi, na katerem so se gospodinje zelo zanimale
še zlasti o razmnoževanju rastlin. V živahni razpravi pa je bilo zelo aktualno varstvo narave in okolja še zlasti z ozirom na termoelektrarno in tovarno usnja. Kako je s čistilnimi napravami pa je povedal predsednik skupščine KS Rudi Bajec. Prof. Vudler je nato zelo pohvalil delo društva še zlasti zato, ker je vso delovanje izključno na amaterski podlagi. Majda Menih iz Topolšice je predlagala še nekatere skupne akcije in pohvalila postavitev table pri Kajuhovem domu. Nato pa je Franc Topolšek v imenu komisije podelil letošnja priznanja, ki so jih za najlepše cvetje prejela: Štefka Čebul, Ana Luž-nik, Marija Plazi, Milka Uršič, Antonija Leskošek, Irena Verd-nik, Hiacinta Praznik in Dragica Klančnik. Priznanje so dali še kolektivu Kajuhovega doma in vrtnarsivu iz Titovega Velenja za pomoč pri Cvetlični razstavi. Društvo bo še v naprej vodiia prizadevna Milojka PLAMBERGER.
V. Kojc
Tak«! Pa smo dobili noč desetletja, za katero je poskrbel disco Super Fleck v Rdeči dvorani. Nekateri so pričakovali od te noči več, drugi manj. Nekateri so iz dvorane odšli veselih obrazov in polnih žepov, drugi bolj praznih, saj je bilo pijače več kot dovolj za vse. Med vsemi sta bila gotovo najbolj srečna tista, ki so ju izžrebali, da bosta preživela najdaljšo noč v boemskem Parizu. Se bolj pa so se smehljale lepotičke (na sliki), ki so si za nekajminutno razkazovanje svojih čarov prislužile čedno vsotico denarja. Za miss Super Fleck 85 so izbrali Natašo Majerič (prva z leve), znano mariborsko manekenko in jo nagradili s IS starimi milijoni, druga je bila letošnja miss pomladi Velenjčanka Alma Hasambašič, kljub drugemu naslovu jo je zimskih deset milijonov gotovo ogrelo, pa tudi tretja Mariborčanka Simona Weiss se ni razžaloslila ob kuverti s petimi starimi milijoni.
Tako! Kljub vsemu se bolj splača biti lep kot priden! (vos)
Silvestrski utrinek
delki niso preveč dragi. Trudim se, da ti ne presegajo konfekcijskih cen, pa čeprav so mnogi" izdelki unikati. Marsikaj je mogoče kupiti tudi ceneje kot v trgovini,« nam je povedala lastnica lokala Milojka Ambrož.
Seveda je prav, da vam jo predstavimo, saj daje utrip buti-ku prav ona. Milojka je absolventka tekstilne tehnologije, leto dni pa je obiskovala tudi šolo za oblikovanje konfekcije. V svojem poklicu ni našla primerne službe, zato je pričela razmišljati o lastnem lokalčku — butiku. Pri uresničitvi njenih želja ji je bila v veliko pomoč moževa mama. Milojka je razmišljala na katero področje bi se usmerila. Glede na to, da podobne trgovinice v občini Velenje še nimamo, se je j odločila za otroška oblačila. Seveda pa se lahko ustavijo tudi nekateri po šestnajstem letu. Naj povemo, da za pomladansko ponudbo Milojka že pripravlja skupaj s svojo šiviljo zelo zanimive tkane in pletene brezrokavnike iz usnja. Prav tako obljublja za pomladanski čas zelo bogat izbor oblačil iz koncev usnja.
Butik Malček je vsekakor vredno obisk-iti, v njem pa je mogoče i/brati tudi novoletna darila. Zares lepih oblačil se bodo vaši malčki prav gotovo razveselili. (mz)
***
»Nitka«
Za mlade in manj mlade
Sank ročk spet skupaj
Na koledarju sem odtrgala še zadnji listek v tem letu. Torek, 31. december, Silvestrovo.
Čudno se sliši, ampak res je ie Silvestrovo. Mama, oče in sestra tekajo po hiši, gredo se dedke in babice Mraz, zavijajo še zadnja darila in jih nosijo pod novoletno jelko. Iz kuhinje diši po raznoraz-nih jedeh; seveda, silvestrovsko kosilo.
Pricapljam v kuhinjo, da bi videla, kaj diši. a mami me spodi, češ »Mudi se mi!«
Zakaj se ji ni mudilo tudi včeraj, predvčerajšnjim, oktobra, junija, marca...?
Ne mislim, da se je mudilo le njej. ampak tudi meni. tebi, nje-ntu, vsem.
Na ulici znanec komaj uspe pozdraviti znanca, sosed soseda. Časa je le toliko, da si zaželita: »Dober dan!« Še malo. pa se bomo poznali le takrat, ko bo človek potreboval pomoč sočloveka.
Kam vse to pelje? V leto 1986, 1987.1988...?
Katja Lipovšek, 8. b OS Antona Aškerca Literarno-dopisniški krožek
Titovo Velenje ***
imajo dva »nova«- posnetka (posneta sta bila tik pred vojaščino). Pripravljajo pa se tudi že na snemanje za oddajo »POP DELAVNICA«.
Prvo koncertno predstavitev po premoru bodo imeli na silvestrovanju v Klubu mladih Rdeča vrtnica v Titovem Velenju. Po novem letu pa jih čaka še veliko dela. Fantje namreč pričakujejo ponudbe za igranje po vsej Sloveniji. Obljubljajo, da bo tam, kjer bodo igrali, pravi rockovski žur. Če ste se ogreli, potem je tu njihov naslov: studio VELE-TON, Šaleška 18 D, Titovo Velenje in še telefon: (063) — 854 — 731.
Bogomir Zager: »Nikakor ne morem in ne smem biti zadovoljen z letom, ki počasi odhaja. Bilo je manj uspešno kot sem pričakoval. Prineslo je s sabo veliko težav. Kljub prizadevanjem v delovni organizaciji nismo bili uspešni pri opravljanju zadanih nalog. Grad- i beni dejavnosti, s katero se ukvarjamo tudi mi. čas ni najbolj naklonjen. Zal. tesno povezano s temi vprašanji je tudi moje življenje.
Ob izteku leta se vsi tolažimo, da bo morda le prihodnje boljše. Tudi jaz si želim, da bi bilo leto 1986 mnogo bolj uspešno za našo delovno organizacijo kot leto pred njim. Seveda se bomo zaposleni trudili vsak po svojih močeh. Zase pa. da bi bilo morda malo boljše kot letošnje. Upam. da mi sreča in zdravje ne bosta obrnila hrbta.«
sL* »A«	A	>1< ^ ^
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
/ . / v ■}<<-' 7: i
Nekajkrat ste lahko že v našem časopisu prebrali oglas: »Če želite biti lepo, poceni in sodobno oblečeni, se oglasite v botique Nitka na Splitski 19 v Titovem Velenju.« Le kdo je ta »Nitka« smo se vprašali in jo mahnili naravnost k njej. Prijazno nas je sprejela lastnica te majhne modne trgovinice v naselju Šalek — Gorica, Irena Terglav. Takoj, ko smo se pozdravili, smo pomislili, da ni Velenjčanka.	,
»Ne, nisem Velenjčanka, iz Polzele sem,« je tudi sama potrdila naš dvom. »Vendar sem tukaj na Splitski vzela v najem ta lokal, ki je zelo lep, čeprav malo oddaljen od središča mesta. Kljub temu pa marsikdo zaide tudi sem. Ko sem odpirala, so mi rekli, da sem že šesta v Titovem Velenju in kar malo ustrašila sem se, kako bo šlo. Vendar pa vam povem, da bi raje videla, da bi nas bilo več, saj ima konkurenca tudi veliko pozitivnih lastnosti.«
Irena v svoji modni trgovinici ponuja unikatne izdelke. »No, kakien model, ki je posebno lep, 'h zašijem dvakrat, vendar nikoli jopolnoma enako in iz istega slaga.« Pri njej lahko izberete takšno obleko, krilo, jakno, ko-itim, obleke za svečane in izred-le priložnosti — teh je sploh se-laj, v prednovoletnih dneh pri ljej največ, hlače, hlačne kom-jlete, kombinezone, pa tudi ple-ene bluze. Vse šiva sama. »Ta noda, ki se nosi sedaj, mi neka-
Šank ročk po dobrem letu premora. Od leve proti desni: Zvone Hranjec, Cveto Polak, Matjaž Jelen, Aleš Uranjek, Peter Slanic, Miro Mramor.
bluzice, srajčke, krilca in hlače, to je bila glavna ponudba butika te dni, ko smo tudi mi pokukali vanj. To so seveda oblačila, ki so za otroke najbolj praktična, saj se v njih dobro počutijo tako v vrtcu kot v šoli, med igro in pri delu. Za oblačila Milojke pa je značilno še to, da so tudi zares lepa in moderna. Kaj pa cena, boste takoj povprašali? »Blago, ki ga potrebujem pri delu dobim iz tovarn Prebold in MTT Maribor. Direkten nakup v tovarni seveda pomeni cenejši nakup, to pa vplivy tudi na tri, da moji iz-
27, 12 Naslov — izvajalec	tednov na lestvici
1.	ATTENCIONE GO GO - RADIO - Bernie Paul	2
2.	TOUCH BY TOUCH - Joy	2
3.	WE'RE GONNA HAVE F AN - Murphy, Murphy and Murphy	2
4.	CALL MY NAME — Creative Connection	2
5.	SAY YOU NEVER - Lian Ross	2
6.	FELL THE W1GHT - Antony Dunso	1
7.	BOLERO — Fancy	2
8.	THATS WHAT FRIENDS ARE FOR -Dione War wick — Elton John, Gladys Knight, Stewie Wonder	i
9.	SHANANA - Cittizens	2 10. DIABOLO — Via Verdi	2
Moj predlog
Moj naslov
di, kakšen modni dodatek sodi k izbranemu oblačilu. Nekaj jih ima tudi sama in ga lahko kupite kar pri njej.
Irena je torej zadovoljna in če bodo zadovoljne tudi stranke, ki bodo pri njej kupovale, bo sreča popolna. »Trudim se, da se ženske v mojih oblačilih počutijo dobro, in da so jim tudi cene, ki niso tako visoke — to pa se prepričajte sami — dostopne.«
Nitka je odprta vsak d^n, od 13. do 18. ure, ob sobotah,pa od 8. do 12. ure. In ne ustrašite se, saj kot pravi Irena, so cent njenih unikatnih izdelkov bolj^rgo-vinske kot butične.	mkp
Morda želite obleči najmlajše-;a člana družine lepo, pa malo thigače kot drugi? Da. Potem stopite na Kardeljev trg 10, kjer ima v pritličju stanovanjskega Moka svoj butik Milojka Ambrož. Lepo urejen lokalček z imenom Malček boste našli za vogalom v leposredni bližini vrtca Lučka. Že h izložbi si boste lahko ogledali r.uiimiva in seveda tudi moderna ofclačila za otroke, v butiku pa <mi bodo prav radi sešili tudi kaj. £0 vaših željah in seveda v potrebni' velikosti.
Zanimive in nad vse prisrčne
NOVOSTI
WORK - Short Version
WHEN THE GOING GETS TOUGH, THE TOUGH GET GOING — Billy Ocean
AMERICA — (voCal) Tricomi — Melotti — Ferrari I FEEL YOU - (Tisento) S. Marton - Stellita -Cossu — Marrale
Štefan Vogler: »Zaposlil sem se. Predvsem je to tisto, po čemer si bom zapomnil leto. ki nas zapušča. Drugače pa je bilo takšno kot vsa leta doslej. Minilo je v znamenju dvigovanja cen. kijih ne znamo več zaustaviti. Prave ocene za delo poštarja ne morem dati. saj imam premalo izkušenj. Na začetku je žc bilo muh hudo. naporno. . .. Zadnje dni tega leta imamo poštarji mnogo, mnogo dela. saj teli vsak sorodnikom, prijateljem. znancem vsaj s čestitko, kartico zaželeli čimveč uspeha, sreče in zdravja v prihodnjem letu.
Želja jc gotovo toliko kot pred vsemi nami zahtevnih nalog. Upam. da jih ne ho težko uresničili. kot vsi si tiuli jaz želim sreče, zdravja, ter tudi veliko uspehov pri opravljanju delovnih obveznosti.
ko leži. Je precej elegantna, to pa imam rada; pa tudi športna, takšna za vsak dan.«
Šiva tudi za moške: hlače, blu-zone, suknjiče, pa srajce. Vendar pa, kot ugotavlja, med moškimi za butične izdelke ni veliko zanimanja in premišljuje, ali ne bi šivanja zanje opustila vsaj tja do poletja.
S tem botiquem so se Ireni izpolnile dolgoletne želje. Uživa, ko ustvarja in zadovoljna je, če lahko svojim strankam ustreže. Poleg tega, da lahko te pri njej. izberejo kak lep kos garderobe, ki ne bo takšen, kot ga ima že ta in ona soseda, pa vam svetuje tu-
26.december 1986 ★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 19
koledar
Četrtek, 26. decembra — ŠTEFAN
Petek. 27. decembra - JANEZ
Sobota. 28. decembra — ŽIVKO
Nedelja, 29. decembra — DAVID
Ponedeljek, 30. decembra — EV-GEN
Torek, 31. decembra — SILVESTER
Sreda, 1. januarja - NOVO LETO
Četrtek, 2. januarja — GREGOR
Petek, 3. januarja - GENOVE-FA
Sobota, 4. januarja — ANGELA
Nedelja, 5. januarja — SIMEON
Ponedeljek, 6. januarja — MOJ-MIR .
Torek, 7. januarja — VALENTIN
Sreda, 8. januarja — SEVERIN
M ALi OGLAS!
IŠČEM VIKEND ALI ZEMLJIŠČE ZANJ v bližini Titovega Velenja ali Dobrne. Informacije po telefonu 858-319
UGODNO PRODAM SEDEŽNO GARNITURO; kavč, dva fotelja in tabure. Informacije po telefonu ■ 855-059.
DELAVKA IŠČE GARSONJERO aH
vsaj sobo s posebnim vhodom v na-i jem, v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Zelo nujno«. SEDEŽNO GARNITURO, trosed z vgrajeno posteljo in dva fotelja, zelo ugodno prodam. Telefon 856-622 zvečer.
NAJAMEM LOKAL od 30 do 50 m!
za mirno obrt. Sporočite na telefon 21-415 ali 856-818 od 16. do 18. ure. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN ELEKTROTEHNIKO. Ponudbe do 30. 12. 1985 po telefonu 857-404. KUPIMO DESKE COLARICE III. in IV. vrsto, tudi rabljene. Telefon 063-882-326.
PRODAM ZASTAVO 750 v voznem stanju. Klicati po telefonu 857-542. OSEBNI AVTO R-4 TLS PRODAM.
Franc Kališnik, Gregorčičeva 30 Titovo Velenje'.
PRODAM BARVNI TV GORENJE.
Cena 70.000,- din, telefon 884-171. PRODAMO HIŠO Z NEKAJ ZEMLJE IN GOZDA, primerno tudi za obrt. Golob. Skorno 22, Šoštanj.
V OKOLICI TITOVEGA VELENJA PRODAM MANJŠO NOVO HIŠO,
takoj vseljivo. Samo resni interesenti naj se javijo po telefonu 853-4X7 od 12. do 15. ure. Pogoj: gotovina.
NAJAMEM PROSTOR ZA MIRNO OBRT V CENTRU TITOVEGA VELENJA. Telefon 881-175.
IŠČEM ŽENSKO upokojenko, ki nima stanovanja in je osamljena za skupno gospodinjstvo od 50. do 60.
let. Vse ostalo po dogovoru. Titovo Velenje telefon 858-531 v jutranjem času ali pisno pod šifro »BREZ IZKORIŠČANJA«.
PRODAM LADO LETNIK 1982, ka
rambolirano. Informacije po telefonu 853-948 od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
UGODNO PRODAM 175 litrov hladilnik Gorenje, Tomšičeva 5 Pogač, telefon 854-068. Informacije od 15. do 18. ure.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK v zdravstvenem domu Titovo Velenje
28., 29., 30. in 31. decembra 1985 dr. Cvetka Rogan, Šalek 10, Titovo Velenje,
1. in 2. januarja 1986 dr. Anica
Pistotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR na veterinarski postaji Šoštanj
od 27. decembra 1985 do 3. januarja 1986 dipl. vet. Franc Blatnik, Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223
od 3. januarja do 10. januarja 1986 dipl. vet. Milan Matko, Topolšica 15, telefon 891-166
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9/a
Na podlagi sklepa razpisne komisije za imenovanje vodje sektorja zunanji trg, razpisujemo prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	VODENJE SEKTORJA ZUNANJEGA TRGA
Za opravljanje del in nalog zahtevamo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba tehnične smeri
—	5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih
—	aktivno znanje enega tujega Jezika
—	izpit za zunanje trgovinsko poslovanje
—	izpit po zakonu o graditvi objektov
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GIP Vegrad, DSSS — kadrovska služba »za razpisno komisijo za imenovanje vodje sektorja zunanji trg«, Prešernova 9/b, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Ne jokajte ob najinem grobu, le tiho k njemu prisotpite, spomnite se, kako trpela sva. večni mir nama zaželite.
V SPOMIN
26. decembra je minilo eno leto, odkar sta nas tako nepričakovano in mnogo prerano zapustila mož, sin, brat, oče, vnuk in nečak
Franc Cvikl
in
Simon Cvikl
Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJUNI
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE

KOtA,!
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986!
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
SOZD, N. SUB. O.
£HX
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA
AVTO - CIEI.JIE
Kolektiv Avto Celje Titovo Velenje želi vsem delovnim ljudem in občanom srečno in uspešno novo leto 1986 in priporoča za obisk in nakup v prodajalni na Partizanski 3 v Titovem Velenju!
►PRIREDITVE
Novoletni koncert
V četrtek, 2. januarja, ob 18.00, bo v cerkvi Sv. Martina v Titovem Velenju novoletni koncert, na katerem se bo predstavil MOŠKI PEVSKI ZBOR »SLAVA KLAVORA« iz Maribora, ki ga vodi Stane Jurgec. Vodilo novoletnega koncerta bo OD GALLUSA DO KODALYJA in »od zgodovine do sedanjosti«.
Program: Jacobus Gallus — EC-CE, QUOMODO MORITUR IU-STUS: Jacobus Gallus - IN NOM1-NE JESU: Jacobus Gallus - LAUS ET PERENNIS GLORIA; Jacobus Gallus - ANTE LUCIFEREUM GENITUS; Stevan St. Mokranjac -NJEST SVJAT; Jovan Srbulj - OT-ČE NAŠ; Marko Tajčevič' - VO-SPOJTE; Zoltan Kodaly -AVE MA-RIA; Zoltan Kodaly - GOD'S MRRCY; Negro spiritual - SWING LOW; Negro spiritual — MY LORD; WHAT A MORNING; Anton Foerster — VEČERNI AVE.
Program na orglah bo izvedla Ema ZATUS EK iz Šoštanja, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, razred prof. Huberta Berganta. Izvajala bo D. Buxtlhude - PRELUDIJ, FU-GA. CHACONA; VVilliam VValond
-	VOLUNTERY in G, in J. S: Bach
-	PRELUDIJ v F-duru in PRELUDIJ v g- molu.
Vstopnice po 350 in 300 din že prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9.00 do 15.00, v četrtek in soboto do 13.00. Vstopnice bodo prodajali še eno uro pred koncertom pri vhodu v cerkev. Sedeži bodo oštevilčeni, cerkev pa ogrevana.
Vabljeni!
NAJVEČJI GLASBENI DOGODEK
v letu 1986 bo gotovo koncert vrhunskega svetovnega pianista VLA-DIMIRJA AŠKENAZIJA v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 7. I. 1986, ob 19.30.
Program: L. v. Beethoven — Sonata št. 21 v C-duru, op. 53 (\VALD-STEIN); Sonata št. 23 v es-molu op. 57 (Appasionata); R. Schumann — Arabeske v C-duru, op. 18. Cena aranžmaja je 2.500 din. Odhod avtobusa ob 17.30 izpred Rdeče dvorane. Prijave do zasedbe avtobusa pri Martini De Costa (Kulturni center Ivan Napotnik).
Razstava 40 let PIKE NOGAVIČKE je odprta vsak dan od 9.00 do 18.00, v četrtek in soboto do 13.00. Na razstavi je 40 prevodov te knjige v razne svetovne jezike; vse izdaje PIKE NOGAVIČKE, ki so doslej izšle na Švedskem; ilustracije Marlenke Stupica, ki je PIKO NOGAVIČKO ilustrirala za slovenske prevode ter risbe in likovne upodobitve PIKE, ki so jih razstavili otroci naših vzgojno-
varstvenih zavodov in učenci naših osnovnih šol.
Šola risanja
Društvo Šaleških likovnih bo organiziralo v sodelovanju z LIKOVNO AKADEMIJO iz Ljubljane šolo risanja in slikanja v šolskem letu 1986. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo v šolo risanja, ki jo bo vodil profesor akademski slikar Milan Erič iz Ljubljane. Začetno šolo slikanja z akvarelnimi barvami pa bo vodil profesor akademski slikar Lojze Zavolovšek. Prijave sprejemajo 6., 7. in 8. januarja 1986 od 15. do 17. ure v prostorih društva na Kajuhovi 10 v Šoštanju (Majerjeva vila). Podrobne informacije lahko dobite ob vpisu. Število slušateljev je omejeno, prijavijo pa se lahko tudi iz sosednjih občin.
KINO 0 KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 26. 12. ob 18. in 20. uri in petek, 27. 12. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN V OGLEDALU - francoski. V gl. vi.: Marianne Remont
Petek, 27. 12. ob 10. uri MOŽ, ŽENA IN OTROK — ameriški, melodrama. V gl. vi.: Martin Shen
Sobota 28. 12. in nedelja, 29. 12. ob 17. in 20. uri. ZARADI IZREDNE DOLŽINE FILMA je prva predstava ob 17. uri BOTER — ameriški, gangsterski. V gl. vi.: Marlon Brando
Ponedeljek, 30. 12. ob 10., 18. in 20. uri HEIDI — ameriška risanka
Torek, 31. 12. in I. 1. 1986 FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO
Četrtek, 2. I. ob 18. in 20. uri in petek 3. 1. ob 18. in 20. uri RDEČELASKA IN PECOS KI D - ameriški ve-stfrn. V gl. vi.: Loren Lendon
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 26. 12. ob 20. uri BOTER — ameriški, gangsterski. V gl. vi.: Marlon Brando
Nedelja, 29. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - HEIDI - ameriška risanka — vstopnine ni. Poklanja vam Kino Velenje
Ponedeljek, 30. I. ob 20. uri MOŽ, ŽENA IN OTROK - amerški, melodrama. V gl. vi.: Martin Shen
Četrtek, 2. I. ob 20. uri SRCA IN OKLEP — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Zeudi Araja
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 12. ob 18. uri - HEIDI, ameriška risanka .
Nedelja, 29. 12. ob 17.30 in 19.30 MOŽ, ŽENA IN OTROK - ameriški, melodrama. V gl. vi.: Martin Shen
Ponedeljek, 30. 12. ob 19.30 BOTER — ameriški, gangsterski. V gl. vi.: Marlon Brando
Sreda, 1. 1. 1986 FILMSKA PREDSTAVA ODPADE
Kino Braslovče
Nedelja, 29. 12. ob 16. uri HEIDI — ameriška risanka
Nedelja, 29. 12. ob 18. uri LJUBEZEN V OGLEDALU - francoski. V gl. vi.: Marianne Remont
Sreda, 1. I. FILMSKA PREDSTAVA ODPADE
A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
Simon Gregorčič
V SPOMIN
24. decembra je minilo petoleto, ko je v nesreči v rudniku izgubil svoje mnogo premlado življenje
Franci Laznik
Boleče in težko se je sprijazniti z resnico, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje.
V TIHI BOLEČIM TVOJI NAJDRAŽJI!
ZAHVALA Za vedno se je od nas poslovil
Ivan Koželj
Njegov lik poštenosti, humanosti in dobrote nam bo kot osebnost ostal v trajnem spominu.-To slovo so počastili vsi, ki so ga spremljali do groba, poslali sožalne brzojavke in obdarili njegov
grob z rožami.
Vsem se zahvaljujemo.
Posebna zahvala velja dr. Žičkarju, sosedom Žurajem, vsem stanovalcem Kraigherjeve 8, lovcem, govornikom, pevcem in gedbi.
Žena Vida, hčerka z družino, brata, sestre in ostali sorodniki.
i i i i i i i i i i
i »
i i i i i
t
i i
1
i i i i i i i
Živijo leto, ki ga več ni mi pa hitimo v nove spet dni
m
m
m
Kaj se vse je dogodilo?
Leto ni bilo za pet, vsega je bilo obilo, da ne vemo kje začet.
Pisano bilo je leto, to narava potrdi.
voda vse je bolj rjava, drevje r sramu vse rdeči.
Planiranje — boleča rana, kaže skozi leto se, kot da je bodočnost dana, da vse svojo pot le gre.
Kadre iščemo najboljše, take, ki bi delali, le za funkcije sprejeti jih pretežko najti ni. Res obilo je dogodkov se zgodilo r letu tem, neke bomo omenili
ne da se posvetiti vsem. Nismo OK vse storili, česar lotili smo se, smo napake včasih skrili, več tako naprej ne gre. Pa pojdimo zdaj po vrsti, kot je stari običaj,
kaj se letos je zgodilo, se ozrimo tja nazaj.
Od januarja do decembra nas vodila zdaj bo pot, od uspehov raznovrstnih, prav tako do raznih zmot.
m
JANUAR BREZ SNEGA -ZIMSKA SLUŽBA SE SMEHLJA
Januarja res nas trese, zima kaže nam zobe, vajeni smo, da ni vroče, takega mraza pa še ne! A ne trese nas le zima, krive druge so stvari, plana za preteklo leto niso izpolnili vsi. Vroče je še tam v Tešu, premog pa za to ni kriv, samoupravljalski ton tam čuden je prizvok dobil. Prava iščemo si pota, rešitve, ki nam dajo moč. Bo za novo smer pravilno »Kompas« nov nam kaj v pomoč?
FEBRUARJA PRA V Mi DREVJE ŠE BOLJ RDEi
Na prava mesta treba dati dobre, prave je ljudi! Tako končno resno bodi februarski sklep glasi. Banki radi bi združili, vsem pa to ne gre v račun; bomo svojo zdaj zgubili, to pa res ne gre — mejdun. Motnje razne se vrstijo, karnevala pa ne bo, bi pokazal le resnice, vendar dobro ni tako. Sredi zime še \kar hude, »Rdeča vrtnica« vzcveti, v Paki so jo zasadili, mladim lica veseli.
ČE MAJA DOSTI »GRMI«,
ŠE NI GOTOVO, DA KAJ SE ZGODI
Maja praznik končne zmage slavili srečni smo mi vsi, da gorje iz zadnje vojne se nikdar več ne ponovi. Zmage pa so še potrebne, še vedno dosti je nalog, odločno in le trdo delo, za našo zmago so porok. Rudarji z rekordnim izkopom so slavili zmago to — in obljubo dali novo: še naprej tako bo šlo. Povsod pa ni tako vse gladko: V Inženiringu še ne gre, u podaljšali so varstvo 'eta dalje še.
A VGUSTA ENI NA MORJE -DRUGI PA NOGE V LA VORJE
-	si - c
Združenj smo le močnejši! V Velenju še zdaj potrde, gostinci in turisti skupaj: teden turizma že tu je. Občani so pritrjevali: saj — kar prijetno je bilo, če pa bo to redno steklo, gotovo bo bolje šlo. Avgust ponovno nam pokaže, od zgoraj dobrega nič ni, po vrtovih in po poljih toča škodo naredi. Podražil pri nas se spet je odvoz odpadkov in smeti. Še dobro, da so taki časi, ko zavreči več kaj ni.
m i i
JUNIJ ČIMBOU ZALIT JESENI DOSTI BO PIT
Junij mesec jubilejev — hiša naša jih slavi, let je 20 Našega časa, decenij radio doni. Nič več neubrane viže okoli zdaj več ne done, glasbeno smo šolo novo odprli slavnostno nadvse. Kulturniki pa vrli Šmarški odprli hram so prenovljen, popravljali so res ga dolgo, zdaj je svež, ves prerojen. Ni to mesec le zabave, ne slavijo zdaj kar vsi, kovinarji v našem mestu svoje merijo moči.
BOU KO SEPTEMBER RODI, VEČ SORODNIKOV PRIHITI
Malčke v šolo smo peljali, prostora pa zadosti ni, čeprav so težki, hudi časi, preveč otrok se še rodi. S pripravami smo na volitve začeli resno kar se da, se polnijo evidence, kje je kdo, ki kaj velja. V Gaberkah so m is volili, štirinožno in z rogmi, kot povsod se je končalo, slavo gospodar sobi. Šetincu smo se potožili, povedali, kako in kaj, pomaga lo pa nič ni dosti, kot nikoli ne dozdaj.
NOVEMBRA VSE LISTJE ODLETI, ŽVEPLO LAHKO TO POSPEŠI
Borci dvigajo glasove, v zdravstvu da vse dobro ni, v bolnišničnih odnosih, ■ vse popolno jasno ni. Sneg na srečo vse pobeli, skrije prav nesnago vso, zdaj lahko bi ocenili, da pri nas je kar lepo. Še gozdovi so bolj zdravi, ' vse pobeljeno, e bi pozabili, umirajo, 'u pa so proslavili 'emben doživljaj, nhf^po dolgih letih iflLCrapr/i zdaj.
m
m
m
i i i m m i i i i i
APRILU NE ZAUPAJ NIKDAR, ČETUDI OBLJUBLJA TI DAR April po novem bo »ZA«pril — referendum je uspel, za številne objekte, je naš narod zdaj ogrel. Nalog nas veliko čaka, brez prispevkov več ne gre, ob pomanjkanju denarja, občan najbolj še gvišen je. Vprašanje novo se postavlja, rešeno povsem še ni, kaj obeta se po novem bolnišnici v Topolšici. Nekaj bi oddelkov radi enostavno ukinili, resno razmišljajo nekateri — šala prvoaprilska to sploh ni.
KAKOR SI DO JUNIJA GARAL, TAKO BOŠ ZDAJ DOPUSTOV AL
Zaskrbljeni so obrazi delegatov prav zares, vse ne gre kot so želeli, dosti je še vmes. Stanarine so skočile, drago zdaj je že doma, v Ha Pe Ha ju potrdijo: direktor tud leteti zna!
Rudarji praznik so slavili, preveselo ni bilo, se izguba tudi koplje, tam globoko pod zemljo. Skakali so spet čez kožo, mladi knapi na ta dan, zaradi cen pa rad iz kože skočil mnogi bi občan.
:DOR V VINOGRADU LEŽI, 7U OKTOBRA TREBA BRATI NI
ha no je praznovanje finsko tudi leto to, ipehi smo se pohvalili, tolčali, kjer ni šlo. 'udnik jubilej proslavlja let že sto in še deset, ob tem pa smo se spraševali, koliko ima še let. Šmarčani so obljubili: novi vrtec poln bo, bomo pridno se trudili, otrok še zmanjkalo ne bo. Glavni iz Iskre in Gorenja so strnili vkup glave, o sodelovanju govorili — naj iskrice res zagore.
DECEMBER DOBRO ZALIT, JANUAR OD LAKOTE ZVIT.
Oči uprte so v jame: premog potrebujemo, knapom ploskamo v spodbudo, da čimbolje bi jim šlo. Energija je koristna, potrjujejo prav vsi, nam pa strašno se otepa, hudo okolico mori. Vsem koristi energija, škoda pa se tu pozna, gozd in voda sta že mrtva, uničena narava vsa. So težave raznovrstne, na konferenci potrde, nočejo sodelovati, kjer prav vsega ne dobe.
m
m
B
m
Kup problemov še nas tare, poskušamo jih rešiti, se pogosto še ustavlja, ker denarja dosti ni. Pa smo menda pozabili, da denar ni čisto vse, dosti bomo še storili, še več volje z nami je. Dvignimo kozarce polne nazdravimo za srečne dni, za zmage in številne želje, ki smo polni jih zdaj vsi. Delajmo vsi res pošteno, pazimo na dober glas! Tak je sklep — in tako bodi: Radio in vaš Naš čas
m
i
i t i i