Knlpic SLevftcf i9uU.)ana\ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME a*. SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 184 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 8, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Delavska stranka v državi Ohio se je izjavila proti mnogim aktivnostim WPA delavcev Cincinnati, Ohio, 6. avgusta. The Ohio Federation of Labor, ki zboruje na konvenciji v tem mestu, je včeraj sprejela tri resolucije, ki so naperjene proti aktivnostim WPA delavcev. Obenem so delegati tudi porazili predlog, da se naloži unij-skim delavcem, ki spadajo k American Federation of Labor mesečni asesment po 5c in da bi se tako nabrani denar porabil za boj proti C. I. O. organizaciji. Eden izmed predlogov, katerega je konvencija sprejela, pravi, da bi se moralo odpraviti vse šivalne projekte pri WPA, ki kom-petirajo S" privatno industrijo. S tem bi bile seveda v prvi vrsti prizadete ženske. Drugi predlog se glasi, da vlada ne bi smela vršiti gradbena dela potom WPA delavcev in tretji predlog, ki je bil sprejet, pravi, da se smejo zaposliti samo unijski barvarji pri javnih delih.' Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po raznih naselbinah V, Pittsburghu so zadnje čase umrli sledeči rojaki: Alojzij Fa-bec iz Ratečevega Brda na Notranjskem. Terezija Zbašnik iz Loškega potoka, Peter Grabin iz Adlešiča pri Vinici, Samuel Mi-helič, Jos. Strekelj in stari naseljenec Anten Goge iz Tolmina na Goriškem. V Ameriki je živel okoli 50 let. — Istotam so se poročili sledeči pari: Anton Dekle-va in Ana Grašič, Tom Antlogar in Mary Kočevar, Henry Lynch in Helena Pogačar, Frank Kebe in Mary Debeljak, John Drozdov-ski in Frances Tomec ter Štefan Malar in Katarina Pavlakovič. V Barbertonu, Ohio, je umrla Cecilija Hiti, stara 48 let in doma v Mošnjah pri Radovljici. V Ameriki zapušča moža, pet sinov in tri hčere. Komunistični časopis "Naprej," ki izhaja v Pittsburghu, je odobril Charles Sawyerja kot governerskega kandidata v državi Ohio. Lepa kompanija je to! V Menomenie, Mich., sta te dni dva dečka v podstrešju neke stare kolnice našla že razpadajoče truplo nekega moškega, o katerem se je pozneje ugotovilo, da je truplo rojaka Antona Komarja, starega 58 let in ki je svoječasno stanoval v Port Washginton, Wis. Nekaj časa je ran j ki delal pri svojem bratrancu Josephu Komarju, pozneje pa pri hčeri. Proti koncu maja je odšel iz doma in se ni več vrnil. Domačini so bili mnenja, da se je najbrž vrnil v Port Washington. Mrliška komisija je dognala, da je Komar šel prostovoljno v smrt. Pokojni zapušča tu ženo, v starem kraju pa mater. V Ameriki je živel do 20 let. Ne ve se, odkod je bil doma. V Port Washingtonu, Wis., je preminula Mrs. Tekla Razbor-nik, rojena Ermenc v visoki starosti 78 let. Prišla je v Ameriko s svojim soprogom Johnom že pred mnogimi leti. Poleg moža zapušča ranjka še dve hčeri. Odkod je bila doma, poročilo ne pove. V bolnišnici v Milwaukee je umrla Mrs. Frances Videmšek, stara 44 let. Bivala je v Sheboygan, Wis. Tudi o njej niso znane nadaljne podrobnosti. V West Milwaukee, Wis., je bil z večino 148 glasov izvoljen za šolskega elerka rojak John J. j Zaveršnik. šolski clerk je urad, ki predstavlja predsedstvo šolskega nadzornega odbora. Porazil je svojega nasprotnika, ki je bil clerk celih 21 let. John Zaveršnik je bil rojen v Milwaukee od koroških staršev. V Lost Creek, W. Va., je preminul rojak John Keržišnik. Doma je bil iz Smrečja na Gorenj- skem. Tu zapušča ženo Ivano. V bolnišnici v Jolietu je umrl rojak John Venišnik, star 66 let. Zapušča dve omoženi hčeri, dva brata in dve sestri. V svojih mladih letih se je nahajal v Južni Ameriki. Rojak Jos. Barlič, Herminie, Pa., je te dni umrl za poškodbami, katere je dobil pri delu v jami. Bil je star 58 let in doma iz Moravca. — V Moon Runu, Pa., je pa umrl rojak Andrej Mlekuž, star 49 let in doma iz Bovca na .Primorskem. Zapušča ženo in sina in nekje v Montani pa sestro. Pnman nrimafnili vnlifoir Papež Pij je ponovno udaril po fašizmu in pre-r Ollieil primarni! 1 VOllie V napetem nacionalizmu. Obžaluje nastop Italije Davey ali Sawyer! O tem se bo odločilo jutri. Jaz mislim, da zasluži governer Davey ponovno izvolitev in sicer: cn. je prijazen napram Slovencem. On je prvi governer ki je v resnici skušal pomagati farnim šolam, ker dobro ve, da te šole prihranijo milijone državi Ohio na leto. Rad je vselej prihajal v našo sredino, kadar smo ga klicali. Tekom njegovega uradovanja ni bilo vpeljanih v Ohio nobenih novih davkov. Očitajo mu glede vpoklica državne milice v Cleveland tekom jeklarskega štrajka. Vsakdo ve, da jo je Davey poslal na ponovno in izrecno zahtevo mestnih oblasti v Clevelandu. župan je izjavil, da nastane po-kolj v mestu, ako ne pride milica. Tekom te kampanje nismo na noben način napadali nasprotnika Daveya. Jaz mislim, da je treba ljudem predložiti vsa fakta, potem pa naj ljudje odločijo. Kritičen čas prihaja za demokracijo v Ohio. Zahvaliti se moramo našemu voditelju Roose-veltu, da je Ohio še v vrstah, demokratov. Predsed nik se ni izjavil niti za Sawyerja niti za Daveya, ker je mnenja naj ljudje sami odločijo. Upam, da ko bo kampanja končana, da bomo vsi podpirali kandidata, ki bo izvoljen. Toda hvaležen vam bom, ako volite v torek za governer-ja — Daveya. Ako pa mislite, da je njegov nasprotnik boljši, svobodno vam. Toda prosim vas, da volite vsaj za naše precinktne načelnike, katere dobite na naši listi. — S spoštovanjem John L Mihelich, vardni vodja. -o-»— Na sejo Društvo Colllinwoodske Sk> venke št. 22 SDZ prijazno vabi vse članice na sejo v torek večer na kateri se bo govorilo glede konvencije. Na tej seji bo tudi ena navzočih dobila $3.00 nagra de. Kadar se človeku nudi prilika, da dobi kaj koristi za sebe, tedaj se bo pameten človek gotovo po-služil take prilike, da si izboljša svoj položaj. In taka prilika se nudi državljanom v torek 9. avgusta, ko se vršijo primarne volitve v državi Ohio. Kakšen je položaj ste gotovo že izvedeli iz časopisov in če vas stvar zanima, ste gotovo se udeležili več političnih zborovanj in sestankov, na katerih ste slišali govore raznih kandidatov za urade. Mi tozadevno danes ne bomo priporočali nikogar še posebej, kajti to je vaš državljanski privilegij, da izberete jutri može, ki so po vašem mišljenju sposobni in pošteni, da jim zaupate usodo našega državnega poslovanja. Predvsem pa želimo, da greste gotovo v volivno kočo v torek in to iz dveh vzrokov: Prvič kandidira letos lepo število nadarjenih, sposobnih mladih Slovencev za precinktne načelnike in za državne poslance. Naša ameriška kot naša slovenska dolžnost je, da v prvi vrsti volimo za nje. "Ameriška1 Domovina" je o teh naših kandidati dosti poročala, tako da sleherni, ki se zanima za stvar, bo gotovo šel jutri v volivno kočo. Pred vsem imejte v mislih, da nekega dne tudi vaš sin ali vaša hčerka lahko kandidira v ta ali drugi urad. Gotovo boste rabili pomoč svojih sodržavljanov in boste želeli, da se vašemu sinu ali hčeri pomaga naprej. S to mislijo v srcu boste prav radi šli v volivno kočo in oddali svoj glas za svojega lastnega rojaka, zlasti, ker ste letos lahko prepričani, da imamo v resnici dobre slovenske kandidate za precinktne načelnike in za državno zbornico. Drugi vzrok je pa ta: Mi želimo na vso moč, da bi bil nomi- niran sedanji zvezni senator Robert J. Bulkley. Kdor pozna položaj, tako kot ga poznamo mi, ta nam bo dal prav, ker se potegujemo za njegovo izvolitev. V naš urad prihaja dnevno mnogo naših ljudi, ki so v eni ali drugi zadregi, težavi in sitnosti s postavami. Mi postrežemo vesm po naših najboljših močeh, toda postreči ne bi mogli, ako ne bi imeli tako lojalnega sodelovanja od strani senatorja Bulkieya. Tekom zadnjih šest let, odkar se nahaja senator Robert J. Bulkley v kongresu, smo ga v prid naših rojakov, ki so potrebovali pomoči, nadlegovali najmanj 3,000-krat. In senator Bulkley ni nikdar godrnjal, vselej je prijazno postregel. Mnogi trdijo, češ, kaj politika in politikarji, toda kadar imate v javni službi moža, kot je senator Bulkley, tedaj se lahko za-nesete, da imate pred seboj javnega služabnika, ki zastopa vaše koristi in ne svojih in je bil za to tudi izvoljen. Tak poštenjak v javni politiki je senator Robert J. Bulkley, mož, ki se nikomur ne boji odkrito povedati v obraz, kakšno stališče zavzema, in obenem mož, ki je pripravljen ob vsakem času vam priskočiti na pomoč. Tisočeri rojaki, ki so imeli te ali one sitnosti s Ustavo, in ki so se obVnili na naš urad, da smo s posredovanjem senatorja Bulkieya dosegli, kar se je doseči dalo, dobro.vedo o tem. Mogoče pride dan, k0 tudi vi zaidete v težave, in tedaj boste rabili prijatelja, ki vam bo pomagal. To je vzrok, da smo napisali gornje vrstice, ker želimo, da sleherni naš rojak in rojakinja, ki je slovenski državljan, pride v torek 9. avgusta v volivno kočo in odda svoj glas za svojega najboljšega ameriškega prijatelja, za senatorja Bulkieya. Državljani, rojaki, bratje in sestre, prosimo vas ponovno, nikar ne ostanite doma jutri. Vzemite si tsitih par minut časa in pojdite v volivno kočo. Volite za sveje rojake za državno zbornico, volite pa za senatorja Bulkieya, kot vašega prijatelja med ameriškim narodom. Ponovno in ponovno vas prosimo, nikar ne ostanite doma jutri, pridite in volite, ker to ni samo vaša državljanska dolžnost in pravica, pač pa bo za nas vse bolje, ako imamo v javnih uradih može, na katere se lahko za-lesemo. V 23. vardi je 6,500 slovenskih volivcev, v 10. vardi do 2,000, v 32. vardi nekako 5,000, v 28. vardi do 2,500 in drugod po mestu nadaljnih 2,000 naših državljanov. Ako ste zavedni boste jutri stopili v volivno kočo in oddali glas za slovenske kandidate in za senatorja Bulkieya. Ko boste stopili jutri, to je v ;orek, 9. avgusta, v volivno kočo, /as bodo takoj pri vhodu vprašali, ali želite demokratsko ali republikansko volivno glasovnico. Gotovo boste zahtevali demokratsko volivno listino. Dokler je Roosevelt naš vodnik in prijatelj, bomo držali z njim in se ne bomo ozirali po Hoover ju in republikancih. Drsimo z onimi, ki so z nami in ne z onimi, ki so proti nam. Na demokratski glasovnici boste dobili imena vseh naših rojakov, ki kandidirajo v razne urade. Pri republikancih nimamo niti enega kandidata. In na demokratski listini je tudi ime senatorja Bulkieya, največjega našega prijatelja, kar smo jih še kdaj poznali. Volivne koče bodo odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. Nikar ne zamudite poslužiti se svoje, pravice in glasovati! Mi vemo, da bo za naše ljudi najboljše, če glasujejo za senatorja Robert J. Bulkieya. Rezervna armada Zadnji kongres je naredil postavo, ki določa, da se ustvari rezervna armada. K tej rezervni armadi morejo pristopiti le moški, ki so bili častno odpuščeni iz redne armade, ki so neoženjeni in še niso stari 35 let. Njih plača znaša $2.00 na mesec, dasi ,im ni treba služiti, pač pa bodo poklicani le, kadar jih predsednik pozove. Za časa službovanja dobivajo redno vojaško plače, $30.00 na mesec. Priglasite se lahko v vojaškem uradu v starem poštnem poslopju. Lep program Izvrsten slovenski radio program smo imeli včeraj popoldne na WGAR radio postaji. Da je bil program popolen uspeh je pripomogel mladi Mr. Joe Sod j a, odličen umetnik na banjo. To je igranje, katerega bi človek cele ure poslušal. Mr. Sodja se nahaja v Clevelandu na obisku iz New Yorka in sicer je pri svojih starših na E. 167th St. Prav lepa hvala za tako izvrstno zabavo, Joe! Taka koruza! Na vrtu Mrs. Louis Arhar, 1537 E. 41st St. raste koruza, ki meri 13 čevljev proti nebu,od zemlje. Poročevalec teh vrstic jo je sam zmeril. Naj še omenimo, da je Louis naš zvesti naročnik že od leta 1902. Kdor bo hotel koruzni kruh, naj le pride k njemu! Za naše poslance Slovenske državljane in državljanke v Cuyahoga okraju opozarjamo, da bodo dobili jutri jako veliko glasovnico v roke, ker je toliko kandidatov.. Toda vse druge kandidate, za katere nameravate voliti, boste lahko našli, težje pa bo za državne poslance. Imen teh bo na glasovnici dve polni koloni in pol. Zato vas opozarjamo in prosimo, da ne greste prej iz volivne koče, da ste gotovo napravili križ pred slovenskimi kandidati za državne poslance. Izrežite si sledeča imena ali pa si jih zapomnite in gotovo pred vsakim naredite križ: Ralph Butala, Joseph Ogrin, Jos. Poznik, Joseph Mo-har, Mr. Seitz, Andrew Boyd-Boic. Za državnega senatorja pa kandidira sedanji senator Wm. M. Boyd. Volite za vse te kandidate. V Cuyahoga okraju je treba izvoliti 18 kandidatov, torej lahko volite za vsakega naših rojakov. Rim. — Papež Pij je v ostrih besedah obsodil prenapet nacionalizem, kot ga izvaja današnja Italija in je izjavil, da kdorkoli napada katoliško akcijo napada obenem tudi Cerkev samo. Papež je govoril napram dijakom iz preagandnega kolegija, čudil se je dijakom, ki študirajo v Rimu in ki prihajajo iz 37 raznih držav. Mladim študentom je papež dejal, da je katoliška cerkev univerzalna, to je, za vse narode, in da kot taka ne sme poznati prenapetega nacionalizma, separatizma ali fašizma ali kaj enakega. "Vsa katoliška akcija mora biti na univerzalni podlagi," je dejal papež, "ker je tudi-katoliška cerkev za vse narode. Nikjer ne smemo kazati, da je en narod boljši kot drugi. Pred Bogom smo vsi enaki. "Misliti katoliško," je nadaljeval papež Pij, "se ne reče misliti fašistično ali nacionalistično. Prizadevati si moramo, da živimo čisto življenje in da spol-nujemo postave dane od Boga. To velja za vse narode. Papež je bil videti kljub svojim visokim letom še pri najboljšem zdravju in je po govoru pogostil dijake v svojem gradu Castelgandolfo. Slovesni rekviem V torek 9. avgusta se vrši ob 10. uri dopoldne slovesni rekviem za pokojnim Rev. Ludvikom Kužnikom, pri katerem bodo navzoči vsi njegovi nekdanji sošolci. Farani so prijazno pro-šeni, da kdor ima le čas, da pride v cerkev. Wildwood park Wlidwood park, katerega je mesto pred kratkim kupilo na zahtevo councilrnana Vehovca, bo odprt za občinstvo tekom prihodnjih deset dni. Park je jako pripraven za piknikarje in za kopalce. Toda v parku je polno nesnage in councilman Vehovec je obljubil, da bo najel v soboto "celo armado" mladih fantov, ki bodo park očistili, sedaj pa naznanja mestna vlada, da bo ona prevzela to delo, poleg tega pa bodo poslani tja še WPA delavci, ki bodo pripravili park tako, da bo primeren prostor za zabavo in izlete. Filmska gledališča Filmska gledališča v Clevelandu in po severnih krajih države Ohio nameravajo s pomočjo filmskih družb v Hollywoodu potrošiti $1,000,000 v reklamne svrhe, da privabijo čim več ljudi v svoje prostore. Z reklamo se bo začelo v kratkem in bo trajala do 31. decembra. Oddajale se bodo razne nagrade onim, ki zahajajo v gledališča. Prva nagrada bo znašala $50,000. Kje je Peter Radakovich, od katerega njegovi sorodniki v Seattle, Wash., niso že dolgo nič slišali. Ako kdo izmed rojakov ali bratov Hrvatov kaj ve o njem, je prošen, da se zglasi v našem uradu, kjer se dobijo nadaljne informacije. Sawyer in Kluksarji V soboto zjutraj smo dobili po pošti pismo, ki je bilo poslano iz glavnega stanu zloglasne Ku Klux organizacije, in v katerem pismu se Ku Kluksarji na vso moč potegujejo za izvolitev Charles Sawyerja governer jem države Ohio in za poraz Martina Daveya. Enako pismo je dospelo tudi na mnogo drugih naslovov. "Veliki zmaj" Ku Klux organizacije pravi v pismu, da jim je Charles Sawyer jako ud 1% - a ' ■»> -5. ~ ' ■> Nemški aeroplan Nordmecr, ki je nedavno preletel Atlantik do New Yorka in zopet nazaj v Nemčijo. Nobenkrat ni letel višje kot 600 čevljev nad morjem. hiši na vogalu Shawnee in 200. St. krasen nasad lilij. Kdor se je peljal tod mimo, so te krasne lilije gotovo pritegnile njegove oči nase. Tako sem se tudi jaz ustavil in si ogledal ta krasen vrt. Sredi lota, ki meri 50 x 150 stoji stara nizka hiša, katero precej zakriva s ceste visoko sadno drevje; drevje je tudi ob straneh. Sredi vrta je pa tisti prekrasni nasad lilij. Človek bi mislil, ko gleda na ta lep vrt, da prebiva v hiši gotovo nekaj mladih brhkih deklet, ali pa vsaj čvrsta mlada gospodinja, ki. skrbi za ves ta lišp v vrtu. Pa ni tako. Ogledoval sem se za gospodinjo, pa nisem videl drugega kot mačka, ki je predel na vrtu in menda premišljal, kje bi se napravil kak ugoden lov. Pa sem stopil k sosedom preko ceste, kjer so ravno balinali (torej sem vedel, da so Slovenci), in jih1 vprašal če stanujejo v tej hiši, ki imajo tako krasen vrt, Slovenci. Povedali so mi pa, da živi tukaj samcat star mož. V tem pa, ko sem se jaz raz-govarjal z sosedi, pa jo že pri-maha domov možak častitljive starosti. Še dobro je nosil svo jih 78 let na plečih, če pomislimo, koliko so morali naši pionirji garati v tej deželi. Takoj sva se podala v razgovor. Predno mi je povedal svojo pravo starost, sem ga računal za najmanj petnajst let mlajšega. Mož je kaj živahen v govorjenju, duh ima jasen in raz-predeljiv v spominih. Poveda mi je, da se piše Jože Poček, da je vdovec, doma iz šetloren-ske fare pri Brežicah. V Ameriki se nahaja že od leta 1902, na tem prostoru je pa že polnih 34 let. To hišo, ki je danes tako lepo obdana z drevjem, si je sam zgradil pred 30 leti. Štirje sinovi so se tukaj rodili zakonskemu paru Poček. Žena mu je umrla pred dobrim letom. Sinovi so si pa poiskali u d o b n e j ša stanovanj a, dasi pri tem niso pozabili na svojega starega očeta. Eden sinov je črkostavec pri Plain Dealer ju. Ves čas in vsa leta, od začetka do danes je bil ta dom z vrtom vsa nada in uteha družine Počekove. V tem se potrjuje to, kar sem že večkrat omenil, da so si znali naši ljudje pomagati v letih depresij na drugačne načine kot smo navajeni danes. Vsakdili so krompir, za kurjavo so si nanesli drv in premoga. Mesto elektrike je bil petrolejka. Lepa.kravica jim je dajala pa vsakdanjega svežega mleka. Tako je živela družina brez posebnih stroškov in izdatkov. Še danes se v tej okolici zredi doma po več debelih prašičev, kar mnogo pomaga za živ-ljenski obstoj. Na tak način so prišli naši ljudje do lastne strehe brez posebnih dolgov, čeprav so imeli številne družine. Pa so bili ti naši pionirji poštenjaki. Njih beseda je veljala več kot danes najtrdnejša sodni j ska pogodba. V dolgove se pa niso zakopavali čez glavo, kot v današnjih dneh, ko je navada zadolžiti se na vseh koncih in krajih, potem pa napovedati konkurz. Mogoče sem se malo predolgo zamudil v tej skromni hišici. Pa nič zato. Za našega pionirja je ta hiša palača. V njej bo ostal do svoje smrti in še naprej negoval lilije in negoval drevje, dokler mu moči ne odpovedo. Pa saj tudi drugače ne more, ker naši pionirji so pridni ko mravlje in ne morejo biti brez dela. S pridnostjo in varčnostjo so si postavljali skromne domove in si ustvarili krog njih lepe vrtove, kjer si krajšajo čas in imajo veselje na stara leta. Druga naša generacija pa že uživa sadove pridnih rok svojih roditeljev, ker drevje, ki so ga zasadili pred leti, rodi okusen sad. Težko je opisati čuvtvo, ki obdaja človeka, ki utrga sad z drevesa, katerega je sam zasadil. Drevje se zdi takemu človeku kot dobro vzgojeni otroci, ki podpirajo starše na stara leta. Pa se človek večkrat bolj zanese na drevje kot na otroke. -o- Ponoven spor pri avtomobilski uniji Detroit, 7. avgusta. Homer Martin, ki je pred kratkim suspendiral štiri podpredsednike unije radi ro varen j a, zre nasproti novemu sporu v uniji. Stranka, ki je dosedaj lojalno držala z njim se bo najbrž razcepila. Mnogo organizatorjev je bilo odstavljenih ko je bil Martin odsoten, toda Martin jih je zopet sprejel nazaj in odtod izvira prepir. -o--i Predrago žganje Clevelandsld odvetnik Sogg je vložil proti državni komisiji za kontrolo opojne pijače tožbo, v kateri pravi, da komisija prodaja žgqanje odjemalcem dražje kot pa to zahteva državna postava. Sogg toži, da dobijo vsi oni, ki so kupili žganje v državnih prodajalnah, povrnjen oni denar, katerega so preveč plačali. Bomo dolgo čakali na ta denar, ker bo izplačan en dan pred sod-njim dnevom, ako se tožba posreči. MALI OGLASI Hiša naprodaj ima 9 sob, za dve družini. Cena samo $2,900.00. Za naslov; se poizve v uradu tega lista. (184) £ roda se hiša za dve družini, 6 sob zgorej, 6 sob spodaj. Hiša se nahaja na Neff Rd. Lot 50x150. Take hiše niti danes ne more zgraditi za $9,000, in to brez lota. Cena za hitrega kupca je samo $5,800. La Salle Realty Co., 838 E. 185th St., Tel. KEnmore 3153-W. F. J. Turk, poslovodja. (185) Proda se hiša Ima šest sob, za eno družino, vse udobnosti. Hiša se nahaja na Varian Ave., blizu cerkve sv. Vida. Čena samo $2,400.00. Takoj $1,000, drugo na lahka odplačila. Oglasite se pri Jos. Pikš, 1176 E. 71st St. Tel. ENdicott 2628. (184) COLMAN LAJČAK za državnega senatorja Izvolite jutri brata Slovana, po širnem Clevelandu znanega odvetnika Colman Lajčak, ki je bil tri leta član in predsednik mestne zbornice v Lakewoodu. Je visoko naobražeri mož, ki zlasti pozna delavske razmere in je bil vedno v prvih vrstah za delavske koristi. Ne prezrite njegovega imena na volivni listi. Mr. Lajčak kandidira za državnega senatorja na demokratski listi. Volivcem se toplo priporoča. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 8, 1938 gjj Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN gSSiiSSi — Tedaj bova šla seveda v vas, — odvrne Bojanovski. — Seveda se ne smeva čuditi, ako naju zgrabijo. On prime njeno roko in jo potegne naprej. — Ne, Bojanovski! — reče ona, — vi se ne smete žrtvovati za mene. Zakaj bi vi padli v roke svojih pregnjalcev, ker jaz ne morem dalje. Ločiva se! Potujte dalje! Jaz bodem brez glasu umrla na potu. Njen glas je postal vse slabši. Ni mogla dalje govoriti. — Natalija! — vzklikne Bojanovski. — Mar sem zaslužil da tako govorite? Ne, devojka, prisegel sem ob odru vaše matere, da vas bodem rešil ali pa umrl! — Vi ste plemeniti, Bojanovski, jaz vem to, — reče Natalija. — Toda vi ne pripadate sami sebi. Pomislite na svojo mater in ženo. Bojanovski se zdrzne. Prvič ga je Natalija spomnila na Fe-doro. Niti sam ni vedel zakaj, toda to mu je bilo neugodno, celo hudo. —Ne, Natalija,—reče on, — ako mi uspe ta beg, mi more samo z vami. Uprite se name, odpeljal vas bom v vas. Z ne-sigurnimi koraki je sledila Natalija svojemu spremljevalcu. Mrzlica je bila od trenotka do trenotka, vse večja. Ni se branila, ko jo je Bojanovski vzdignil in nosil na svojih rokah. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI BLAGO-POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Kožar ki je preminil dne 8. avgusta 1937 Dragi soprog in ljubljeni oče! Žalostni ob prvi obletnici Tvoje smrti klečimo na Tvojem grobu in kličemo k Bogu: Počivaj v miru do skupnega svidenja. Žalujoči: Rozalija Kožar, soproga Joseph in Stanley, sipova Helen in Lillian, hčerki Cleveland, O., 8. avgusta 1938. LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohiitvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 VLOGE v tej posojilnic zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 6670 Bila sta oddaljena samo še nekaj korakov od prve vaške hiše, ko obstane Bojanovski. Sredi poti je klečala v snegu neka temna postava Že je hotel Iti nazaj, ker je mislil, da je to kmet, ko opazi revno jetniško obleko na neznancu. — Sotrpin! — zamrmra Bojanovski. — Nagovoril ga bom. Morda mi more on povedati, kam naj grem tu v vasi. Tiho se približa z Natalijo neznancu, na kojega licu se je videla inteligenca. Klečal je s sklenjenimi rokami pred malim gričkom, pokritim s snegom. On iztegne roki in objame križ ki je štrlel iz kupa. — Žena, moja uboga nesrečna žena! — vzklikne. — Nikdar te ne bodem videl, nikdar! Bojanovski stopi bližje ter reče: — Sestali se bodemo vsi z našimi dragimi na onem svetu. Kaznjenec poskoči in pogleda oba. — Za Boga! — vzklikne on — odkod prihajata in zakaj gresta skozi to vas? Vidva sta begunca, kakor vidim. Bolje je, da se obrneta. Ako prideta do prve hiše, sta izgubljena. — Ne preostaja nam drugega, — reče Bojanovski. — Moja spremljevalka je zbolela, in če ne najdem zdravnika, se bojim za njeno življenje. — Jaz sem zdravnik in se imenuje Beloj. Dr. Beloj pristopi k Nataliji, preišče njene žilo ter zaše-peče Bojanovskemu: — Res, skrajni čas je, da se zdravi. Bojim se, da ima tifus. — Tifus? — vzklikne Bojanovski in prebledi. — Potem je izgubljena. — Glavno je, — odvrne dr. Beloj, da pride v posteljo. Sprejel vas bodem v svojo hišo. — Vi naju boste sprejeli?— vpraša Bojanovski. — Tega vašega plemenitega predloga ne morem sprejeti. Tudi vi ste kaznjenec, pa veste, da vam preti smrt, če se zve, da ste sprejeli begunce v hišo. Dr. Beloj se žalosno nasmehne. ■— Ne bojim se smrti, — reče on. — Pojdita z menoj. Moja hiša je prva. Morda nam uspe, da pridemo neopaženo do nje. A ko bodete v hiši, vas ne bo nobeden špijon našel. Bojanovski gre za zdravnikom, ki mu je med potjo pripovedoval o svojem življenju. — Prejet sem živel, — začne Dr. Beloj, — v Ivangorodu. Končal sem študije in postal precej obiskan zdravnik. Nekega dne me obiščeta dve dijakinji. Prinesli sta priporočilni pismi in sta mi rekli, da želita nadaljevati študije. Prosili sta me da jima pomagam, da sta izklučeni iz petrograd-ske univerze radi političnih razlogov. — To je bilo jako neugodno zame. Kot dober podanik bi jih moral takoj predati policiji, toda jaz nisem hotel biti izdajalec. Peljel sem jih v hišo in predstavil svoji ženi. — Tedaj je bil burni čas. Povsod se je takrat pripravljala revolucija. Ljudem niso ostali neznani pogosti obiski obeh dijakinj pri meni. Prišlo je do preiskave, in policija je ugotovila, da je potni list ene študentkinje ponarejen, a druga ga sploh ni imela. Policija je mislila, da ima zadosten dokaz, da se je v moji hiši snovala zarota. Zgrabili so me in pregnali v Sibirijo. Z enim udarcem je bilo uničeno vse moje življenje. Še težje mi je bilo, ker se je nahajala žena .tik pred porodom. — Padel sem uradniku pred noge in ga zaklinjal, da me pusti k moji ženi. Prosil sem ga, da mi dovoli ostati, dokler žena ne porodi. Toda ni nič koristilo. Tedaj napišem caru pismo. Opisal sem mu svojo nesrečo in obup. — Drugega dne so nas odgnali iz mesta. Na mestnih vratih sem se poslovil od svoje žene. Ona ni jokala, ni tožila. Stala je brez solz v očeh, ter mi rekla: Videla se bova, prišla bom za teboj. Njen pogum mi je povrnil moč. Kmalu sem bil oddaljen deset tisoč kilometrov od svoje žene. Često sem mislil na njo. Prosil sem Boga, da ji pomaga v njenem težkem času. —In on mi je uslišal prošnjo. Žena je rodila dete. Čim je bila zopet na nogah, je odpotovala v Petrograd, oddala dete sorodnikom, obrne se na ministarstvo, da ji dovoli priti k meni. Prošnja ji je bila ugodno rešena. In ona je odšla na pot. Toda cilja ni dosegla. Dr. Beloj obriše solzo a nato nadaljuje: — Vi veste, da pridejo kaznjenci do Tomska z železnico ali ladjo. Od Tomska dalje morajo iti peš. Moja žena bi morala biti po šesttedenskem potovanju pri meni. Ljubezen in upanje, da me bo kmalu videla, ji je dajala vedno novih moči. Bila je že skoro pri mojem določenem mestu, ko ji sporočijo, da mi je določeno novo bivališče Verholansk. Čim so slišali, da mi prihaja žena, so me odpeljali še globlje v Sibirijo. — Ko je žena dospela v Verholansk, ji reče kapetan hladno se smejoč, da se je zmotila. Njen mož ne živi v Verho-lansku, nego v Verhojansku. A nato doda usmiljeno: — Še pet tisoč kilometrov je, uboga gospa! Tega leta ne bodete prišli tja! Moja uboga žena ni nič odgovorila. Strmela je v častnika, a nato se začne smejati.— Znorela je. — Grozno! — vzklikne Bojanovski. — Kaj ste pretrpeli! — A bila sva nedolžna! — vzklikne Beloj in stisne pesti. Nisem jim storil ničesar, a oni so me poslali v Sibirijo, u-bili ženo in vzeli dete! — Kaj se je zgodilo z vašo ženo? — vpraša Bojanovski. — Umrla je nekaj mesecev pozneje v bolnici v Jakutsku. — odgovori zdravnik. — Ni me videla. Videl sem jo samo kot truplo. — Transport k a z n j e n cev namreč. — nadaljuje dr. Beloj — ki je odšel iz Jakutska v kraj, kjer sem živel, je moral odnesti s sabo truplo moje žene v vreči. Nekega jutra, ko sem odprl vrata, sem našel vrečo. — Odprl sem jo, — a nato ne vem več, kaj se je zgodilo. Nezavesten sem padel na truplo svoje žene. Istega dne sem jo pokopal. In Beloj pokaže na hišico, kateri so se približali in reče: — To je moj dom! Vstopite! Bojanovski vstopi in položi nezavestno Natalijo na posteljo. Dr. Beloj začne takoj pripravljati hladne obloge, opazujoč pri tem v skrbeh mlado lepo devojko. Bojanovski se je medtem okrepčal z jedjo in pijačo, ki mu jo je ponudil dr. Beloj. — Veste li, — reče Beloj, ko je dal bolnici nekaj kapljic neke tekočine — da bi me ta enostavna zdravniška pomoč stala težke kazni, če bi kapetan to zvedel. Bojanovski mu poda obe roki. — Je li ta gospodična vaša zaročenka? — vpraša zdravnik. Bojanovski odkima zardevši. —Ne. Slučaj naju je pri-vedel skupaj, reče on in pripoveduje Beloju svoje doživljaje. — Grozno! — vzklikne dr. Beloj. — Kdo je ta lopov, ki je to storil? — Od vseh lopovov v Sibiriji brez dvoma največji in najnevarnejši, — odvrne Bojanovski. — Kapetan Nikoiin. — Kapetan Nikoiin! — vzklikne Beloj s plamtečimi očmi. On je že teden dni v naši vasi. Bojanovski se preplaši. — Kaj? — vzklikne. — Ali je mogoče? Nikoiin je tu? — Svojega tirana srečujem na Senator Elmer Thomas iz Oklahome} ki je bil -ponovno nominiran v primarnih volitvah. ^ Priporočil ga je volivcem predsednik Roosevelt. KCSMOPOLITSKA LIGA Kosmopolitska demo kratska liga Cuyahoga okraja prosi državljane, da se v torek 9. avg. udeleže volitev in volijo za kandidate, katere ta liga priporoča. Važne jet da volite za vse te kandidate, ker le na ta način bodo dobile vse narodnosti svoje zastopnike v državno postavodajo. Liga priporoča sledeče kandidate: za senat: William M. Bcyd, Otto Bartunek, Colman C. Lajcak, William J. Zoul. Za poslance: John T. De-Righter, Stephen A. Zona, William Hudlett, Stanley J. Zablot-ny, Joseph J. Ogrin, Lody Humi, Nicholas Schiesler Stephen E. Mokris, Gerson Z. Weintraub, George N. Kalkas, Nick V. Man-gine in Frank Gorce. Charles Sawyer je kandidat za governerja države Ohio in se priporoča volivcem v nominacijo. Kandidira na demokratski listi. Mr. Sawyer je bil izvoljen podgovernerjem leta 1932. Leta 1934 je kandidiral za governerja. Mr. Sawyer je po poklicu odvetnik. Mr. Sawyer ima v svoji platformi pred vsem neodvisnost državnih uslužbencev, reorganizacijo vladnih prodajalen žganja in druge važne državne oddelke. Mr. Sawyer je demokrat in kandidira na demokratski listi. sibirski cesti? — To je prst božji! On me je mučil, pljuval v lice, tolkel me, okoval z verigami ! Tedaj sem se zavzel, da bodem to sramoto opral s krvjo. — To tudi morate izvršiti! — reče Beloj. — Pa če postanete tudi ubijalec. Natalija, vznemirjena po glasovih razgovora, se začne nemirno premetavati po ležišču. Bojanovski obupan poklek-j ne pred njo. — Ako umre — reče, — ne j bom preživel. Natalija dvigne glavo, pogleda v praznino in reče: — Ljubi me, ah, ljubi me! — Brez tebe ne morem živeti! Mamica, blagoslovi naju! — To je mrzlica, — reče dr. Beloj. Poda bolnici še enkrat par kapljic zdravila, nakar se ona umiri! V mali sobi zavlada tišina. Oba moža sta poslušala tiho dihanje lepe bolnice. — Vi se morate spočiti, — reče zdravnik Bojanovskemu. Dovolj je, da eden od naju bedi pri bolnici. Pripravil sem vam v sosedni sobi ležišče. Slama in odeja. To je vse, kar vam morem nuditi. — Sladko bom spal, — reče Bojanovski. Oba si stisneta roki. Bojanovski odide v sosednjo sobo ter se vrže na ležišče, a spanca ni našel. Tedaj se nenadoma zdrzne. Jasno je slišal, kako je nekdo razbijal na hišna vrata. Prva misel je bila: policija. Sedaj smo propadli vsi trije! Dr. Beloj se je istotako zdrznil iz nemirnega polspanja. Trenotek je neodločno stal, a nato gre odločno k vratam. Pričakoval je, da bode vstopila. Toda začudil se je, ko je zagledal neko ženo v plašču. —Ste vi dr. Beloj? — ga vpraša ona razburjeno. Državni senator Keith Lawrence zopet prihaja pred volivce, da ga ponovno izvolijo pri primarnih- volitvah 9. avgusta na demokratski listi. Senator Lawrence je zlasti priporočen od železniške unije, ki ga priporoča kot 100c/< za delavsko vprašanje. V senatu je vedno glasoval za predloge, za katere se je borila in priporočala Ohijska delavska federacija. Mr. Lawrence si ne pusti narekovati od posameznih klik, ampak vedno gleda za to, da zadovolji VSE ljudi. Zato je tudi upravičen, da oddaste pri primarnih volitvah zanj svoj glas. SLEDEČI KAN DID AT JE SO INDORSIRANI OD DEMOKRATSKE ORGANIZACIJE 23. VARDE Precinkt Ime Volivna koča A John H. Gornik-8019 St. Clair Ave. B John Vidmar-6605 St. Clair Ave. C Delmont Linden -7411 St. Clair Ave. D Joseph Fortune-1482 E. 55th St. E Edwin S. Powali -Edna Ave. E. 61st St. F John Simoncic-Madison School G Frank Zobec Jr.-6532 St. Clair Ave. H Frances Perme -6806 St. Clair Ave. I Frank Haffner -7210 St. Clair Ave. J Frank H. Sadar -E. 74th St., Hodge šola K Edward J. Kovacic -7810 St. Clair Ave. L Frank Glach -Hodge šola M Joseph Mihelich -St. George šola, E. 67th St. N Edward L. Centa -1264 E. 71st St. O Joseph Lushin,-St. Francis šola P Wallace J. Zawacki -E. 79th St., Cornelia Q David Tait -1289 E. 74th St. R Adam J. Damm-1523 E. 55th St. Za čvrsto in progresivno demokratsko organizacijo volite za zgorej navedene kandidate. JOHN MIHELICH, vardni vodja. WOLFF HEATING AMERICAN RADIATOR PRODUCTS največji elevelandski razpečevalci Vrož zrak, puro, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran. F.H.A. odplačila—3 leta za plačati Nobenega plačila takoj. Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta. popravila in razni deli znižani v ceni. i t Telefon: J jGLenvilli t 9218 Vprašajte za našega bIov. zastopnika. 715 EAST 103rd STREET CLEVELAND, OHIO Električni roaster je idealen za pripravo jedil na\ verandi ali na vrtu. V tej vročini si vsak želi, da gre ven iz vročih jedilnic in iz kuhinje, recimo na verando ali na vrt. Novi električni roaster ji so, kaj pripravni, da se izvede kosilo na prostem. Kosilo se lahko skuha v kuhinji, ter se pri tem kuhinja prav nič ne segreje. Potem se ga pa nese ven in iz njega vzame fino pripravljeno kosilo. Če pa imate električni stik na verandi, pa lahko kar tam skuhate kosilo. Slika vam Icaže, kako je zadovoljna drurina pr\ kosilu zunaj na vrtu. Vse kompletno kosilo se je skuhalo v električnem roaster ju. — Sem. — Pojdite z mano! — Kam? — K nekemu bolniku, ki vas nujno rabi. Njegovo ime vam bode znano. Zove se kapetan Nikoiin. Dr. Beloj se bridko nasmeje. (Dalje prihodnjič) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE SLOVENCEM V 20. KONGRESNEM DISTRIKTU! Stojte pri svojem prijatelju! IZVOLITE PONOVNO KONGRESNIKA Martin L. SWEENEY DEMOKRATSKA LISTA Primarne volitve 9. avgusta Kongresnik Martin L. Sweeney je vedno volil za preproste ljudi. Priporočen je od organiziranega delavstva, federalnih uslužbencev, vojnih veteranov, Townsend organizacije in mnogo drugih skupin. On ima narodni sloves kot bojevnik za socialno pravico. Volite demokratsko listo X MartinL Sweeney SEDMA K MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domn PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino toCno, po dnevnih cenali; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. VOLITE ZA za precinktnega načelnika v precinktu "D" 23. varde Volivna koča je na 55. cesti. Priporočen je od demokratske organizacije 23. varde.