ZAGORJE Zeliščna negovalna kozmetika narava strokovno znanje hidratantna dnevna krema GIGLIO Spustite sonce v Vaše življenje. Generalni uvoznik za Slovenijo: VITASAN do., IZLAKE Podlipovica 43, Izlake; tel.: 0601/73 521 - otrdline na komolcih, kolenih in podplatih krema zn leto CHEUDONIA SAMO V LEKARNAH ! čSafon M Trg Franca Fakina 2a tel.: 0601/27 266 | Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino v Trbovljah, kjer Vam nudimo veliko izbiro oblačil in bulerjev priznanih svetovnih proizvajalcev: * WIT BOY * PEPE JEANS Bulerji znamke: * CAPPOPERA * HIS JEANS * Getta Grip * LEVIŠ 501 * Dr- Martens * MASH * Otroški programi CASSUCI ODPRTO od 9-12. ure in od 16-19,30. ure, sobota od 9-13. ure. Obiščite nas lahko tudi v Zagorju na Cesti zmage 12a in na Cesti 9. avgusta 31. VABLJENI ! • UVODNIK • 1 Drage bralke in dragi bralci Zasavca, lep pozdrav Vam voščimo iz uredništva, kjer smo za Vas pripravili predzadnjo številko v tem letu. Želimo, da je ne bi le preleteli, saj si boste čas za branje lahko jemali skozi ves teden. Pred nami so najbolj burni dnevi v letu, ko tekamo od trgovine do trgovine, od zabave na zabavo, od enega konca mesta na drugega in od enega dela širšega sveta na drugega in spet domov. Tekajte počasi, predvsem vozite se počasi in previdno, da ne bo namesto veselja žalost v hiši. Trenutki so res kratki, posledice nekaterih pa so neskončne. Življenje je tista kratka dolžina, od katere je vredno jemati najlepše, kateremu je pošteno dajati dobro, ne glede kateremu - vašemu, našemu, njihovemu.... # # # # !> # Drage bralke, dragi bralci in vsi tisti, ki jih imate Vi radi! Božični večer bo priložnost, ko boste skupaj sedli drug k drugemu in si veliko lepega povedali. Ne zamudite tega praznika, naredite si ga, če ste ga doslej slučajno spregledali. Družinski praznik je vrednota in iskreno Vam želimo, da bi njeno veličino občutili v polni meri. V imenu uredništva Zasavca in zaposlenih Previdnost ne bo odveč Se posebej v teh zimskih in praznični h dneh bodite vozniki motornih vozil pozot ni. Še preaen zvrnete Kozarček, se spomnite, d morali na pot. Kar v 30 odstotkih prc la boste )metnih I nesreč je povzročitelj alkohol. Z nevarno vožnjo 1 ne ogozate le sebe, ampak tudi sopot ostale voznike. Pretekli petek je za posl nike in sdicami nesreč umrlo osem ljudi, izmed katerih r bil starejši od 30 let. V letošnjem letu "lihče ni pa je v prometnih nesrečah umrlo 500 ljudi. K< jih bo ostalo invalidov?! številka zalo nezadržno narašča. Zato - življenje je prc )liko pa stno, a 'kratko. da bi si ga krajšali Še sami. D.H. V ogledalu Brezposelnost skozi statistiko Lahko in modno sladko življenje Litijska stran V MIT -u odstranili pet vodilnih Rešitev je v sodelovanju Tomo Garantini: Omogočili smo 250 delovnih mest Upokojenska Shirlie, kako lepo... S) čebelje piramide |M| Božič, naš najljubši praznik KOLEDAR DOGAJANJ 13. decembra - Zgodi se nepozaben dogodek - Shirley Roden in Menči Klančar na večernem dobrodelnem koncertu ustvarita dvourno vzdušje, kakršnih bi si Zasavčani želeli še mnogo več. Še posebej, če so dobrodelni. 14. decembra - Kako se bodo podjetja vključevala v nov, dualni sistem poklicnega izobraževanja? O tem teče beseda na posvetu, ki ga pripravi območna gopodarska zbornica Trbovlje. Kljub temu, da se v naslovu sprašujemo o vlogi podjetij, pa je bilo prav od predstavnikov podjetij med zbranimi na posvetu najmanj. 15. decembra - Srednja šola Zagorje preseneti s svojo predstavitvijo v kisovški Mareli. Degustacija, pa razstava, pa modna revija, pa presenečeni starši - bi se morda lahko tudi druge šole zgledovale? 16. decembra - Dan odprtih vrat je v gasilskem domu na Savinjski cesti pri potapljačih. Otroci si ogledujejo čudo potaplajške opreme in podmorskih trofej. 17. decembra - V telovadnici OŠ Revirski Borci se prične karate turnir z mednarodno udeležbo, kar pomeni, da po Trbovljah krožijo avtobusi z raznimi oznakami in begajo tiste, ki ne vedo, kaj se dogaja. 18. decembra - V Hrastniku, Laškem in Sevnici župani tečejo drugi krog. Najhitrejši so Leopold Grošelj, Peter Hrastelj in Jože Peternel. 19. decembra - Otroke v trboveljskih vrtcih že obiskuje dolgi mož z brado. Ptički so listke z dobrimi željami že odnesli (le kako so za seboj zaprli okna?), zdaj pa jena potezi dedek Mraz. Mateja Grošelj SPET NOVI UJA03J00 V V Ljubljani je bilo 24. junija 1986 ustanovljeno Društvo onkoloških bolnikov Slovenije pod vodstvom dr. Marije Vegelj Pirc, kije za svoje požrtvovalno delo letos prejela mednarodno priznanje - medaljo Reach to Recovery - Pot k okrevanju. Pot do ustanovitve zasavske sekcijeje bila dolga in zapletena. S pomočjo Onkološkega inštituta, višje medicinske sestre Maijane Jazbec in patronažne službe, je uspelo. Do danes je pristopno izjavo podpisalo že 61 žena. Čeprav je znano, daje operirank veliko več. Ni prav, da se zapirajo vase. Rade bi jih povabile medse, morda samo na klepet in če bodo ugotovile, dajimjelepo, so dobrodošle. Člani društva so zdravi in bolni, vsi, ki čutijo stisko obolelega in želijo s svojimi pogledi, energijo in dobro voljo prispevati pri reševanju stisk obolelih za rakom. V Sloveniji deluje danes že deset sekcij, zasavska je bila med prvimi petimi. Ko bolnik zapušča bolnišnico, je prepuščen samemu sebi in svojcem, ki so pogosto še bolj prizadeti kot bolnik sam. Zasavske operiranke bi rade dokazale sebi in drugim, da je rak lahko manj zastrašujoč, manj skrivnosten ter da bodo poskušale vse svoje sile usmeriti v ozdravitev, zato se srečujemo vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v zdravstvenem domu Trbovlje. V petletnem obdobju so imele 57 družbenih srečanj, 13 predavanj po želji članic. Predavali so strokovnjaki iz zdravstva in alternativne medicine, iz Zavoda za invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, strokovnjaka iz področja kulinarike in vrtnarstva. Gostje so bile operiranke Velenjske sekcije, organizirale so srečanje operirank iz cele Slovenije v Medijskih Toplicah, udeležile so se srečanj, ki so bila organizirana v Mariboru, Zrečah, Ljubljani in Novi Gorici. V letu 1990 na 5. rednem občnem zboru Društva onkoloških bolnikov Slovenije v Cankarjevem domu pa so bile zadolžene zakultumi program. Izvedli so ga tamburaši in tercet Društva upokojencev Trbovlje. Obiskale so oskrbovance Domov starejših občanov na Izlakah in v Trbovljah. Odšle so na kopanje v Laško. Povabljene so bile še v tovarno Radečepapir in Pivovarano Laško. Pred srečanji so imele občasno tudi rekreacijo pod vodstvom Juše Radak, ki je s fizioterapevtskimi vajami krepila duha in telo. Sodelovale so tudi s sredstvi javnega obveščanja, z njihovo pomočjo so želele pomagati drugim ubežati iz osamljenosti in notranje more. Duša zasavske sekcijeje višja medicinska sestra Saša Kadunc, mentorica dr. Majda Ulaga Pust, predsednica Mira Bebar in vse, ki so pomagale poiskati pot za dosego cilja -ozdraveti in živeti polno življenje,čeprav le dan, mesec, leto ali desetletje. Tončka Odlazek B "Na zdravje." Foto: Tomo Brezovar Podjetja v poklicnem izobraževanju Trbovlje - Na posvetu v organizaciji območne gospodarske zbornice Trbovlje o vključevanju podjetij v sistem poklicnega izobraževanja je zbranim šolnikom, predstavnikom uradov za delo in nekaterih podjetij spregovorila samostojna svetovalka za poklicno izobraževanje pri GZ Slovenije Veronika Šlander. Predstavila je osnovna načela zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki poskuša tako za gospodarstvo kot tudi za šolske programe najti skupne stične točke. Nenazadnje celotna preobrazba gospodarskega sistema zahteva povezanost obeh sfer s ciljem, da podjetja glede na svoje potrebe najdejo primerne kadre, šolski programi pa, da jih kar najbolje izobrazijo. Razpis učnih mest - v šolskem letu 1994/95 sta se vabilu odzvali le dve zasavski podjetji, Svea in Tovarna pohištva - bo predstavljalo ne le najbolj primerne možnosti praktičnega pouka, temveč tudi impulz v šolski sistem. Le-ta bo lažje in bolj učinkovito prilagajal izobraževanje v smeri, ki bo po končanem šolanju, vsaj v večji meri kot do zdaj, zagotavljal zaposlovanje. Da pri takoimenovanem Relativna stopnjabrezposelnosti je izračunanakotrazmerje med številom brezposelnih oseb in številom aktivnih prebivalcev. Taje avgusta letos v ljubljanski regiji znašala 12 odstotkov, ali 1,63 odstotka manj kot decembra lani in 0,09 odstotka manj kot v juliju letos. Od osemnajstih občin v ljubljanski regiji je bilanaj višja v Ribnici, kar 27,88 odstotkov je znašala, najnižja - 2,57 odstotka, pa je bila v ljubljanskem Centru. Hrastnik beleži 10,87 odstotno, Trbovlje 12,86,Zagorje 15,67 in Litija 19,73 odstotno relativno brezposelnost. Oktobra letos je bilo v Hrastniku 471 brezposelnih oseb, v Trbovljah 1.236, v Zagorju 939 in v Litiji 1.168. Glede na december 1993 seje število brezposelnih povsod zmanjšalo. V Hrastniku so brezposelne ženske v večini, saj jih je kar 66,9 odstotkov, v Trbovljah 59,5, v Zagorju 46,9 in v Litiji 43 odstotkov. Prvo zaposlitev išče v Hrastniku 20,8 odstotkov brezposelnih, v Trbovljah 21,2 odstotka, v Zagorju 32,6 in v Litiji 23,5 odstotkov. Mlajših od 26 let je v Hrastniku 39,1 odstotek, v Trbovljah 31,3, v Zagorju 38,8 in v Litiji 40,2 odstotka. Zaradi stečaja jih je od vseh brezposelnih oseb v Hrastniku ostalo doma 11,7 odstotkov, v Trbovljah 14,6, v Zagorju 14,4 in v Litiji 9,4 odstotkov, medtem ko je trajnih presežkov v Hrastniku 17,8 odstotkov, v Trbovljah 21,6, v Zagorju 16,8 in v Litiji 20 odstotkov. Več kot polovici se brezposelnost že predolgo vleče. Tako jev Hrastniku 60,3 odstotke, v Trbovljah 60,4, v Zagorju 60,6 in v Litiji 60,3 odstotke dolgotrajno brezposelnih. Še izobrazbo brezposelnih si oglejmo. V Hrastniku ima 17,8 odstotkov brezposelnih srednjo izobrazbo, 2,5 višjo in 0,8 odstotkov visoko. V Trbovljah je srednješolcev 22,7 odstotkov, višješolcev 1,4 in visokošolcev 1,2 odstotka. V Zagorju si sledijo, z 20,9, 2,2 in enim odstotkom, v Litiji pa z 18,8, 1,7 in 0,9 odstotkov. Ostali imajo nižjo izobrazbo, od prve do četrte stopnje. Konec oktobra jedenarno nadomestilo in denarno pomoč prejemalo v Hrastniku 131 oseb ali 27,8 odstotkov vseh brezposelnih, v Trbovljah 343 ali 27 odstotkov, v Zagorju 265 ali 28,2 odstotka, v Litiji pa 342 ali 29,3 odstotke. Tako število denarnih nadomestil kot denarnih pomoči seje v primerjavi z decembrom 1993 znantno zmanjšalo. Ivana Laharnar dualnem sistemu pomembno vlogo igrata obapartnerja, tako šola kot tudi podjetje, je odveč poudarjati. Kot tudi, da tak sistem lahko ublaži prostorsko stisko šol in po drugi strani zahteva večjo angažiranost, tako mentorsko kot finančno, podjetij. Vendar drži, kar poslovno uspešni že vedo, da se namenska naložba v znanje dologoročno obrestuje. In še nekaj, kar je bilo prav tako slišati na posvetu, o vlogi povezovalnega člena v prihajajočem dualnem sistemu, to pa sta obe zbornici - obrtna in gospodarska. Njuna naloga bo zbir učnih mest, verifikacijale-tehinpoimenovanjeposamičnihpoklicevterpreverjanje standardov za praktično delo. Mateja Grošelj Restavracija Matevž znova odprta Trbovlje - Sredi decembra so v Trbovljah na Ulici 1. junija znova odprli restavracijo Matevž. Pred tedni so njena vrata zaprli zavoljo večjih obnovitvenih del. Ta so sedaj končana in restavracija je zopet na voljo. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure, ob petkih celo do 1. ure zjutraj, ob nedeljah pa do 21. ure. T.L Ceste, ceste,... Trbovlje - Posodabljanje ceste iz Trbovelj proti Hrastniku preko Marka se spet nadaljujejo. Sredstev iz republiškega proračuna je preostalo še za razširitev skoraj kilometerskega odseka, kjer bodo delavci cestnega podjetja Ljubljana in SGP Zasavje uredili regulacijo potoka, postavili oporne zidove in cestišče prilagodili normativom. Dela se bodo nadaljevala še po novem letu, zavlekla pa se bodo, če bo nastopila prava zima. Cestno gradbena dela pri Sušniku, kijih izvaja celjski Gradis, pa bodo ovirala promet vse do konca aprila. Most, katerega nosilnost je bila že dolga leta omejena, po junijskem neurju pa vprašljiva za redni avtobusni prevoz, bodo sedaj postavili po vseh normativih za regionalne ceste. Bo pol metra višji, če pa bodo uspeli še nekateri pogovori, pa naj bi ob že začetih delih preuredili tudi križišče. Le to je nepropustno in potrebuje še en vozni pas za leve zavijalce. Za ureditev mosta je republiška uprava za ceste namenila 35 miljonov tolarjev, denarni vir za morebitno razširitev križišča pa je še ni znan. Projektno dokumentacijo za dela, ki na in ob cesti že potekajo, je pripravil trboveljski IBT - nizke gradnje. M.G. Žalec je dobil vodnik V začetku letošnjega decembra je izšel Vodnik po Spodnj i Sa vinj ski dolini. Knjiga ima žepno obliko in obsega okoli 150 strani. Vodnik je izdalo EPSI d.o.o. iz Nazarij, založila pa ga je Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Gradivo je pripravila vrsta znanih sodelavcev: Vojko Strahovnik, Matevž Lenarčič, dr. L. Godicl, J. Rihteršič, A. Velkavrh, M. Žolnir, N. Koprivšek. Vodnik je napisan v slovenščini, objavljena pa sta tudi prevoda v nemščino in angleščino. Geodetske karte je pripravil Geodetski zavod Slovenije, natisnila pa gaje tiskarna Marginalija. V Vodniku je objavljen kratek opis Spodnje Savinjske doline, geološki oris, podnebje, flora in vegetacija, hmelj in hmeljarstvo, živalstvo, zgodovinski pregled, prebivalstvo, kmečka arhitektura, sakralni spomeniki in objekti, poselitev ipd. Posebej so opisani kraji te sosednje doline - Šempeter, Polzela, Žalec, Braslovče, Vransko, Prebold, posebej pa so opisani sprehodi in izleti, turistične prireditve in kulturne ustanove. Slikovno gradivo - fotografije so prispevali Matevž Lenarčič, dr. Boris Skalin in Milan Vogrin. V posameznih krajih Spodnje Savinjske doline so novi Vodnik že predstavili na promocijskih večerih. Za nas v Revirjih je zanimivo tudi to, da so planinske postojanke in počitniški domovi, ki so na mejnem področju s Savinjsko dolino tj. Mrzlica, Planina, Vrhe, Čemšeniška planina in še nakatere na kratko opisane. Podoben Vodnik je ista firma, tj. EPSI d.o.o., izdala in založila tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, pred tremi leti. Sosednja Savinjska dolina je tako tudi po tej plati izčrpno predstavljena za vsakršnega obiskovalca - domačega in tujega. V Zasavju pa smo na tem področju zelo šibki, manjkajo nam podobni vodniki za posamezne kraje oziroma občine. Enako velja tudi za občinske karte. Volje za pripravo takšnih knjižic ne manjka, vedno se le zatakne pri denarju za založitev. T.L. Za mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 9. do 15. decembra sredstva prispevali: Branko Milinovič, Hrastnik, 40.000, Martina Trpin, Trbovlje, 2.000,Nežka Savšek, Trbovlje, 5.000,Slava Gulič, Trbovlje, namesto cvetja za pokojno Miro Kreže 5.000, Marta Žagar, Trbovlje, 5.000, Milena Treven, Trbovlje, 2.000, Katarina Vozel, Trbovlje 10.000 tolarjev. V tem tednu je bilo zbranih 69.000 tolaijev, skupaj zbranih sredstev pa je 11.296.261,90 tolarjev. a liiiiiiiii ■ Dijaki Srednje šole Zagorje so 15. decembra v kisovški restavraciji Marela pripravili otroško modno revijo in degustacijo jedi iz nizkokaloričnih sladil. Dopoldne povabljenci, popoldne pa so si zanimivo prireditev lahko ogledali in poskusili dobrote tudi ostali gostje. S prireditvijo se je, po besedah ravnateljice Anice Ule Maček, Srednja šola Zagorje poslovila od starega leta. Modna pistaje bila pripravljena, nekaj metrov zanjo seje pod težo dobrot (čeprav nizkokaloričnih) šibila miza. Prostor je preplavila glasba in napovedovalka je napovedala otroško modno revijo. Taje bila res nekaj posebnega. Prikupni malčki v pižamah in spalnih srajčkah so se sprehodili pred občinstvom. Nato so bila na vrsti dnevna oblačila in nazadnje, kakopak, slovesna, ravno pravšnja za silvestrsko praznovanje. Iz bučnega aplavza je bilo težko razbrati, komu velja večje priznanje - kreacijam ali posrečenim majhnim manekenkam in manekenom. Najbrž obojim. Dijakinje, ki so oblačila sešile, so pokazale svoje znanje, ideje in potrebno posebnost. Profesorica Tatjana Alauf, kreatorka otroške modne revije, ki na šoli poučuje že dve leti, je otroško garderobo skreirala iz jersyja, žameta, svečanega žameta, pliša in bombažnih tkanin. Alaufova je v Decembrskih utrinkih, biltenu, ki so ga ob praznikih izdali na Srednji šoli v Zagorju, povedala, da bo ob zadovoljivih sposobnostih dijakov kmalu nastala tudi kolekcija za odrasle. Tista obložena miza zadaj za modno pisto se je pod težo lačnih pogledov še bolj šibko držala. Obiskovalci so se po končani modni reviji sprehodili v njeno smer in seveda niso mogli krotiti prstov, ki so se stegovali po vabljivih slaščicah. Med gosti so se sprehajale deklice, ponujale pijačo in lično dekorirane prigrizke. Seveda, nič nenavadnega ni, da so se ob tem tudi vam pocedile sline. Zaradi tega in zaradi bližajočih se praznikov, ko si obiski podajajo kljuko in se vsaka gospodinja trudi, da bi jim ponudila kar najboljše pecivo, vam - jajce - 25 dag bele moke - 10 dag margarine - 5 ml Natreena - pol zavitka pecilnega praška - 2 žlici limoninega soka - 10 dag nizkokalorične marmelade za 45 dag keksov, keksi vsebujejo skupaj 7108 ki (1692 kcal) Med moko sesekljamo maščobo, dodamo Natreen, jajce, pecilni prašek, limonino lupino in sok. Na hitro ugnetemo testo. Na hladnem naj počiva vsaj pol ure. Na pomokani deski razvaljamo testo 3 mm na debelo. Z modelčki zrežemo kekse, polagamo jih na pomaščen pekač in v srednje vroči pečici spečemo. Z dobro razmešano marmelado po dva in dva keksa spojimo. Keksi z natreenom bomo izdali nekaj receptov. So preizkušeni, za to posebno priložnost jih je pripravila profesorica iz Srednje šole Zagorje Anita Roglič. Tatjana Polanc --- "* Rozinov šarkelj Potrebujete: - 4 jajca - 8 ml Natreena - 20 dag moke - 3/4 dl mleka - 6 dag margarine - 1 žlico ruma - 5 dag rozin - pol zavitka pecilnega praška za 10 kosov, na kos 707 ki (168 kcal) Rumenjake in Natreen z mešalnikom penasto umešamo, margarino mešamo posebej, beljake pa stepemo v trd sneg. Rumenjake z Natreenom in penasto umešano margarino skupaj ponovno premešamo, dodamo rum, mleko, moko s pecilnim praškom, očiščene rozine in trd sneg beljakov. Vse sestavine s kuhalnico zelo narahlo zmešamo. Model namažemo z maščobo, ga potresemo z drobtinami in damo vanj testo. V pečici ogreti na 150 stopinj C ga pečemo 10 minut, nato dvignemo temperaturo na 200 stopinj C in ga pečemo še 15 minut. Šarkelj v modelu napol ohladimo, nakar ga zvrnemo na desko in ohlajenega razrežemo. Ponudimo ga k sokovom, kompotom, čaju, kavi, mlečno - sadnim napitkom in kakavu. TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 IHiovije tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 StuAratskl MmM tmll Iniciativni odbor zasavskih študentov se je na prvem sestanku 19. novembra v Trbovljah odločil, da v Zasavju nekaj spremeni. Vsak, ne le študent lahko po večjih slovenskih mestih opazi viseti plakate, ki napovedujejo take ali drugačne prireditve, dogajanja, razstave, nastope, združevanja, zborovanja. Kaj pa v Zasavju. Kakšno gledališko predstavo že imamo. Bilo bi pa fino, če bi se imeli kam dati, ne le ždeti po lokalih. "Organizirajmo se! Ustanovimo klub, ki bo povezoval študente in dvignil kulturno raven v Zasavju!", je padel predlog. 1 ako bo 28. decembra letos v Domu Svoboda v Trbovljah ustanovna skupščina Kluba zasavskih študentov. Po njej pa žur z Orleki. delavnosti študentov, temveč tudi od denarja, ki ga bo imel klub na voljo. Zato naj se na tem mestu zahvalimo sponzorjem: podjetju Grafex, d.o.o. Izlake, Radiu Trbovlje in časopisu Zasavc. Hvala tudi vsem, ki boste še pomagali. ŽR pri SKB banki je 50100-620-128, številka hranilne knjižice pa 111-13-230324. Namen nakazila: prispevek za ustanovitev KZS, v dobro Janja Juvan. O ŠKLAB - u župani: Boštjan Baš, študent 2. letnikapolitologije na FDV vLjubljani,jekandidiralna letošnjih volitvah za študentski parlament. Ko smo ga kot gosta na mladinskem valu Radia Trbovlje povprašali o načrtih, je na prvem mestu poudaril ustanovitev kluba zasavskih študentov. Po dveh tednih si je iniciativni odbor že zadal nalogo, da še letos ustanovi skupščino. Boštjan Baš pripoveduje, kaj vse je bilo treba prej storiti: "V času študentskih volitev se pač največ govori o študentskih težavah in raznih klubih, društvih, ki pomagajo te težave rešiti. Glede na to, daje Zasavje dokaj veliko območje z velikim številom študentov in eno redkih, ki še nima študentskega kluba, sem ustanovitev predlagal nekaterim kolegom. Odziv je bil dober in zbral se je iniciativni odbor. 26. novembra smo imeli kontaktno oddajo na Radiu Trbovlje, ko smo poslušalce pozvali, naj sodelujejo s predlogi za ime kluba, vprašanji, idejami. Predlogov ni bilo, zato seje iniciativni odbor odločil za ime ŠKLAB. V tem času smo se o tem, kako delujejo njihovi klubi pogovarjali s študenti iz vse Slovenije. Največ so nam pomagali goriški študentje, ki so nam ponudili osnutek statuta. Tabo potrjen naustanovni skupščini 28. decembra. Kot organizacija bomo registrirani v občini Zagorje ob Savi, ki nam je pomagala tudi s prostori. Sedež kluba je torej v Zagorju, na Cesti zmage 33. Ko bo klub začel delovati, bodo tja študentje lahko posredovali svoja vprašanja, predloge, težave vsak petek po telefonu (64 - 013). ŠKLAB se bo preko ŠKIS-a povezal zudi z drugimi tovrstnimi klubi v Sloveniji. Še to: poleg statuta in zapisnika ustanovnega sestanka je pri ustanovitvi potrebnih deset podpisov polnoletnih oseb. Kot vsi podobni klubi, imamo tudi mi svoj žig, ki sta ga oblikovala Polona Žilnik in Matej Sešlar.” Namen SKLAB-a Po besedah Boštjana Baša je ŠKLAB apolitična nestrankarska organizacija, ki bo povezovala študente iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Naloge in dejavnosti kluba bodo organiziranje literarnih večerov, gledaliških predstav, plesnih prireditev, koncertov, brucovanj, raznih delavnic. Klub bo posredoval različne oblike pomoči, kot so inštrukcije, zavzemal se bo zapopuste narazličnih področjih. V sakršni predlogi in ideje so dobrodošli. Iniciativni odbor kluba sestavljajo: Boštjan Baš (politologija), Jože Vozelj (pravo), Matej Sešlar (gosp.inž.), TadejaBučar (tržna komunikacija), Polona Žilnik (arhitektura), Janja Juvan, Po Iona Domadenik, KlaraPodmenik, Jasmina Roglič, Mateja Močnik, Matej Knific, Aleš Berk, Gorazd Ranzinger (vsi ekonomija), Barbara Kužnik (FDV), Aleksander Lavrini (ruščina in slovenščina), Ivo Vidergar (biologija), Samo Juvan (računalništvo), Tanja Molka (varstvo pri delu). Hvala tudi Maji Zupan, Aneli Dolič, Alešu Bostiču, Anji Štrovs, Vesni Vranešič, Špeli Režun, Adriani Kolar in Juretu Nagodetu. Vse te dejavnosti pa niso odvisne le od Trboveljski župan Janez Malovrh: "Po srcu mlad absolutno podpiram ustanovitev študentskega kluba v Zasavju. Po svojih močeh bom seveda skušal pomagati." Zagorski župan Matjaž Švagan. "Vsekakor podpiram ustanovitev tovrstne nestrankarske organizacije. Zato bom tudi ob sprejemanju proračuna občine Zagorje predlagal sofinanciranje kluba." Izjave župana občine Hrastnika nimamo, ker v času nastajanja članka, še ni bil izvoljen. Mi bomo 28. decembra ob 20. uri vsekakor izvolili predsedstvo kluba, potrdili statut, mogoče bo podpisati pristopne izjave, za članske izkaznice, ki se bodo urejale kasneje, pa morate imeti osebno izkaznico in, sliko. Študentje morajo biti obvezno prisotni. Ob simbolični vstopnini 99,9 tolarjev boste lahko od 22. ure naprej zažurirali z Orleki. Na žur ste povabljeni vsi. Še to - če boste kjerkoli v Sloveniji opazili plakat, na katerem bo pisalo ŠKLAB v nekem čudnem trikotniku, ki simbolizira tri zasavske občine, vedite, da smo to mi, zasavski študentje. Za ŠKLAB Saša Gorišek "Za vsako bolezen ena rož’ca raste..." Človekže tisočletja pozna in uspešno uporablja razna zdravilna zelišča, ki si zadnje čase pospešeno utirajo pot v življenja potrošnikov moderne dobe. Na področju negovalne kozmetike pridobivajo zelišča prav poseben pomen. Ljudje si namreč vse večkrat pomagamo z dobrimi, starimi in tisočkrat preizkušenimi recepti naših prababic, ki uspešno odpravljajo mnoge kožne tegobe. V Zasavju se je pred kratkim pojavila nova kozmetična linija, ki svoje dosežke na področju nege kože pripisuje izključno zeliščem in čebeljim izdelkom. Zanimivo pa se nam zdi, da so pri laboratoriju - LAB, izbrali prav naše Zasavje in daje v Sloveniji le tu zaenkrat mogoče kupitizeliščno negovalno kozmetiko LAB. Kupite jo lahko v vseh Zasavskih lekarnah, v lekarni Pušnik ter v trgovini Zdravstvenega doma Zagorje. Ne da pa se je kupiti v trgovinah s kozmetiko, kot je za te izdelke v navadi. Generalni zastopnik in uvoznik izdelkov LAB za Slovenijo je podjetje VITASAN d.o.o. iz Izlak. Podjetje je našim bralcem verjetno bolj znano, kot prva zasebna ambulanta splošne medicine v Zasavju. Pod strokovnim vodstvom dr. Franca Grošlja namreč omenjeno podjetje opravlja različne zdravstvene storitve za samoplačnike in storitve splošne medicine za zavarovance, že od oktobra letos. ^ Direktorja podjetja VITASAN Igorja Grošlja smo povprašali o razlogih za takšen način prodaje zeliščne negovalne kozmetike LAB: "Vzroki za takšen sistem ponudbe so preprosto v značilnostih zeliščne kozmetike LAB. Gre za kozmetiko, kije sestavljena iz rastlinskih snovi, karzmanjšuje nevarnost alergičnih reakcij. Različni zeliščni pripravki dajejo izdelkom laboratorija LAB visoko kakovost in omogočajo občudovanja vredne učinke proti aknam, proti gubam, proti staranju kože. Naša kozmetika zagotavlja koži učinkovito zaščito pred zunanjimi vplivi, kot so onesnažen zrak in prašni delci, ki zapirajo kožne pore ter povzročajo akne, pred vetrom, ki izsušuje kožo. Naši izdelki zagotavljajo koži primemo vlažnost in jo preskrbujejo z zeliščnimi sestavinami ter s tem preprečujejo prezgodnje staranje kože in nastajanje gub, nekateri izdelki pa s svojimi zelišči gube zmanjšujejo ali celo odpravljajo. Zaradi vseh teh dejstev smo se odločili za Zasavje, saj so tu ljudje še toliko bolj izpostavljeni zunanjim vplivom, kot sta onesnažen zrak in prašni delci. Z zelišči, kijih vsebujejo naši izdelki, želimo pomagati ljudem do vsakodnevne zaščite in nege kože in s tem do lepše polti. Vsa kozmetična sredstva laboratorija LAB so sanitarno in mikrobiološko testirana na Inštitutu zavarovanje zdravja RS v Ljubljani, dosedanja raba pa potrjuje visoko vrednost tradicionalnih zeliščnih izdelkov na področju nege kože." Kako to, da ni nikjeropaziti nobene res pravega reklamiranja teh izdelkov? "Prodaja izdelkov laboratorija LAB v Italiji raste že pet let in to brez kakršnekoli reklame! Torej izključno po zaslugi izmenjavanja izkušenj med kupci. Nato računamo tudi mi, vendar pa je za začetek potrebno ljudi nekoliko vspodbuditi. Prepričani smo v kakovost zeliščne negovalne kozmetike LAB. Zadovoljstvo naših kupcev tu v Zasavju, pa nam potrjuje, da naša zeliščna kozmetika učinkuje tudi v zelo onesnaženem ozračju." Ognjič, Repinec, Mirta, Ameriški Slamnik, Jojoba, Karite, Krvavi Mlečnik, Bela Lilija, Cimet, Slezenovec in pa čebelja izdelka kot sta Propolis in pa čebelji vosek so zelišča, ki jih vsebujejo preparati in za katere marsikdo že pozna tradicionalne učinke. Toda le tradicija ni dovolj. Šele vrhunsko znanje strokovnjakov laboratorija LAB jeomogočiloučinketemizdelkom/Zelopomembnapaja bila tudi povratnainformacijasstrani kupcev, ki tako pomagajo pri razvijanju novih izdelkov.” Tudi v podjetju VITASAN d.o.o. Izlake pozivajo vse kupce njihovih izdelkov, naj jim pišejo o svojih izkušnjah zzeliščno negovalno kozmetiko LAB. "Zakonec, pa naj vsem bralcem Zasavca in uporabnikom naših izdelkov le še zaželim vesel Božične praznike in pa zdravjaterzadovoljstva polno 1995," je še dodal direktor VITASAN d.o.o. Igor Grošelj. Barbka Kus Ob koncu letu se vsem kupcem zahvaljujemo za zaupanji;. Morcator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 Želimo vam vesele božične praznike in obilo zdravja in uspehov v letu 1995. KOLEKTIV IWI STP HRASTNIK f GOSTISCE lpiX‘^'Zu',a ' Nudimo vam malice, kosila, prirejamo bankete, poročna slavja... Skratka vse kar si vi zaželite. j;!;! Zagorje, tel.: 61 007 Gostišče Kum vas vabi vsak dan od 8.00 - 23. ure Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. ,;J|j / Zufta/t o a,s oz 2^‘ Mali vrh Ko smo Sašo, Roni in jaz šli iz šole, mi je kar naenkrat padlo na pamet, da bi splezali na Mali vrh. Sašo in Roni sta bila za. Najprej smo odšli na Ronijev dom. Rekel je, da gre k Sašotu, on pa je doma rekel, da gremo k meni. Babi sem natvezil, da se gremo sankat. Vzeli smo sanke in odšli. Ko smo prišli do kozolca, smo jih skrili. Odšli smo naprej in prišli smo do gozda, ki seje strmo vzpenjal po pobočju navzgor. Začeli smo plezati, vendar smo kmalu naleteli na težave, ker smo imeli le dva para rokavic, tako da sta si jih Sašo in Ro ni morala menj avati. Dolgo smo hodili proti vrhu, kajti Sašo in Roni sta bila izredno počasna. Vedno sta zaostajala za menoj in vedno sem ju moral čakati. Na vrhu smo bili kakšnih petnajst minut in v tem času smo se razgledovali, pogovarjali in iskali živalske odtise v nekaj centimetrov debeli snežni oddeji. Takoj po sestopu seje Sašo zložil v sneg in se začel na vse kriplje cmeriti, češ, da ga zebe v roke. Na koncu sem jaz ostal brez rokavic. Ko smo se prebili v dolino, smo izpod kozolca vzeli sanke. Tedaj sem pogledal na uro in opazil, da sem kar za dve uri prekoračil dovoljeni čas. Gašper Koprivšek, 6. b, OŠ Ivan Skvarča Zagorje Kaj mi je v šoli všeč Pravijo, da so počitnice najlepši čas. Saj je res lepo lenariti, ampak človek se tudi tega navebča. V šoli je kar prijetno, včasih bolj, drugič manj. Kadar se tresemo pred šolsko nalogo ali strogim spraševanjem, pa nismo ravno dobro pripravljeni, se ne počutimo najbolje. Če pa so naše glave polne znanja in dobimo lepe ocene, smo ponosni. Ne le na ocene, tudi na znanje. Učenci 5. b razreda so razmišljali, kaj jim je v šoli všeč. Takole so se odločili: "Najraje imam računalništvo, ker je zabavno tipkati po tipkovnici, voditi z miško in risati črte", je rekel Aleš. Program PETRA je všeč tudi Borisu, Dejanu, Suzani, Ireni, Darjanu, Žanetu, Bojani, Avguštinu. Aleksandra se poleg tega navdušuje nad matematiko, veliko izbiro krožkov in angleščino. Dejan ugotavlja, da je učenje tujega jezika zelo koristno. Jasmina, Mirza, Sabina in še drugi so veseb knjižnice in tega, da si lahko izposojajo knjige tudimedodmori. Telovadba navdušuje Roka, Muha-rema, Petra, pa še enega Roka. Robertu so všeč igre z žogo in to, da si krepi mišice. Majo navdušuje nov prehod, ki vodi od šole mimo kuhinje in zobozdravnice v telovadnico, od tam pa v bazen. Slada-na je vesela, ker ni treba nositi dežnika in ker j e v novem prehodu radiator. Anja ugotavlja, da zaradi sušenja las po plavanju ne bo zamudila pouka. Žanet ima rada sošolke in sošolce, tovarišice in tovariše, ker so vsi z njo prijazni. Saudin, Vesna in Matej pa uživajo med odmori. Vesna in Saudin zato, da lahko skačeta in se igrata, Matej pa je vesel pogovora s sošolci in kajpada - malice. Učenci 5. b, Hrastnik Trbovlje - Minulo soboto je trboveljski Karate klub Tika pripravil že 22. Karate turnir Trbovlje '94. Kot že vsa leta nazaj, so tudi let pričakovali precejšnjo udeležbo, kar se je pokazalo precej realno, da je med karatejsko srenjo prisotno mnenje, da je to najmočnejši turnir v Sloveniji, ki hkrati pomeni tudi neuradno državno prvenstvo. Letos pa je zanimanje za turnir presenetilo, saj se je za tekmovanje prijavilo več kot 600 tekmovalcev iz 10 tujih držav. Letošnja udeležba je bila rekordna. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 588 tekmovalk in tekmovalcev iz 8 držav v različnih starostnih in težnostnih kategorijah. Na bojišču so se pojavili vsi slovenski reprezentanti. Tudi domači tekmovalci in tekmovalke so sedobro odrezali. V zelo močni mednarodni konkurenci so se uvrstili na solidna mesta,-doma pa sta ostali celo dve medalji. Obe je v svojo vitrino odnesla Ida Dedič, ki je v borbah in katah osvojila bron. V športnih borbah seje po kategorijah medalja izmuznila Roku Vodišku, Petru Zoretu in Borutu Markošku, ki so na koncu pristali na petih mestih. V katah sta bila zelo blizu najboljšim tudi Maja Kostanjevič s šestim mestom in Miha Kovačič z osmim mestom. Za trboveljski klub so uspešno nastopili še Katja Zore, Franci Ceferin, Poldi Herman, Tomi Cestnik, Alja Perger, Edin Salkič in Jure Barovič, pa čeprav v tako močni konkurenci niso posegli po vidnejših uvrstitvah. V soboto in nedeljo je bila v Trbovljah lepa mednarodna športna prireditev. Precej tujcev je spoznalo Slovenijo in naše Zasavje in odneslo vtise in spomine. Da le-ti niso slabi potrjujejo obljube, da se naslednje leto znova vidimo. Franjo Glavica Mnogi še niste slišali za 16 letno Urško Podrenik iz Izlak. Toda tisti, ki so vsaj malo seznanjeni z zasavskim tenisom vedo povedati, da gre za izredno nadarjeno (če ne najbolj nadarjeno) teniško igralko v Zasavju. Tenis je začela igrati pred petimi leti. Z očetom sta hodila igrati na Vidrgo in gaje igrala samo za zabavo. Sele pred dvema letoma je tenis jemala resneje, letos pa se je že udeležila nekaj turnirjev in Izlaške lige. Kolikokrat na teden treniraš? Pravzaprav igram enkrat na teden v dvorani ZAS -TEN vZagorjupodve uri. Res je, da mi šola vzame veliko časa, zato med letom igram bolj malo, zato pa vse nadoknadim, ko na Izlakah res treniram veliko. Kateri pokal, ki si ga osvojila, ti je najbolj pri srcu? Prvo pravo tekmovanje, na katerem sem nastopila, je bilo marca letos na turnirju v Zas - Tenu. Imela sem precejšnjo tremo, toda kljub temu sem zmagala. V finalu sem premagala Mari- jo Sešlar z Izlak. Najbolj pri srcu mi je pokal iz Izlaške lige, ki sem ga dobila potem, ko sem zasedla prvo mesto. Dobila sem tudi prehodni pokal in trudila se bom, da ga bom obdržala. Zaupala si nam, da samo poleti igraš sama, večino ostalega leta pa v dvojicah. Zakaj tako in kdo je tvoja partnerica v dvojicah? Resje. Poleti največ igram na Izlakah, kjer tudi igram Žensko ligo. V Zagorju imam enkrat na teden dvojice. Moja partnerica je Barbara Rozina iz Kisovca. Zelo dobro se "ujameva" in sva tudi dobri prijateljici izven igrišča. Dvojice igram bolj za rekreacijo. Imamo tudi stike* z Litijo, zato se vsaka dvameseca sestajamo in igramo medsebojne tekme. Kdo je tvoj vzornik? Pravzaprav nimam vzornika, ampak rada gledam Andreja Agassija. Pri njem mi je najbolj všeč njegov backhand. Ti poleg šole (dijakinja Ekonomske šole) ostane kaj časa za hobi? Že za tenis je bolj malo časa, toda med vikendom si najdem nekaj časa za druge stvari. Hodim na nogometne tekme, kjer vzpodbujam Zagorjane, ali pa si kakšno tekmo ogledam po televiziji. Peter Motnikar David in Borut v Maleziji Trbovlje - V začetku decembra je v malezijskem mestu Kota kinabalu na severu otoka Bornea potekalo 12. svetovno prvenstvo v karateju, katerega se je udeležila tudi slovenska reprezentanca. Ekipa je bila sestavljena iz petih tekmovalk in osmih tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi Trboveljčan David Krajnc, trenutno član WKSA in Borut Markošek, član trboveljskega karate kluba. Tokratno SP je bilo rekordno, saj je sodelovalo 76 držav in 700 tekmovalcev. Presenetljivo so tokrat naj več uspehov poželi Japonci pred vodilnimi evropskimi državami, prvič v zgodovini pa se je med dobitnike kolajn vpisala tudi Slovenija. Priboril pa si jo je Klemen Stanovnik v polsrednji kategoriji. V ekipnem delu v športnih borbah se je slovenska reprezentaca v 2. kolu pomerila s Sirijo. V peterki jenastopil tudi David Krajnc, ki je dve minuti bil enakovreden boj s Sirijcem, potem pa je imel nasprotnik v zadnjih sekundah več športne sreče in zbranosti in je uspel osvojiti dodatne točke in na koncu dobil dvoboj v svojo korist. BorutMarkošekjenastopil všportnih borbah v srednji kategoriji. V prvem kolu se je boril z nasprotnikom iz Uzbekistana in ga v rednem delu premagal. Že v drugem kolu pa je moral priznati premoč nasprotniku izTajske in se posloviti od nadaljnega tekmovanja. Prvenstvo samo je bilo organizirano na zelo visoki ravni, dejstvo pa je, da seje tudi slovenski karate močno približal svetovnemu vrhu. Na žalost pa naša karate zveza še ni tako močna, da bi lahko pokrila stroške nastopanja za svoje tekmovalce, tako da so morali vsi reprezentantje potovati v Malezijo na lastne stroške. Zato se David zahvaljuje Elektrotehni Set, Elektrotehni Eleks, Vegabitu in Projekt inžiniringu iz Ljubljane, Ajdina Inž. iz Sevnice, ETI EE z Izlak ter Cementarni, Rudisu, Mehaniki, Zlatarstvu, Zavarovalnici Triglav, SGP Zasavje, Slovenskim železnicam in Coppess au trade-ju iz Trbovelj. Borut pa občinama Zagorje in Trbovlje ter Inžiniring Šarbku. B.M. » —■ Zmaga Kržišnika in Zapotnika Litija - V teniškem centru As v Litiji so pripravili predbožični turnir dvojic. Prvo mesto sta osvojila Gin ter Kržišnik iz Kisovca in Goran Zapotnik iz Ivančne Gorice, drugo mesto sije priboril par Dalmacija (Kisovec) -Štajner (Ljubljana), tretje mesto pa sta osvojila Kisovčan Čebin in Lilijan Kozlevčar. S.F. ...... ■ r- A m .. F. w lili. ../iiŠi&lli: W FiIIIIIIF' siif®- ■** ..lllrl : w:jx¥ Trbovlje - Za trboveljsko atletinjoAni Živko je bilo letošnje leto sila uspešno. Po porodu se je uspešno vrnila h kraljici športov. Bila je skupna zmagovalka slovenskega pokala v gorskih tekih, osvojila 3. mesto na krosu Dela v Brežicah, sezono pa zaključila z zmago in zelo dobrim rezultatom na 10 km dolgi progi v Zrečah. Ob tem se je uveljavila tudi v mednarodni areni. Na odprtem prvenstvu Walesa in v italijanski Morbeniji je v gorskih tekih zasedla tretji mesti, še posebej blesteč pa je bil njen nastop na evropskem prvenstvu v Bellunu, kjer je posegla po fantastičnem 6. mestu. Edino večjerazočaranje je doživela na svetovnem prvenstvu v Berchtesgadnu, kjer je pričakovala uvrstitev v prvo deseterico, na koncu pa bila uvrščena na komaj 35. mestu. "To je bil moj najtežji tek doslej. Enostavno sem podlegla psihičnemu pritisku," je dejala Trboveljčanka, ki jesicer članica Kladivarja. Celjani so ji sicer dali proste roke, saj zanjenastopa le na najbolj pomembnih preizkušnjah na stezi. Aničin trenerje njen soprog in tudi znani atlet, nekdaj celo balkanski prvak v teku na 1500 m Romeo Živko, ki je seveda prezado voljen z dosežki svoje žene, ob tem pa je našel tudi razlog slabega nastopa na svetovnem prvenstvu: "Na svetovnem prvenstvu seje proga strmo vzpenjala, kar Anici ne leži preveč. Uspešnejša je na tekih gor-dol, kakršen je bil tudi na evropskem prvenstvu v Bellunu. Obe prvenstvi bosta na sporedu tudi prihodnje leto, le da bo način teka spremenjen. Torej, v letu 1995 lahko več pričakujemo od nje na svetovnem prvenstvu." Letošnje leto je bilo za 31-letno inženirko strojništva nekakšno ogrevanje za naslednjo sezono, ko naj bi se počasi vrnila na stezo. "Mislim, da tudi na stezi še nisem rekla zadnje besede. Tek na 10 km dolgi progi je kot naročen zame. Moj cilj je uvrstitev v državno reprezentanco zapokal Bruno Zauli. Ob tem si želim, da ne bi imela težav s poškodbami in da bi končno rešila vprašanje pokrovitelja. Poudariti moram, da vsaj z opremo po zaslugi Reeboka oziroma SVS športa iz Trzina nimam nikakršnih težav. Ob tej priložnosti sejimnajlepše zahvaljujem," je dejala vztrajna tekmovalka, ki bi bila lahko vzor najmlajšim. Ani in Romeo Živko bosta serijo letošnjih nastopov končala z uličnim tekom v Mariboru in silvestrskim nastopom nekje v Avstriji. Januar in februar bosta namenjenapredvsem vadbi, 11. marca pa Anico že čaka prva pomembna preizkušnja: državno prvenstvo v krosu. Sašo Fabjan J /je Trbovlje - V previsni steni Mišje peči pri Ospu je Viliju Gučku uspelo preplezati letošnjo deveto in še deseto smer ocenjeno najmanj z deseto stopnjo. Smer z imenom Marjetica ima oceno 10/10+, druga Kaj ti je deklica? pa celo 10+. Marjetica je zelo kratka, dolga manj kot petnajst metrov. Prvi jo je preplezal Tadej Slabe in seje, kljub mnogim poskusom, vse do Gučkovega vzpona upirala ponavljalcem. Posamezni gibi v smeri so namreč izredno težki, potrebno je natančno in eksplozivno plezanje. Vili je za uspešen vzpon potreboval tri dni. Smer "Kaj ti je deklica?" pa je povsem drugačna, dolga več kot trideset metrov in od plezalca zahteva veliko vzdržljivost. Ključ vzpona je tik pod vrhom, kjer mora plezalec pri prehodu čez velik strehast previs zadržati dva majhna oprimka, kar pa je zaradi že preplezanih spodnjih trideset metrov težavne previsne plošče, izredno zahtevno. Plezalne smeri takšnega tipa so izredno psihično naporne, saj padec tik pod vrhom, ko plezalec že prepleza več kot trideset metrov, predstavlja velik stres. Poleg tega pa zaradi izredne dolžine smer dopušča vsega dva ali tri resne poskuse v enem dnevu. Vili sije kletvice ob padcu tik pod vrhom prihranil za katero od prihodnjih smeri, spodletelo mu je le enkrat v spodnjem delu, vzpon pa je uspešno končal tretji dan. Odlična tekmovalna sezona (5x2. mesto - državno prvenstvo, skupno 3. mesto, 21. mesto na tekmi za svetovni pokal v Beljaku, kar je letošnjanajboljša slovenska moškauvrstitev, 5.-7. mesto na RockMaster Kranj 94), izredna serija vzponov v stilu na pogled (devet smeri z oceno 9+) in deset smeri ocenjenih najmanj z 10, to so skopi podatki Gučkove doslej daleč najuspešnejše sezone. Ena od desetk je tudi "njegova" prvenstvena smer v plezališču Kotečnik: Umazana igra z oceno 10+, ena najtežjih smeri v Sloveniji, kar pove, daVili aktivno sodeluje ne le pri ponavljanju, temveč tudi pri nastajanju novih težkih smeri v plezališčih. Metka Lukančič SP' Turnir v Radečah Radeče - Nogometni klub Radeče Papir bo prostorih drugol igaša iz Radeč Prijavnino 7.000 tarjev je potre! ........ informar" Xv'v.v!y!v!y>X;!v 3 iv msku mt : t-462 ilpip: .. Zamenjava na litijski klopi Litija - Posledica zadnjih slabih predstav in rezultatov litijskih rokometašev, predvsem nesrečnega poraza doma z Dravo, je bil odstop trenerja Litijanov Rajka Kokalja. Na srečanju v Celju ja tako Kokalj vodil ekipo zadnjič, na četrkovem treningu paje ekipo že vodil novi trenerMilošRovšnik. Rovšnik prihaja iz Celja in je bil pri Pivovarni Laško zadolžen za delo z mladimi vse do članske ekipe. Pred časom je vodil ekipo V elenja v takratni jugoslovanski drugi ligi. Pravi, da bo iz ekipe poskušal izvleči največ, kar se da. Fantje so po tekmi s Celjem do nedelje opravili nekaj težkih treningov predvsem na pridobivanju moči in videti je bilo zopet željo po dokazovanju, saj je pred novim trenerjem potrebno pokazati čim več. S.K. Zagorje - Po Zagorju zadnje čase krožijo raznovrstne in nepreverjene govorice o tem, kaj se dogaja z NK Zagorjem oz. z njegovimi igralci. Tudi Zasavc je šel po sledi teh govoric in ugotovil, da so neresnične. Največ govoric je bilo v zvezi z vratarjem Goranom Stankovičem. V pogovoru s predsednikom kluba Tinetom Kosom smo izvedli: noben od igralcev, ki so igrali za ekipo Zagorja še ni izrazil želje, da bi odšel iz Zagorja. Najbolj kočljiv je le vratar Stankovič, ki je profesionalec in njegova odločitev bo znana v prihodnjih tednih, a zaenkrat vse bolj kaže, da bo tudi on ostal v Zagorju. Kar se tiče novih okrepitev, je Tine Kos povedal, da uprava trenitno ne išče novih okrepitev. Trener Vinko Žibret je izrazil željo, da si v moštvu želi Danijela Repovža, ki je sicer nekaj časa treniral v Zagorju, a do prestopa ni prišlo. V moštvo se po poškodbah vračata po vratnikajože Kranjc in Albin Borštnar. Nogometaši bodo s pripravami začeli 9. januarja, predvidene pa so tudi enotedenske priprave v Primorju. Vsekakor je naj večja težavaigrišče, toda vreme je bilo v preteklih dneh igrišču kar naklonjeno. Kljub temu bodo nogometaši prve "domače" tekme (Era Šmartno, Solinar Piran, RCS Gramatex) igrali (najverjetneje) v Hrastniku, predvidevanja pa so takšna, da bi se igrišče pripravilo do tekme z Rudarjem. P.M. f N p KOŠARKA Člani: Rudar -Rogla 81:70 (61:32), Ptuj - GD Hrastnik 64:83 (32:38). Pionirke: Zimska liga Loka Z - ŽKD Studio Jin Jang -Odeja Mramor 42:24 (17:9). St.deklice: ŽKD Studio Jin Jang - Litija 35:30 (20:9), Ježica -Litija 61:43 (31:23), ŽKD Studio Jin Jang Ježica 22:54 (14:19). KEGLJANJE « Zagorje - Minulo soboto je teniški klub TUFI iz Zagorja pod vodstvom Mirka Grahka organiziral turnir svojih mladih varovancev. Ti so tekmovali v dveh kategorijah. Med deklicami je bila najuspešnejša Tina Klančišar, ki je v finalu z rezultatom 3:2 premagala Nini Podlesnik. Pri dečkih je bil zmagovalec turnirja Žiga Kopušar, ki je v finalu s 3:0 premagal Mateja Drakslerja. Posebne pohvale pa veljajo tudi Ajdi Ristič, ki se je v polfinalu dečkov prebila do polfinala. P.L. ■J Trim liga Zagorje: Avtomotor Trbovlje 1206, Piramida 1146, Varnost 1141, Medijske Toplice 1135, Amaterji 1130, Ato-plastiak Koželj 1130... Trenutni vrstni red: Avtomotor 2658, Piramida I 2550, varnost 2485, Medijske toplice 2477, ETI EEI 2457, sledijo Rudnik, Piramida H, JKP, Amaterji, Alnex, Udarnik... i * — - — Rudar (T)-KolcJks 4:5 (2:3) ivlje - Ob zaklj tičku uspešne sezone so se nogometaši trboveljskega drugob ogo metni tek,m pomerili z Litija - Kot smo nazadnje ugotavljali, daje bila za kegljače Litije lanska sezona najuspešnejša, so z nastopi v višjem rangu tekmovanja, v katerem tekmujejo sedaj, prekosili sami sebe. Že do sedaj so z odličnimi igrami v ekipnem tekmovanju v vzhodni skupini slovenskega ligaškega tekmovanja presegli vsa pričakovanja in navdušili svoje privržence. Pričelo se je že v prvem krogu, ko so v Hrastniku premagali domači Rudnik in končali jesenski del z zmago in klubskim rekordom 5271 podrtimi keglji. Za kontinuirano delo z perspektivnimi kegljači (med njimi ima stalno mesto v ekipi 14 - letni Klemen Selovski) so v OKS Zasavje Posavje vključili II. ekipo Litije, dasi skozi ligaško tekmovanj e nabira prepotrebne izkušnje in po potrebi zapolni vrzeli, ki se vsled poškodb in bolezni občasnopojavljajo v vseh ekipah. Ženska ekipa Litije tekmuje v 4. Ljubljanski ligi in kljub odhodu Rozinove v drugo sredino nadaljuje tradicijo kegljanja tudi v tej kategoriji. Pionirji in kadeti tekmujejo na turnirjih v organizaciji KZS, kjer dosegajo spremenljive uspehe in neuspehe, kar je sestavni del športa. Ljubitelji kegljanja -rekreativci so vabljeni, da se po Novem letu vključijo v Trim ligo, ki jo bo kegljaški klub Litija izvedel prav zanje! Kegljači se bodo potrudili, da bo sezona tudi v nadaljevanju tako uspešna kot je bil začetek. Pregledni rezultati: Rudnik Hrastnik - Litija 4639:4885 1:7, Litija -Korotan 5190:4893 8:0, MTT Maribor - Litija 4981:5143 2:6, Elektrarna Dravograd -Litija 5077: 5054 5:3, Litija - Krilato Kolo Maribor 5100:5001 7:1, Dadas Rudar II Trbovlje - Litija 4917:4930 3:5, Litija-Šoštanj 5025:4844 7:1, Rudar Črnomelj - Litija4753:4693 5:3, Litija - Konstruktor II Maribor 5271:4981 8:0. Lestvica po polovici sezone: L Litija 14, 2. Dadas Rudar II 14,3. Šoštanj 12, 4. Elektrarna Dravograd 12, 5. Korotan 10, 6. Rudar Črnomelj 8, 7. MTT Maribor 8, 8. Krilato Kolo Maribor 6, 9. Konstruktor II Maribor 4,10. Rudnik Hrastnik 2 točki. Milan Amon *y f! Promet /p Najdena denarnica Sobrače - 12. decembra ob 10.42. uri je P.D. iz Šmartnega pri Litiji vozil osebni avto Clio po regionalni cesti v Sobračah. Zaradi prevelike hitrosti ga je pričelo na mokrem cestišču zanašati, nakar se je zapeljal preko bankine, vozilo se je prevrnilo na streho in spet nazaj na kolesa. Na vozilu je nastalo za najmanj 300.000 tolarjev materialne škode. Zgornji Hotič - 12. decembra ob 23.35. uri je Ljubljančan S.B. z vozilom Škoda favorit vozil po magistralni cesti Ljubljana - Litija. Pri gostišču Juvan ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na nasprotni pas, pokateremje nasproti pravilno pripeljal M .J. iz Celja. Prišlo j e do trčenja, na obeh vozilih je nastalo za okrog 500.000 tolarjev, povzročitelj S.B. pa je utrpel poškodbe glave in bil z reševalnim vozilom odpeljan v UB KC Ljubljana. Litija -13. decembra ob 18. uri sejenaPPLitijazglasilTrboveljčan I.S. in povedal, daje ob 17.45. uri vozil Opla Vectro po magistralni cesti Lju bij ana - Litij a. Pred Hotičem je prehitel vozilo Peugeot. Po okrog 500 metrih vožnje, ga je voznik Peugeota silovito prehitel, pred njim nenadoma zavrl in u stavil na vozišču tako, da so morali vsi za njim ustaviti vozila. Neznani voznik je stopil do I.S., odprl vrata vozila in pričel nad njim najprej kričati, nato pa daviti z rokami. To so opazovali tudi vsi, ki so morali zaradi dogodka ustaviti vozila. Neznani voznik je nato odpeljal proti Litiji. I.S. si je zapomnil registersko tablico in zaprosili PP Trbovlje za podatke o kršitelju. Hrastnik- 14.decembrajeB.M. iz Hrastnika vozil osebni avto po regionalni cesti Steklarna - Rudnik. Na Riglovem mostu je zapeljal levo in čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki ga je vozila T.M. iz Zidanega Mosta. B.M., T.M. in njena sopotnicaT.D. so se pri trčenju lažje telesno poškodovali. Zaradi suma, dajeB.M. vozil pod vplivom alkohola, so mu odredili odvzem krvi in urina. Na vozilih je nastalo za 300.000 tolarjev materialne škode. Litija -15. decembra dopoldne je Lilijan A.P. z osebnim vozilom vozil iz Litije proti Ljubljani. Pri hiši št. 4 je dohitel pred seboj vozečega voznika kolesa z motorjem. Močno je zaviral, vendar gaj e zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levi vozni pas, po katerem je pripeljalo tovorno vozilo. A.P. je z vozilom trčil vanj, odbilo gaje nazaj in z zadnjim delom vozila je trčil še v betonsko ograjo. Materialna škoda znaša 100.000 tolaijev. Trbovlje - 16. decembra ob 9.05. uri je Š.S. vozila iz Zagorja proti Hrastniku. Pri savskem mostu v Trbovljah pa je za njo pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik I.F. in trčil v zadnji del njenega vozila. Voznik ni prilagodil hitrosti poledenelemu cestišču. Trbovlje - 18. decembra ob 16.45. uri so bili policisti obveščeni o prometni nezgodi na magistralni cesti Trbovlje - Zagorje pri Potioreku. Vozila so namreč drugo za drugim zdrsavala s ceste v bankino, obcestni jarek in celo v tovorno vozilo. Cesta je namreč spominjala na ledeno zrcalo, vozila pa na "štoraste drslace". Policisti in sodniki so največ kazenskih točk pripisali Cestnemu podjetju Ljubljana, enoti Litija, ki bo za svoj e nevestno opravljanje zimske službe kaznovano. Skočila z vlaka Trbovlje - Iz Ljubljane se je z vlakom 13. decembra ob 12.42. uri pripeljala S.M.. Vlak je imel malo pred postajo zaprt signal, zato seje ustavil. S .M. je oprla avtomatska vrata in hotelaizstopiti. Takrat pa j e vlak speljal, S.M. je padla in z glavo udarila v betonska tla. Zaradi hudih poškodb so jo odpeljali v klinični center v Ljubljano. Ukradena jajca Šmartno pri Litiji - Voznik dostavnega vozila S.B. je 16. decembra v trgovino Kmetijska zadrugadostavljal jajca. Pri tem mu je neznanec iz vozila ukradel karton s 300 jajci. S.B. je obvestil policiste in ti so kmalu izsledili osumljenca V.G.inB.V. iz Litije injimazasegla jajca. Ponarejene marke Dol pri Hrastniku - Pri zamenjavi 200 nemških mark v Ljubljanski banki naDolu je bančna uslužbenka 16. decembraugotovila, daje bankovec ponarejen. Policisti so ugotovili, da je ponarejeni bankovec prinesel v banko D.A. iz Marnega. Izvor ponarejenega bankovca pa policisti še raziskujejo. Rožnati panterji Hrastnik - Med 5 in 14. decembrom je neznanec vlomil v leseno vrtno uto, last P.M. in iz nje ukradel radiokasetofon, vreden 15.000 tolarjev. Policisti storilca še iščejo. Litija - Ljubljančanko P.U. so sosedje obvestili, sama pa je 12. decembra ob 10.34. uri sporočila PP Litija, daje neznanec vlomil v njeno vikend hišico na Vačah pri Litiji. Po ugotovitvah je storilec na silo odprl stranska vrata, iz hišice odnesel nekaj smrekovega parketa in nekaj električnih strojčkov. P.U. je tako oškodovana za okrog 200.000 tolaijev. Zagorelo je Trbovlje - V Koloniji 1. maja je 17. decembrazagorelo v stanovanju B.P.. Požarje povzročil lastnik, ki je sam nameščal vtičnice. Zaradi napake na električni napeljavi je zgorelo precej inventarja. Petarde ogrožajo Zagorje - V preteklem vikendu so policisti zasegli kar 102 kosa petard znamke Pirat mini cracker. V prvem primeru jih je brez nadzorstva staršev uporabljal otrok, v bližini DD Zagorje jih je metal mladoletni Č.S.. Zoper vse kršitelje bodo podani predlogi sodniku za prekrške. Kljub opozorilom mladoletniki vse pogosteje uporabljajo pirotehnična sredstva, zato starši, bodite pozorni. Danes vaš zdrav otrok lahko že jutri postane invalid. Aufbiks jk Da bi ga pes polulal, so si 16. decembra zagotovo želeli ^ Hrastničani, ko jih je preglasni H.R. prebujal iz sladkega sna. jk Micka Kovačeva, pila nič plačala... gre podalpska viža. ^ No Lilijani R.B., V.G. in P.P.so se 14. decembra zgledovali po njej. Prvi v trgovini na Maistrovi ulici, druga dva pa v Agrežu. Tamkajšnja prodajalka ju je tička poznala, zato jima ni hotela postreči. Pa sta užaljena to storila sama, za kar se bosta še dolgo kesala. Modri Učko pobegnil Podkum -19. decembra okrog 22. ure seje na cesti Zagorje - Podkum v bližini Jazbin zgodila prometna nezgoda med voznikom osebnega vozila LJ F6 837, katerega je vozil Podkumčan S.F. in neznanim voznikom Zastave 750 modre barve. Voznik je po oplaženju pobegnil. Ne zanašajte se na srečno zvezdo, jutri boste morda vi potrebovali pomoč in nekdo, ki bi vam lahko pomagal, bo bog ve zakaj raje molčal. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nezgodi, ali morda kje opazili poškodovanega modrega Tička, da to sporočijo na PP Zagorje. fr ^ mm: m Čebelja piramida je zanimiva in nenavadna tvorba bogatih oblik, ki jo izdelajo čebele. Namenjena je zgolj okrasu. To čudežno odkritje je nova možnost za donosnejše čebelarjenje. In kako je nastalo ime Čebelja piramida? Večletno raziskovalno delo je pokazalo, da Prave umetniške tvorbe Čeprav včasih verjamemo, da je dobro le tisto kar počenjamo že od nekdaj in da je vse pomembno že odkrito ali iznajdeno, pa to ne drži. Še več. To je ena naj večjih zmot. Dokaz za to trditev so čebelje piramide. Tvorbe, kijih gledate ne izdela nihče drug kot čebele. S posebnim, povsem naravnim postopkom, omogočimo čebelam, da iz starega satovja ali pa kar iz čistega voska, izdelajo okrasne predmete različnih velikosti in barv, predvsem pa mnogoterih oblik. In vsaka od teh unikatnih tvorb, nastane v popolni temi, ker je v panju pač - tema. Za izdelavo potrebujejo navadno tri, štiri tedne ali pa tudi več. Odvisno pač od moči družine, količine hrane v naravi, od zalog v panju, pomemben je tudi letni čas... Najlepše čebelje piramide tako nastanejo v julijskih in avgustovskih brezpašni dobi, ko so panji nabito polni čebel, le te pa čestokrat nimajo pravega dela. Začetki čebeljih piramid Čebelje piramide segajo verjetno v čase kresničarjev in so pravzaprav naključno odkritje večih čebelarjev. Vendar pa nihče od njih ni uvidel, da je to lahko pridobitev za čebelarstvo in tako je odkritje ostalo pozabljeno. S spremembo razmer v čebelarstvu ter po številnih poizkusih in razreševanju neznank, pa postajajo čebelje piramide dodatna možnost za donosnejše čebelarjenje. Razvoj čebeljih piramid Čebelje piramide so plod večletnega raziskovalnega dela. V veliki meri so temu botrovale navzdržne razmere v čebelarstvu (težavna prodaja čebeljih pridelkov, zmanjševanječebeljih paš, uvažanj e cenenega medu, odmiranje čebel zaradi zastrupljanj in bolezni). Kljub temu, da delo še ni končano, pa so doseženi zavidljivi uspehi. Čebelje piramide so namreč 10 do 20 krat donosnejša odločitev v primerjavi s prekuhavanjem satja v vosek in prodajo le-tega. čebele rado naredijo tvorbe, ki po obliki nakoliko spominjajo na piramido. Zato torej ime čebelja piramida. Sicer pa so te "umetniške" tvorbe večinoma zelo različnih oblik. Izdelek iz nam vse premalo poznanega sveta čebel je torej tu. Izdelek, ki spominja na pokrajino nekjedaleč, na prečudovite s soncem obsijane gore. Lahko ga še dodatno obogatimo s suhim cvetjem (ali pa tudi ne), ga vnesemo v naša stanovanja, poslovne prostore, z njim polepšamo planinsko postojanko, lovsko kočo ali pa svoj čebelnjak. Morda iz njega izdelamo svečo ali jaslice. Možnosti je veliko. Verjeti pa je, da jih bodo uresničili le prilagodljivi in ambiciozni. Ob tej priložnosti iskrena hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali pri raziskovanju čebeljih piramid in hvala vam, ki ste sponzorirali podvig "Čebelja Oblaka". tekst in foto: Franci Marolt Čebelje piramide M iti Največji in najstarejši krščanski praznik je velika noč, vendar pa je božič med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik. Bogoslužno leto se deli v dve obdobji: božično, od prve adventne nedelje do praznika Jezusovega krsta, in velikonočno, od prve postne nedelje do praznika sv. Trojice. O začetkih praznovanja božiča in o njegovem družbenem pomenu Prva vest o obhajanju božiča prihaja z Zahoda. Klemen Aleksandrijski (u.215) piše, da so ga v Aleksandriji obhajali 25. pahoma, to je 20. maja. Koledarje bil izpopolnjen leta 354 in spet omenja božič 25. decembra, kar pomeni, daje bilo praznovanje božiča takrat že ustaljeno. Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik. Ljudje takrat ostajajo doma; po prepričanju naših prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Zanje je namenjen drug dan, praznik sv. Štefana, 26. december. Svet ima čas od božiča do novega leta za zimske počitnice. Zdaj je tako po mnogih desetletjih tudi pri nas, ko je dela prost tudi 26. december, a ne kot Štefanovo, ampak kot dan slovenske samostojnosti. K božičnim praznikom spada še nedelja po božiču, kije posvečena sveti Družini, osmina Gospodovega rojstva ali novo leto, sv. trije kralji, Jezusov krst in svečnica, s katero se božična doba konča. Božič se imenuje v različnihjezikih različno. Pri nas in pri drugih južnih Slovanih pomeni beseda 'malega boga'. Krščanstvo j e prevzelo smisel 'dobrega boga' in ustvarilo iz tega pojma pomanjševalnico. Božič pomeni v krščanstvu malega Jezusa. Ime je hkrati tudi oznaka za dan Kristusovega rojstva. O čisto pravih Božičkih iz Finske, Grenlandije in Amerike Finski Božiček živi na Laponskem. Njegov dom je na vrhu gore Korvantunturi, ki je visoka 483m in leži v Savukoskiju na vzhodni meji z arktičnim krogom. Ime muje Joulupukki, kar prevajajo 'Oče božič', v resnici pa pomeni 'božično kozo'. Koza j e bila nekoč žrtvena žival, zato seje v tej podobi ohranil spomin nanjo. Ker zlasti ameriški otroci verjamejo, da Božiček živi na severu Finske, dobi Joulupukki vsako leto na tisoče pisem in na nekatera celo odgovori. Leta 1979 je bilo teh pisem 40 000! Otroci na svetu menij o, da živi B ožiček na severnem tečaj u. Američani seveda ne bi bili Američani, če ne bi imeli kraja, ki se imenuje Santa Claus, kjer stoji na glavni ulici Božičkov kip. Na Grenlandiji so ustanovili uradno Božičkovo pošto, katere naloga je, odgovoriti na tisoče pisem otrok z vsega sveta. Pri tem pomagajo celo psihologi. Pošta v Grenlandski prestolnici je del Božičkovega centra, ki je stal dva milijona dolarjev. Pisma prihajajo tja vsak dan, celo poleti. O božjem drevescu Za nastanek božičnega drevesca je zelo veliko teorij. Že dosti prej, predenje drevo postalo sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Druidi so okraševali svete hraste s sadeži in svečami, da bi počastili bogove, odgovorne za žetev in obstoj svetlobe. Drevesa so okraševali in nanje pritrjevali sveče že Rimljani. Zimzeleno drevo je povezano s prastaro predstavo o 'drevesu življenja'. Buchenhain je zapisal leta 1844, da na Kranjskem o božičnem drevescu ljudje ničesar ne vedp, na kmetih pa naj bi bilo do prve svetovne vojne na vsem Slovenskem popolnoma neznano. Po mestih in trgih so si ga postavljali priseljeni nemški uradniki, trgovci in obrtniki. Po pričevanju Frana Trosta naj bi v Ljubljani vpeljal vjavnost božično smrečico njegov ded Peter Luelsdorf, pivovarn ar, po rodu iz Koelna. V svoji gostilni in pivovarni, na levem bregu Lj ubij anice ob Zmaj skem mostu, j e postavil božično smrečico okrog leta 1845. O božičnih pesmih Božične pesmi so nastale iz pesmi, ki sojih na ta praznik recitirali po cerkvah. Naj starejša znana pesem izvira iz 11.st. in jo že devetsto let prepevajo enako. Pesem izraža spoštljivo veselje, daje Bog človeštvu poslal na ta večer lastnega sina, da bi odrešil človeštvo. Znane so tudi angleške božične pesmi, ki so nastale v 12.st. Ogromno božičnih pesmi je nastalo med obema vojnama. Najbolj znana in priljubljena cerkvena božična pesem, s katero se vedno in povsod začno polnočnice, paje nedvomno Sveta noč. Nastalaje za božič leta 1818 v Obemdorfu pri Salzburgu. V bližnjem kraju Amsdorfu so se pokvarile orgle. £ Duhovnik in vaščani si niso mogli predstavljati '§ polnočnice brez orgelske spremljave. Ker inštrumenta ^ niso mogli tako hitro popraviti, so se morali znajti. Pesem tako ni nastala spontano, z navdahnjenjem, temveč na silo. Pri njenem nastanku sta sodelovala dva: Josef Mohr, župnikov pomočnik in Franc Ksaver Gruber, orglar. Mohr je po težkih mukah spravil skupaj besedilo šele zvečer, Gruber pa ga j e takoj uglasil, in sicer za dva solo glasova in za kitaro. Ljudemjebila zelo všeč. Najprej je imela šest kitic, potem so zadnje tri opustili. V svetu soji najprej očitali teološke nepravilnosti. Prej seje pojavila pri protestantih kot pri katoličanih. Veliko pa je k njenemu širjenju pripomogel Karl Mauracher s Tirolskega; kjer je namreč popravljal orgle, jo je povsod igral. V glasbenih krogih seje uveljavila po zaslugi berlinskega stolnega zbora. Kralj Friderik Wilhelm IV. je bil nad njo tako navdušen, da jo je moral zbor peti vsak božič. Danes je prevedena v več kot sto jezikov! Vrsto božičnih pesmi, ljudskih in umetnih, imamo tudi na Slovenskem, na primer tele: Glej zvezdice božje, Poslušajte vsi ljudje, Na sveti večer... Vsekakor pa za konec pisarije, spoštovani bralci, ne smem pozabiti objaviti Božičkovega naslova. Ta se glasi: Santa Claus, Nuuk (Godhaab), Gronland, Denmark. Le pišite mu! (povzeto po Domjanu J. Ovscu: Velika knjiga o praznikih) Jaša Drnovšek Ivan LebeničnikizZagorjaje krvodajalec, kije v Zasavju največkrat daroval kri, kar petinosem-desetkrat. Sam pravi, čemu bo zdravj e dopu ščalo, bi rad kri dal vsaj stokrat. Še kot vojak, leta 1959, jev Osjeku s svojo krvjo rešil življenjemlademu vojaku, ko mu je počil želodec. Resje, da nekaj let ni hodil na odvzem krvi, redno pa je pričel hoditi na odvzem v sedemdesetih letih. Udeleži se vsake krvodajalske akcije v Zagotju in pa odvzemov krvi v Trbovljah, ki so vsak četrtek. "Če ne bi bil operiran na glavi, pruhu in žolču, bi verjetno že več kot stokrat dal kri. Po vsakem odvzemu se počutim boljše," je dejal. Ivan ima krvno skupino B. S svojo krvjo lahko pomaga lj udem, ki imaj o isto krvno skupino in Rh faktor D negativen. "Včasih sva s sinom hodila skupaj na odvzem in velikokrat seje zgodilo, da sojo takoj uporabili pri operacijah. Je pa tudi res, da nas v Trbovljah nikoli ni bilo manj kot petdeset krvodajalcev, enkrat sem prišel na vrsto kot enaindevetdeseti," pripoveduje Ivan. "Vsakdo bi lahko daroval kri, če bi le pomislil, kako lahko s tem pomaga ljudem. Jaz svojemu otroku nisem mogel pomagati, ko jeizgubil življenje, rad bi, pa se ni dalo. Rekel sem si, da dokler bom pri moči, bom dajal kri. Ob tej priložnosti pozivam vse mlade, da bi se vključili v krvodajalske akcije, ker nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval." Ivan ugotavlja, daje čedalje manj mladih, ki bi bili pripravljeni dajati kri. Da je temu tako, so verjetno kriva podjetja, ker ljudje ne dobijo vedno dovoljenja, da lahko manjkajo v službi. "Poznam pa tudi primere, ko so ljudje hodili prodajat kri v Italijoin Avstrijo. Menim, da kri ni za prodajo, jaz jo darujem humano," pravi Ivan. Pred upokojitvij o je bil Ivan zaposlen v rudniku. Spominja se, da sta nekoč ostala le dva delavca v rudniku, vsi drugi so šli darovat kri. Čeprav je sedaj že nekaj let v pokoju, je še vedno aktiven. Ljudem zida, polaga ploščice, postavlja grušče, skratka dela mu ne zmanjaka. Prostega časa skoraj nima. Pravi pa, da se zelo rad odpravi na sprehod v naravo, najraje do Jesenovega. "Ne morem biti pri miru. Če ne bi delal, bi me pobralo," smeje pravi, in še doda: "Delo krepi človeka in dokler delaš, si zdrav." Katarina Gavranovič TRBOVLJE m Trg svobode 1 la, 61420 THiovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 ge^kicemtesvoj m Trgovina ma\ nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: f| KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, F Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, a Aleša Kaplje 6 Iskra Servis TRGOVINA PRI NS REMY center LITIJA, tel.: 061/883 476 NOVO V LITIJI S 1. decembrom 94 se v REMY centru v Litiji odpira nova Iskra Servis trgovina z bogato ponudbo programov: LAHKO, DA IE USODA ZAPISANA V TV. audio, video tehnike malih gosp. aparatov in aparatov za osebno nego - telefonska oprema - pribor in potrošni material za gospodinjske aparate CORONA Do konca leta bo promocijska prodaja s popustom do 15% in ugodnimi pogoji obročnega odplačevanja. ZA VSAK PRIMER PA SE ZAVARUJTE! LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA ZANESLJIV PARTNER Kidričeva 2, 61410 Zagorje, telefon: 0601/61 764 POLIET * DAEW avtomobili od 17.426 DEM d.o.o. MOTOBIKE Cesta 9. avgusta 104, ZAGORJE o/S; tel./fax: 0601/62 257 GENERALNI ZASTOPNIK ZA DAEVVOO V ZASAVSKI REGIJI * ugodni krediti z nespremenjeno obrestno mero 10,3%. TRBOVLJE 1rg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Vsem poslovnim partnerjem voščimo veliko poslovnih uspehov v novem letu 1995, Zasavcem pa vesele božične praznike in srečno novo leto. cc < Q =3 CC 33 C o > GOSTINSKO PODJETJE RUDAR p. 33 trg revolucije 26 TRBOVLJE O. Spoštovani! Sreče in dobrih želja zagotovo nikoli ne omenjamo tako toliko obrazov kot je ljudi na svetu, zagotovo pa si vsi želimo zadovoljstvu, v prijetnem okolju in med dobrimi ljudi. Na vara. Nič ne mine hitreje kot praznični december in nenadoma odločitev kje bomo preživeli najdaljšo in najlepšo noč v letu. SILVESTRSKO NOČ v našem prenovljenem hotelu bo poskrbel naš znani pevec - domačin Aleksander Jež s pogosto, kot prav v prednovoletnem času. Sreča ima posloviti se od starega in pričakati novo leto v miru, videz je do silvestrovanja še daleč, a pravijo, da videz se zavemo, da je pred nami odločitev o silvestrovanju, Za vašo lažjo odločitev vam ponujamo, da preživite "Rudar" v Trbovljah. Za nepozabne in prijetne trenutke svojim ansamblom. Pripravili smo tudi zabavne igre z nagradami in srečolov. Cena novoletnega aranžmaja je 6.000,00 SIT po osebi. Zavedajoč se tega, da bo v prednovoletnih dnevih za marsikoga ta strošek prevelik smo se odločili, da lahko plačate novoletni aranžma s TREMI ČEKI. Rezervacije sprejemamo že od 15. novembra 1994 v restavraciji hotela "Rudar" oziroma na telefon št. 21 -733 in 22 - 411. ODLOČITE SE in preživite najlepšo in najdaljšo noč v letu pri nas, mi se bomo potrudili, da boste zadovoljni z nami in vsem tistim, ki se bodo odločili za nas se vnaprej zahvaljujemo. Vsi tisti, ki boste zadovoljni z nami in preživetim silvestrskim večerom in tisti, ki si ne boste mogli tega privoščiti, vas vabimo na ponovoletniples z istim pevcem 1. januarja 1995 od 20.00 ure naprej. Zaplesali bomo veselo, tokrat že v novem letu. Cena vstopnice za ponovoletni ples je 1.000,00 SIT Veselimo se vašega obiska, prepričali vas bomo, da znamo in zmoremo! Priporoča se Gostinsko podjetje "Rudar" Trbovlje /|™@x kmetijsko zadrugo i; izlake, z.o.o. tel.: 0601/73 524 NAKUPI NAD 1.000 SIT V DECEMBRU 94 V POSLOVALNICAH KZ IZLAKE VAS NAGRAJUJEJO!!! ČAKA VAS 100 LEPIH NAGRAD: - pralni stroj - friteza - salamoreznica - multipraktik - hitri pekač - aparat za sladoled - aparat za kavo - kasetofon - električni nož - mikser - ostale nagrade (20 kavnih mlinčkov in 70 KRAT 1 kg kave) Žrebanje bo 6.1.1995 v prostorih komisije. Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh naših trgovinah. kmetijska zadruga izlake 1.0.0. TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina W<®|§b5Bovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 r ™ar™ogIas!"v Žasavcu™očto še naprej zastonj. Izpolniti morate le I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 1 - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo . I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežneskupine^neiz 0601_ J Trisobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, telefonom, kabelsko TV v Hrastniku prodam. Tel.: 41 - 725. Komforten vikend nad Trbovljami prodam. Možna je tudi menjava za 2 ali 2.5 sobno stanovanje v Trbovljah. Tel.: 21 - RENT-A-CAR MENJALNICA FOTOKOPIRANJE Ulica 1. junija 4, 61420 TRBOVLJE tel/fax: 0601/26 360 Naselje Aleša Kaple 12, 61430 HRASTNIK tel/fax: 0601/43 360 VAŠ TURISTIČNI IN POTOVALNI VODNIK INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tei.: 61 018, 64 032.61284 PLIBERK Avstrija 29-12.1994 Prijave in informacije: INTEGRAL ZAGORJE; tel.: 61 018. Naša turistična poslovalnica vam nudi naslednje storitve: - organizacijo izletov in potovanj - prodajo letalskih in železniških vozovnic - prodajo turističnih aranžmajev za poletje in zimo - prodajo avtobusnih prevozov po ugodnih cenah - prodajo kompletov vozovnic na rednih avtobusnih linijah - prodajo mesečnih vozovnic na rednih avtobusnih linijah Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. 549. Zidano garažo z dokumentacijo zelo ugodno prodam. Tel.:26 - 826. V0MA Jugo 45, karamboliran, možno popravilo prodam.Tel.: 44- 187. Jugo 45 A letnik 86, registriran do 5/95 prodam. Cena po dogovoru. Kotredež 36, Zagorje . Fiat Uno 45 italijanski, letnik dec. 88, prvič registriran april 89, kovinsko sive barve prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 43 - 076 po 20. uri. Stajico ugodno prodam. Tel.: 21 -408. Voziček HAUCK malo rabljen, otroški ležalnik, banjico, povijalno desko ugodno prodam, zravenpapodarimotroško torbico in oblačila. Tel.: 23 - 306. Commodore 64 s kasetnikom in kasetami, 2 joysticka prodam za 200 Dem. Tel.: 61 - 760. auartiutiud Štedilnik Gorenje skoraj nov, 2 plin, 2 elekrtika, poceni prodam.Tel.: 75 - 282. Štedilnik na trda goriva s pečico in kuhalno ploščo prodam. Tel.: 21 - 408. Voziček in stajico prodam za 12.000 sit. Tel.: 62 - 254. tn»ituMiwc Nemščino in francoščino inštruiram. Tel.: 73 - 719. OSTALO Traktor TV 420 in nakladalko prodam. Tel.: 42 - 563. Zastekleni okni (2 kom) 80 x 120 cm prodam. Tel.: 81 - 948. Divja roža zadnji del nadaljevanke posnet na videokaseti. Naročila sprejemamo na tel.: 61 - 475. Izpolnjevanje anket za dobro plačilo. Tel.: 73 - 738. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, VVORDSTAR, OUATRO PRO, VVINDOVVS, DBASE, PARADOX, ... SOFTVVARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! narava tradicija strokovno znanje Spustite sonce v Vaše življenje. Generalni uvoznik za Slovenijo: VITASAN d.o.o. IZLAKE Podlipo™ 43, Izlake; tel: 0601/73 521 F | RABELJ IT. FILMSKA IGRALKA AMANDA KOŽICA MEMBRANA MODERNA GLASBA MLADIH OBER KIRURŠKA NAPRAVA RUSKA PLESALKA PAVLOVA SVETLA PERZIJSKA PREPROGA TEREZA KESOVUA Z1 PRVI OSNUTEK, SKICA TURŠKO GOSTIŠČE S' SOL KLOROVE KISUNE URADNI SPIS KAJETAN KOVIČ DRAGO KRALJ KLAVIR ► ROBERT OWEN MM RASTLIN- SKA BODICA ► GLAS, ZVOK UPRAVNI ODBOR SPODNJI DEL ROKE S PRSTI GLAVNO MESTO GANE JEGULJA GORSKA CVETLICA ZAHTEVANO MERILO KOŽNA PLESNOBA STAREJŠI ITALIJAN. POPEVKAR (TONY) ŠPANSKI PISATELJ BAROJA ŠVICARSKI PISATELJ CLAUDE GOROVJE V SRBIJI IZPUŠČANJE KONČNEGA SAMOGLASNIKA (V VERZU) ZBOROVODJA KUNEJ angleška IGRALKA (DIANA) MESTO NA JAPONSKE* VLEKA TOVORNIH LADU PO REKAH ZRAK RUSKI PISATELJ (NIKOLAJ A. MIHA AVANZO PREISKO- VALNA CEVKA ENOLOG FR.RISAR (GUSTAVE) SLOVENSKA PESNICA (META) ANGLEŠKI PESNIK (JOHN) ISLAMSKI FILOZOF IGRA Z ŽOGO ULITA TISKARSKA ČRKA MORSKI RAK TINA TURNER GOROVJE V BURMI ANGLEŠKI PISATELJ (KLAPKA) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) JUPITROVA SESTRA SLO-MESTO ZNANO PO RUDNIKU ŽIVEGA SREBRA RADKO POUČ am.kozmeJ TIČARKA MARGARET DEL TENIŠKE IGRE MESTOV LITVI ELEKTRIN BRAT ORANJE SEDMI PLANET ORIGINALNO IME ZA IRSKO AVTOR: KARU DREMEL HUMORI- STKA PUTRIH NOVICA SPOROČILO MESTO V ITAUJI KODER URBAN MOSTIČEK ORŠKl POTUJOČI PEVEC STOLETJE FR.SKLADATELJ (JACOUES) VZDRŽEN ČLOVEK NORVJEZI- KOSLOVEC AASEN REKA V ITALJJI MOŠE DAJAN TV NOVINAR KANONI IZDELO- VALEC OPEKE PAJKOVA 'MOJSTRO- VINA' FILMSKA IGRALKA GARDNER SLOVENSKI PISATELJ (FERDO) PREDSTOJNIK FAKULTETE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 28.12.1994 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakalo: 1. nagrada: Darilni bon v vrednosti 4.500 SIT, Čebelica, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Darilni bon v vrednosti 2.500 SIT, Čebelica, Dol pri Hrastniku 3. nagrada: Darilni bon v vrednosti 1.500 SIT, Čebelica, Dol pri Hrastniku Izžrebanci nagradne križanke 48/94 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500 SIT, KZ Izlake, Mili Pel car, T rg svobode 4, Trbovlje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, KZ Izlake, Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, KZ Izlake, Vidko Brečko, Kešetovo 4, Trbovlje Vsem Izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2c, Zagotje, do 29. 12. 1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 49/94: BOGOTA, URAGAN, TIRANA, IZABAL, RAŽANC, ZLOBA, ALEVRON, TREMA, RANKINE, OPANKE, SLIVA, GAT, TORO, TETIVA, TOGO, ARA, ENARE, HAREM, GANTAR, RI, KOMORA, OBTOK, KOKRA, PZ, NET, KASAI, PENAL, KILOVOLT, AMARELA, SKAKALKA, DOSEŽEK. EBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PLANINSKA CESTA 7 nOI. PRI HRASTNIKU tel.: 0601/43 144 AHIEL2,4 839,70 MIDA4£kg + CET1,5 999,00 Kava bar 100 g 155,50 Sladkor 50 kg 99,90 STOCK1/1 1590,00 Whlskey BALLANTAJNES 2590,00 Hum ALKO 999,00 Dodatni popusti za gostince. Pri nakupu nad 10.000 SIT plačilo na 2 ČEKA. Možnost plači z LB in ACTIVA kartico. Dostava na dom. m KRIŽANKA za MLADE PREBI- VALKA IGA TOALETNA POTREB- ŠČINA TV REALIZATOR VODNIK SELEN ALJA KOŠAK AVSTRIJSKI PISATELJ (EU) IT. SKLADATELJ donizetti NAUK O PESNIŠTVU ljub- ljanska prodajna galerija ČRT KANONI DVOJICA NIZKA TEMPERATURA norveški PISATELJ (JONAS) NORVEŠKI ALPSKI SMUČAR DVA PRROKA RENA REŽISER KUSTURICA HRVAŠKA DENARNA ENOTA MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB ČLENO-NOŽEC, KI PLETE MREŽE ALBERTO TOMBA INDUSTRIJSKA RASTLINA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV MEŠANICA VODE Z MASTMI UPTON SINCLAIR zunanja PUST SADEŽA NAJVIŠJA GORA V ZASAVJU prebiva- lec ISTRE PESNICA ŠKERL ŠAHOVSKI PROBLEM BELI NA POTEZI. MAT V DVA. 1$ m ■a H 1 im RAJ Ia H K_ §§§ H 1 K II || II H 1 H gj u™ XQ H 1 liad abedef g h Uganka 1 Nosiš ga, hkrati pa v njem malce pomisli, pa lili !! vode deroče na breg ’ 1III1I111 OVEN Najbolj uspešni boste na delovnem mestu in pri drugih aktivnostih, kar bo predstavljalo tudi neke vrste beg pred lastnimi problemi. Ne preskušajte" svojega partnerja. Št.: 18. BIK Do ljudi boste izredno tolerantni. Še zlasti s partnerjem vaju čaka lep, harmoničen teden. Na delovnem mestu vam še vedno primankuje discipline. Št.: 33. DVOJČKA Nemimi boste in zaradi vaše razdražljivosti tudi v družbi ne boste preveč priljubljeni. Pazite, da ne pokvarite odnosa s partnerjem. Št.: 23. RAK Od svojih domačih ste sev zadnjem času nekako oddaljili. Bolje je, da ne govorite preveč o sebi, čeprav vas bodo ljudje obkrožali in iskali vašo družbo. Št.: 20. LEV Ugotovili boste, da ste na čustvenem področju zelo odvisni od drugih, kar vas bo ujezilo. Komunikacija s partnerjem bo težko stekla, zato si od pogovora ne obetajte preveč. Št.: 1. DEVICA Zelo dobre volje boste, saj vam bo uspelo premagati nastale težave. Polni boste ustvarjalnih idej in zamisli, zato bodite čimveč med ljudmi. Št.: 14. TEHTNICA Uspešni boste na delovnem mestu, kar vam bo pomagalo, da boste pozabili na osebne probleme. Bežali boste pred odgovornostmi in se najraje zadrževali doma. Št.: 24. ŠKORPIJON Čustveni boste in marsikdaj boste reagirali povsem nepremišljeno. Do partnerja bodite bolj tolerantni in ne pričakujte, da vam bo ustregel za vsako ceno. Št.: 18. STRELECTCzko boste razumeli druge, tudi partnerja, saj se bo zelo težko pogovarjati z vami. Največ sreče vas v tem tednu čaka na delovnem mestu. Št.: 12. KOZOROG Prekipevali boste od energije in dobrega počutja, zato boste skušali na vseh področjih nadoknaditi zamujeno. Tudi v družbi boste hoteli imeti zadnjo besedo. Št.: 8. VODNAR Obremenjujete se s problemi, ki se vlečejo že lep čas. Posvetite se raje bolj prijetnim stvarem, saj vam težav zaenkrat še nebo uspelo rešiti. Nepredajajte se domišljiji. Št.: 13. RIBI Zanesite se na svoje sposobnosti in se sami spopadite s problemi, ki so veliki le na videz. Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen dve različni stvari. Št.: 25. Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič razstavlja 18 del v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji. Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja razstavljajo svoja dela, cicibani iz otroškega vrtca VVZ Ciciban. Zagorje - V gostišču Kum razstavlja 10 svojih del v oljni tehniki z motivi krajine Silvo Lipičnik, član Relik Dadasa. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. . Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositeme posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, kijo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovarge v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je kmečka soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. FILMSKO GLEDALIŠČE Litija - V četrtek, 22.12. ob 19.30 uri bo filmsko gledališče s filmom. Mladi Američani. PREDSTAVE Zagorje - V četrtek, 22.12. ob 8. in 10. uri v DD prireja Glasbena šola Zagorje glasbeno baletno predstavo z naslovom Hrestač. Zagorje - VOSI. Kavčič bo v petek, 23.12. ob 9. in 10.30 uri Kulturno prosvetno društvo Mlinše uprizoril igro Mala drugačna Pepelka. KONCERTI Trbovlje - V DD Trbovlje, bo v ponedeljek, 26. decembra ob 19. uri novoletni koncert Delavske godbe pod vodstvom Alojza Zupana. Veljal bo za abonente te godbe in za izven. Zagorje - V DD Zagorje bo 23. decembra ob 19. uri Božično - novoletni koncert Glasbene šole Zagorje. Zagorje - V DD bo v ponedeljek, 26. decembra ob 19. uriNovoletnikoncert pihalnega orkestra Svea Zagorje. Vstopnine ni! URA PRAVLJIC Zagorje - V pionirski knjižnici Zagorje bodo v sredo, 28.12. ob 17.30 uri ura praavljic Popravljalnica igrač. Vabljeni so otroci do 9. let. Zabavne prireditve Trbovlje - V.sredo, 28. decembraob20. uribo Klub študentskih študentov organiziral v Dom Svobode koncert skupine Orlek. Trbovlje - V Klubu mesečina imajo v teh dneh naslednji program: v ponedeljek, 26.12. imajo vsi Zasavski maturantje žur, v torek, 27.12. bodo vrteli uspešnice leta 1994, v sredo 28.12. bo gostoval Tomi DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od7. -13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik je na Izlakah, od 23. do 29. decembra je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med. Tel.: 74 - 123. Elektro služba: Dežurna elektro služba potekadopol-dne in popoldne do 19. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. PetrohHrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedelja in prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure, Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. 3WC (p b ® ut * sa S KINODVORANA lisi ss: RARPtum vest. kom i. sr,, čet., pet. ob ,9. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU JLA Si rama), sob DELAVSKI DOM TRBOVLJE 2,.- 29. FORKST 27. - 2.1. KRALJ || DELAVSKI DOM mm 19. im, tor. ob 19. urt. 2B- 30. KNJIGA O ste . Lel., pel oh 1 uri opnine ne r 28. - 30. FORREST GUMI>(am. ljub.kom.). KINO IZLAKE . KLIENT Cetinski, v četrtek, 29.12. pa pripravljajo wisky party, v petek, 30.12. imajo disco, v soboto pa zaprto. Zagorje - V četrtek, 22.12. od 16. do 20. ure bo v DD Ples osmošolcev s skupino Hiša. 1. -1. VSEPOVSOD LJUBEZEN - Čuki (5) 2. - 4. SAMOTI- Vlado Kreslin & Jonas Ž. (2) 3. - 5. V LJUBLJANO - Anja Rupel (3) 4. -/. BOŽIČ - 2 B (1) 5. -3. GREMO NA ŽUR - Agropop (2) 1, -1. RA - RA - Rl - Stonnitra (4) 2, - 2. HELL0, MRS .JOHNSON - Joy (5) 3, -4. BUND MAN - Aerosmitti (2) 4, - /. ALLIWANT FOR CHRISTMAS IS Y0U - Mariah Carey (1) 5, - 5. SIMPLE THINGS- Joe Cocker (3) | Glasovanje po dopisnicah na r^wRadoJrbov|^T^ sabate 11 Tibovlje 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM entOTTA »4 « 100* 14.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM (STO NA URO ALI VIDEOSPOTI),17.00SATELITSKI PROGRAM «M4> 09.00 KORISTNE IN-ILRMAOE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 MLADINSKI PROGRAM (STO na uro ali video- SP0TI)21.15SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 Koristne infor- MACIJE20.15KONTAKT-NA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM CEIKTHiiS-lM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 koristne informacije, 20.15 REZERVIRANO ZELENA DOLINA ali IZZIVI ŽIVLJENJA ati SNOOPV LIVE ali DANNY PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM VIDEO STRANI VSAK P AN OD 6.00 DO 16.00. HI.lili INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 VIDEO-POOM 40 - GLASBENA ODDAJA, 11.15 PRISPEV- 20.00 VIDEOBOOM 40 -GLASBENA ODDAJA, 20.45 INFORMATIVNA ODDAJA, 21.15 PRISPEVKI LOKALNIH TV POSTAJ. RADIO TRBOVLJE 1 * 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO " 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE,16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 8EDEU6 25-12-1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO * 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 SNO-OPY, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO * 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ ,14.30POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO v 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ.14.30PO-ROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ.14.30PO-ROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO FoTkA ter tako VICI ZA V VICE Sposojeno iz BBS Nasvet Miška je pokukala iz luknje in zavohala sir. Že je hotela steči ven, tedaj pa seje spomnila, dajo je mama vedno opozarjala, naj bo zelo previdna, kadar ji zadiši sir. Zato je napela ušesa... In res, zaslišala je tih "mijau". Miška se je brž umaknila nazaj v luknjo in bila ponosna, ker je bila tako zelo pametna, da je ubogala mamin nasvet. Naslednjega dne ji je spet zadišal sir in spet je miška najprej previdno prisluhnila. In zaslišala je tih "hov hov". "Oho, prišel je pes in prepodil mačko," je pomislila miška, smuknila iz luknje, takrat pa jo je mačka zgrabila in požrla. Ko si je oblizovala brke, je rekla: "Kako sem vesela, da sem poslušala mamin nasvet in se naučila vsaj enega tujega jezika." Nezaupanje Policajeva žena j e nekega dne odpotovala, službeno seveda. Policaj je izkoristil priložnost in domovpovabil ljubico. Po daljšem ljubimkanju vpraša ljubico, če je zaščitena, kar seveda ni bila. Policaj seje spomnil, da ima žena nekje v omari spravlj eno diafragmo. Mrzlično jo je iskal, vendar je ni našel. Na koncu pa je ves obupan rekel: "Saj se mi je zdelo, da mi žena ne zaupa." Ljubljenje Mož in žena se strastno ljubita in potem utrujena zaspita. Sredi noči pa žena prične v polsnu mrmrati: "Ojoj, mož prihaja!!" Mož, še ves zaspan, vstane in se zapre v omaro... Slikanje Zakaj Gorenje stopi ven, ko se bliska? Zato, ker misli, da bog zastonj slike dela. Film Zakaj Gorenje gleda porno film v obratni smeri (posnetek nazaj)? Zato, da vidi, kako kurba vrne denar. Tc Godovi | Ati, a tale kaj brca? r--------------------------------------- ■U3UIB}! 'Z B5JUB3Q ■ IjoAa^ : [ B>piBJif) 'JEin 9HS’ 'Z :581+58(1 J :uiojqojd p[SAoqBs vav ‘nvžllsi ‘ialtdi ‘VNidm ‘vuzinka ‘O ‘XV ‘N3IVd ‘1V3H ‘m MCIOIMVV '311 ‘HVd ‘NO 'S>IV ‘3N ‘ONV13VO 'OIVOIACI 'NSOIZOa ‘VS3MN :apeiui ez biubzijji VAtipu j WC Zlati županski pravili 1. Ljudje volijo stare župane. V Hrastniku je dobil prejšnji župan Leopold Grošelj, v Litiji je dobil prejšnji župan Mirko Kaplja, v Zagorju je dobil prejšnji župan Matjaž Švagan, v Trbovljah pa je prejšnjemu županu Francu Majnardiju žal, da ni kandidiral. 2. Ljudje imajo raje uvožene kot domače ljudi. V Hrastniku je dobil Zagorjan Leopold Grošelj, v Trbovljah je dobil Hrastničan Janez Malovrh, v Zagorju je dobil Izlačan Matjaž Švagan. Žal je seveda spet prejšnjemu trboveljskemu županu, Litijanu Francu Majnardiju Si: Leto ali dve bo tega, ko je bila tema študijskih noviharskih dnevov reklama v novinarstvu. Kaj in kdaj je reklama, kaj je dovoljeno in kaj je čez mero. Kako je s sponzorskimi potovanji, kdaj darilce postane podkupnina in podobno. Takrat, v Bovcu, so stvari ostale nedorečene. Rdeči Revir, rešen volilnih zdrah, pa se spet podaja v te vode. Najhuje je menda v avtomobilizmu. Redakcija jetrnic ,11 1 I? F E. Jsiijusir požrl AVerceiles Listam zadnjič časopis, kot navadno od zadaj, in prebiram. Med dogodki na kronični strani kraljuje velik naslov Skoda spet ušel zasledovalcem. Branje kmalu pokaže, da škoda vendarle ni najhitrejši avto, da pa je zloglasni zapornik s takim priimkom spet na begu. Listam naprej, torej nazaj, in čez pol športne strani opazim z velikimi črkami postavljen Navdušujoč golf. Sum je bil upravičen: že v podnaslovu ugotovim, da tu ni nič Volkswagnovega, le na Bledu so z zakrivljenimi palicami mahali po belih žogicah. Na vrhu reportažne strani najdem Veličastno Cordobo. Potopisec seje potikal po jugu Španije in zašel - ne v Seatovo tovarno - ampak v pristaniško mesto, ki smo ga pri nas za Kordovo poimenovali. Na kulturni strani, saj ne moreš več zgrešiti, Sonata polepšala večer. Fotografijo, ki se je šibila pod težo črk velikank, je napolnila desetnija mož in žena, ki si z muziciranjem kruh služijo. Med njimi nisem uzrl nobenega poševnookega Korejca. Meni že ne bodo takole mimogrede prodajali avtomobilskih škatel. Vzamem drug časopis in na barvni zadnji strani takoj opazim tibetanskega medvedka, ki se mu nad glavo vijejo velike črke Panda osrečila Italijane. Nič drugega nisem prebral, ker stavim honorar, da je bila medvedka posneta v torinskem živalskem vrtu. Odrečem se običaju branja od zadaj. Na prvi strani me prebode Modernejša carina. Ne duha ne sluha o toyotah, pač pa šef carinikov razlaga, da imajo sodobnejšo opremo, ki bo omogočila krajše vrste... Ponoči me je tlačila mora. Stal sem sredi ogromnega, praznega parkirišča, tik ob meni pa so dirkali časopisni uredniki s podaijenimi lagunami, skalami, senatorji, korali... Ko meje skoraj povozil rdeč AX, sem v njem opazil glavnega urednika matematične revije, ki izide dvakrat na leto. Rdeči Revir P.S.: Kot vidite, zgodba ni končana. Vendar res nimam časa za njeno nadaljevanje. Za znan tednik pišem zgodbo o tem, kako je nekje daleč neka žival napadla neko deklico. Naslovil sem jo z Jaguar požrl Mercedes. mm: PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE STE POMISLILI, DA LAHKO SVOJ AVTO POŠKODUJETE TUDI NA POTI V ZAVAROVALI* Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: ■ Sami se boste odločili o vsebini vašegapakv..., ■ kasko zavarovanje je v paketu 20 odstotkov cenejše; ■ 10-odstotni popust za vsa ostala zavarovanja v paketu; ■ popust za takojšnje plačilo; m možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja; ■ pri kraji ali uničenju avtomobila vam povrnemo denar za nakup novega; ■ v primeru poškodbe vašega avtomobila vam krijemo stroške najema drugega vozila; ■ zavarovanje pravne zaščite vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega postopka; ■ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času; ■ Triglavov bonus - nagrado za vaše preudarno ravnanje v prometu; ■ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav; ■ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja. Mi smo! Zato ga pridemo zavarovat tudi na vaš don zavarovalnica triglav d.d. Končno popolno in sodobno zavarovanje ! /O Banka Zasavj Trbovlje -*S*k Celje - skladišče D-Per 6/1994 5000001643,50 Praznični večer je droben utrinek med prostranstvi časa. V njem so prijaznost, mir, veselje, razumevanje, prijateljstvo, družina, sožitje Vredno ga je ujeti in z njim živeti vse leto. Želimo, da bi ujeli trenutke letošnjega božičnega in novoletnega večera zaradi sreče v sebi in prijaznost do drugih. ilw|h COBISS e Sredstva, namenjena za vse individualne čestitke poslovnim partnerjem, bo Banka Zasavje d.d. Trbovlje namenila Bolnici Trbovlje za nakup mamografa, LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. • • ■ . . .....podpis..... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)