KNJIŽNO OBLIKOVANJE
26
PRIHODNOST
OBLIKOVANJA KNJIGE
1 KNJIGA SKOZIČAS
Knjiga ima za seboj že dolgo
zgodovino. Prenaša znanje, razo-
detja, jezik, izpovedi, je simbol
modrosti in božanske skrivnosti
… Teksti so bili sprva pisani na
papirusu, nato na pergamentu in
papirju. Spreminjala se je po
obliki, od knjižnega svitka do ko-
deksa, od rokopisa do tiskane
knjige itn.
Knjiga je eden temeljnih nosil-
cev informacij o zgodovini člove-
štva, o življenju v posameznih
obdobjih, o človekovem karak-
terju, njegovih željah, vizijah in
načinu razmišljanja. Je nosilec
skupkov besed, risb, osnutkov,
zaznamkov, opomb in podobno.
Lahko je medij, ki bralcu razgalja
avtorjevo dušo; mu daje možnost
vpogleda v skrivnostna besedila,
ki so bila nekoč dostopna le toč-
no določenemu krogu ljudi; ga
obvesti o napisanih zakonih
izgubljene civilizacije ali pa opo-
mni na stvari, ki so že dolgo ve-
ljale za pozabljene.
POVZETEK
Skozi zgodovino­ od prvih ročno izdelanih knjig do sodobne
strojne serijske proizvodnje – zasledimo različne pristope k
oblikovanju in izdelavi knjig. Proti koncu 20. in v začetku 21. st.
je strojna oprema pospešila in poenostavila izdelavo, na trgu je
dosegljivih vedno več različnih materialov, nove tehnologije pa
omogočajo vse več možnosti oblikovanja knjige.
S knjigo kot motivacijskim, izobraževalnim medijem se človek
sreča že v otroštvu. Taktilnost knjig spodbuja njegovo željo po
raziskovanju in odkrivanju njemu neznanega sveta. Oblikovalci
in avtorji si prizadevajo povečati priljubljenost in uporabnost
knjig s tem, da s primernimi in učinkovitimi vizualnimi elementi
predstavijo knjigo kot samostojni, estetsko oblikovani objekt, ki
bralca razveseljuje, motivira, izobražuje …
V današnjem, tako imenovanem elektronskem času se na
vsakem koraku srečujemo z računalniško tehnologijo. Ta vedno
bolj posega v naše življenje. Tako se nam po »invaziji« mobilnih
telefonov, dlančnikov, digitalnih fotoaparatov v dobrih petih letih
(po načrtih podjetja E-Ink) obeta elektronska knjiga (e-knjiga),
kar še dodatno razširi oblikovne možnosti.
KLJUČNE BESEDE: knjiga, izobraževanje, motivacija,
oblikovanje knjig, taktilnost, internet, e-knjiga.
ABSTRACT: FUTURE OF BOOK DESIGN
Throughout history, from the first hand-made books to the
modern mass production, there have been different
approaches to the designing and making of books. At the end
of the 20
th
and the start of the 21
st
century, the equipment for
mass production made the production of books faster and
cheaper. The market offers a variety of new materials and new
technologies enable vast new the possibilities in the designing
of books.
Children come across a book as a medium for increasing
motivation and education in the very first years of their lives. The
tactility of books increases their desire for exploration and
discovery of unknown worlds. The designers and authors try to
increase the popularity and usefulness of books by using
suitable and effective visual elements, thus making a book an
independent, aesthetic object that motivates, educates and
delights the reader.
Nowadays, in the so-called electronic era, we come across
computer technology everywhere. It influences our lives in
different ways. After the »invasion« of mobile phones, handheld
organisers, digital cameras and others, we can expect to see
(according to the plans of E-Ink) the first electronic book
(e-book) in about five year's time, which will expand the
possibilities for design to a further limit.
KEY WORDS: Book, education, motivation, book design,
tactility, internet, e-book.
Priljubljenost knjig, pa naj bo
to Biblija, Shakespearov Hamlet
ali Antoinov Mali princ, prehaja
iz preteklosti v sedanjost. Knjiga
omogoči, da avtor živi tudi po
svoji smrti; njegova beseda je na-
šla pot, da zaživi in se ohrani v
večnem obnavljanju (ponatisi).
Danes se na knjižnih policah
vrstijo številne leposlovne, stro-
kovne in znanstvene knjige, ki
skrivajo poučno, skrivnostno,
ganljivo, zabavno vsebino, na-
menjene so učenju ali prostemu
Knjiga ima za seboj že dolgo zgodovi-
no. Prenaša znanje, razodetja, jezik, iz-
povedi, je simbol modrosti in božanske
skrivnosti … Hišna postila D. Martina
Lutherja, faksimile, DZS, Ljubljana
1995.
Prve knjige so bile narejene ročno in so izražale mojstrstvo in domiselnost posame-
znikov, ki so prefinjeno združevali vsebino in material. Knjiga je bila umetniški izde-
lek posameznikov, ki so si prizadevali za funkcionalnost in estetski videz posame-
zne knjige. Hišna postila D. Martina Lutherja, faksimile, DZS, Lj. 1995.

DOŽIVLJANJE KNJIGE
27
Bralec taktilno oblikovane knjige ne do-
življa le s pomočjo vida, temveč jo tudi
občuti – doživlja jo skozi taktilno izku-
šnjo, ko jo drži v rokah, ko s prsti drsi po
njeni površini.
»HAIKU«, oblikovanje in izdelava Tadeja
Vidmar, 2001.
času. Slikanice, pravljice, poezi-
ja, romani, drame, berila, knjige
z nabožno vsebino, knjige o
umetnosti, o aktualnih politič-
nih dogodkih, kuharske, šolske
knjige in učbeniki so knjige, kiže
desetletja spremljajo človeka od
otroštva naprej. So nepogrešljivi
mediji, ki spodbujajo domišljijo,
razširjajo znanje, poučujejo, po-
jasnjujejo, pripovedujejo. Bralec
tako lahko izbira med knjigami,
ki so si različne tako po vsebini
kot tudi po zunanji podobi. Lah-
ko izbira med tankimi ali debeli-
mi, knjigami velikih ali majhnih
formatov, vezanimi v trde ali
mehke platnice, okovanimi,
strukturiranimi, plastificiranimi
in še mnogimi.
Dolga stoletja so imele izredno
pomembno vlogo. Polnijo knji-
žne police in tako si tudi danes
skorajda ne znamo več predsta-
vljatiživljenja brez njih. Zdijo se
nam nekaj uporabnega in samo-
umevnega.
2 OBLIKOVANJE KNJIGE
Skozi zgodovino zasledimo ra-
zlične oblikovne rešitve, ki so v
skladu s časom, prostorom in
trenutnimi potrebami potrošni-
kov oz. tehnološkim razvojem.
Prve knjige so bile narejene roč-
no in so izražale mojstrstvo in
domiselnost posameznikov, ki so
prefinjeno združevali vsebino in
material. Knjiga je bila umetni-
ški izdelek posameznikov, ki so si
prizadevali za funkcionalnost in
estetski videz posamezne knjige.
Z industrijskim razvojem je
knjiga izgubila svojo nekdanjo
vrednost. Zaradi serijske proi-
zvodnje, namenjene množici po-
trošnikov, se je njena podoba
standardizirala. Kot odgovor na
industrijsko revolucijo v 19. sto-
letju (po veliki razstavi leta 1851
v Angliji) je William Morris po-
vzel pomembno vlogo tudi na
področju oblikovanja knjig.
Pred poznim 19. st. sta se obli-
kovali dve ideji o oblikovanju
knjig. Na eni strani je bila ideja o
oblikovanju knjig, ki so bile pod
pritiskom količine nadzorovane
s strani industrije, pri tem pa se je
zanemarjalo kakovost in lepoto.
Na drugi strani pa je bila ideja
svobodnega umetniškega navdi-
ha in želja po lepih knjigah.
Morrisovo gibanje, ki se je za-
vzelo za oblikovanje knjig kot
umetniških del, se je ločilo od
monotone industrijske proizvo-
dnje. Njegova ambicija po obli-
kovanju in produkciji lepih
knjig, vizualno in fizično, je vpli-
vala na oblikovanje knjig tudi
drugod po svetu.
Oblikovanje knjige je tako po-
stal samostojen projekt. Še nera-
ziskano področje je ponujalo ši-
roko paleto oblikovnih rešitev,
oblikovalci pa so jih združili v
novih estetsko oblikovanih knji-
gah.
Danes poznavanje sodobne
tehnologije in skrbno izbrani
materiali dajejo zasnovo za razvi-
janje novih oblikovnih rešitev pri
izdelavi vizualne in taktilne po-
dobe knjig. Z uporabo perforaci-
je, UV-laka, slepega tiska, termo-
grafije in primerno izbiro materi-
alov lahko ustvarimo zanimivo
strukturirano površino. Z upora-
bo moderne tehnologije in pri-
marnih gradiv lahko oblikujemo
knjigo, ki ima poleg vizualne tu-
di taktilno vrednost.
Način oblikovanja knjig, ki je
viden in vabljiv že na prvi po-
gled, presega konvencionalno
oblikovane knjige. Uporaba so-
dobnih tehnologij omogoča
obujanje starega načina izdelave
knjig (unikatnost oz. majhne na-
klade, uporaba različnih struktu-
riranih materialov) in vključeva-
nje sodobnih oblikovalskih zako-
nitosti (sodobna ustvarjalnost z
uporabo moderne tehnologije).
Z uporabo primarnih gradiv (na-
ravni materiali, gradiva lokalnih
okolij) in tehnologije (različni
postopki izdelave) se išče nove
oblike ustvarjalnosti. Pri tem gre
za nadgrajevanje, iskanje novih
poti in rešitev. Združevanje tra-
dicije in modernosti.
Knjige kot funkcionalno-estet-
sko oblikovani objekti vplivajo
na človeška čutila. Odločitve
bralca, katero knjigo si bo izbral,
si ogledal, so večinoma podzave-
stne, vendar ključnega pomena.
Zaradi velikega vpliva oblikova-
nja knjige na podzavestno odlo-
čitev bralca je to velik izziv - kako
predstaviti njeno vsebino z ustre-
znimi in učinkovitimi vizualni-
mi in taktilnimi elementi. Pri
tem mora oblikovalec upoštevati
ne samo dvodimenzionalne vizu-
alne likovne elemente, temveč
tudi tiste osnovne elemente, ki
sestavljajo samo knjigo (papir,
platnice, struktura površine).
Dobro oblikovanje pomeni pra-
vilno odločitev, kje, kdaj in zakaj
uporabiti določene likovne ele-
mente, katere tehnologije in ka-
teri materiali bodo ustrezali spo-
ročilnosti notranje vsebine knji-
ge ter kako bomo poudarili bi-
stveno sporočilo oblikovanega
izdelka.
Oblikovalci bi morali pri svo-
jem delu upoštevati, da je vsaka
knjiga unikatna – ima svojo vse-
bino, sporočilnost. Oblikovanje
knjige je čisto individualni pro-
ces posameznika, zato je po-
membno, da se oblikovalec ne
osredotoča le na nekatere posa-
mezne elemente (izbor tipografi-
je, postavitev paginacije ipd.),
temveč upošteva vse elemente, ki
dajejo knjigi končno podobo
(poleg oblikovnih likovnih ele-
mentov vplivajo na bralca tudi
barva papirja, material in način
vezave, tisk). Oblikovanje knjige
je podobno načrtovanju hiše.
Upoštevati je treba zunanjo in
notranjo (vizualno in fizično)
podobo, saj se med seboj podpi-
rata in dopolnjujeta, s tem pa
tvorita nerazdružljivo celoto v
interakciji s svojo okolico.
2.1 Taktilno oblikovanje
Človek je taktilno bitje. Že pri
otrocih zasledimo zanimanje za
fizični svet, ki jih obdaja. Taktil-
nost knjig (slikanice za otroke) v
njih spodbujajo željo po razisko-
vanju in učenju. Z vsem navdu-
šenjem tipajo in spoznavajo tak-
tilne elemente v knjigi. Tudi ko
odrastejo, ta želja po taktilnem
odkrivanju fizičnega sveta osta-
ne. Zato je vsaka knjiga, ki je
drugačna zaradi svojega fizičnega
videza (vsebuje taktilne elemen-
te), tako zanimiva, nenavadna in
pritegne pozornost. Med bral-
cem in knjigo se tako ustvari nov
odnos vizualnega in taktilnega
ugodja.

TRIDIMENZIONALNOST KNJIGE
28
S pregledom razvoja oblikova-
nja knjig skozi zgodovino zasle-
dimo različne pristope k obliko-
vanju in uporabo različnih vizu-
alnih in taktilnih elementov. Pri
tem je imela pomembno vlogo
industrijska revolucija, ki je uka-
lupila izdelavo knjig zaradi lažje
in množične proizvodnje ter do-
stopnostičim večjemu krogu po-
trošnikov.
Knjiga kot vizualni in taktilni
objekt ponuja številne oblikovne
rešitve. Debelina knjige, materi-
ali, vezava itn. obsegajo prostor-
sko-časovno dimenzijo. Knjiga s
svojo velikostjo, težo in taktilni-
mi elementi predstavlja objekt,
ki opozarja bralca na svojo fizič-
no prisotnost. Namenjena je
uporabi za daljše časovno obdo-
bje – lahko jo beremo mnogo let
po tem, ko je bila natisnjena, ali
pa je shranjena na knjižni polici.
Zato se je treba osvoboditi do-
gmatičnega mišljenja in poiskati
in razvijati nove oblike knjig.
Pravzaprav narediti nekaj novega
ni mogoče, je pa zato možno že
obstoječe oblike združiti v novo
podobo. Podobo, ki je vizualno
in taktilno privlačna ter nima
vrednosti samo zaradi svoje vse-
bine, temveč tudi zaradi svoje ce-
lostne podobe.
Uporaba primarnih gradiv (pa-
pirus, lan), novih materialov
(plastika), modernih tehnologij
(termografija) in sam postopek
izdelave pripomoreta k temu, da
končni izdelek (knjiga) vsebuje
poleg vizualnih tudi taktilne ele-
mente.
Človek je izkustveno bitje.
Svet, v katerem živi, zaznava s
pomočjo čutil. Grafično obliko-
vani izdelki so v večini primerov
oblikovani dvodimenzionalno –
prevladujejo vizualni likovni ele-
menti, ki so razporejeni na dvo-
dimenzionalni površini. Upošte-
vanje različnih čutil (poleg vida
npr. tudi tip) pri oblikovanju
knjige podvoji izkušnjo bralca.
Dobro oblikovana knjiga, ki vse-
buje vizualne in taktilne elemen-
te, prinaša informacije tako pr-
stom kot očem. Taktilno obliko-
vane knjige so lahko toliko bolj
učinkovite in vabljive ravno zara-
di tega, ker so neobičajne in red-
ke. Bralec knjige ne doživlja le s
pomočjo vida, temveč jo tudi ob-
čuti – doživlja jo skozi taktilno
izkušnjo, ko jo drži v rokah, ko s
prsti drsi po njeni površini.
Nekaterih knjig se ne prebira v
smislu klasičnih knjig, temveč se
jih gleda kot objekt, morda se jo
pusti odprto na določeni strani z
določeno podobo. V posame-
znih primerih mora »bralec« po-
dobo poiskati ali pa je podoba le
vzorec v papirju. Končni izdelki
predstavljajo knjige, ki govorijo,
sporočajo. Predstavljajo svet vi-
zualne in taktilne umetnosti.
Knjige so objekti, ki jih imaš,
gledaš, bereš, se jih dotikaš.
2.2 Knjiga kot objekt
Knjiga je objekt. Objekt, ki ga
opredeljujeta fizična prisotnost
in estetika. Materiali in oblika
knjige so osnovni nosilci oz. me-
diji za prikaz podobe in ideje. Ta
vidik popelje literarno delo v svet
vizualne umetnosti.
Pri nastajanju knjige se obliko-
valec srečuje z različnimi izzivi:
kako z oblikovanjem prikazati
vsebino knjige, kakšne materiale
bo izbral, kakšni bosta končna
sestava in podoba knjige. Pri tem
se odpira veliko možnosti. Sam
proces oblikovanja knjige pa lah-
ko oblikovalec jemlje kot:
a) rutinsko neosebno delo, kjer
knjigo predstavi zgolj kot for-
malno, industrijsko izdelan
objekt, brez notranjega ustvarjal-
nega navdiha;
b) osebni izziv oz. kreativni
proces, kjer pride do izraza fleksi-
bilnost oblikovalčevih idej, nje-
govega razmišljanja in ustvarjal-
nega navdiha.
V prvem primeru se oblikova-
lec pri svojem delu giblje znotraj
že vnaprej naučenih pravil, eno-
ličnih shem, po lastni izbiri ome-
jenih možnosti. Končni izdelek
pri bralcu oz. kupcu zbuja podo-
ben občutek, ki se pojavi tudi pri
vsakodnevnem praznjenju po-
štnih nabiralnikov, prenatrpanih
z reklamnimi letaki, ki jih niti ne
preberemo, temveč končajo v
košu za smeti.
V drugem primeru oblikova-
lec vzame pomen produkcije v
svoje roke. Njegovo delo pred-
stavlja sredstvo za svoboden pre-
nos idej. Pri tem upošteva upora-
bo sodobne tehnologije in obli-
kovnih rešitev, ki jih ta omogoča,
ter širok spekter materialov.
Oblikovalec spreminja oblike in
materiale, sčimer zadovolji svojo
individualno vizijo. Končni izde-
lek zbuja pri bralcu občutek
estetskega ugodja, želje po razi-
skovanju itn.
Večja kot je oblikovalčeva
osebna svoboda v ustvarjanju,
večji je njegov prestop na podro-
čje likovne umetnosti, kjer se
združujejo slikarstvo, kiparstvo,
grafika (book arts - knjižna ume-
tnost). Knjiga postane umetniški
objekt, kjer tridimenzionalnost
knjige postane skulpturalna razi-
skava materialov, besedila in
oblike.
V skrajnem primeru je knjiga
rezultat le ene osebe (založnik,
avtor, oblikovalec, tiskar, knjigo-
vez ­ v eni osebi); vse faze izde-
lave opravi umetnik oz. obliko-
valec sam. Nadzor vsakega
aspekta produkcije ustvari uni-
katni in edinstveni izdelek, ki
izraža osebno vizijo avtorja.
Knjiga kot umetniško delo, ki re-
flektira individualno umetniko-
vo (oblikovalčevo) osebnost.
Materiali so taktilni in pogosto
predstavljajo metaforo teksta.
Podoba, struktura in materiali
predstavljajo vsebino knjige. Fi-
zična prisotnost knjige, občutek,
ko jo držimo v rokah, njen vonj,
teža, proces gibanja skozi strani,
govori naši najgloblji notranji
senzibilnosti.
Knjige postanejo osvobojene –
postanejo vizualni, taktilni, tridi-
menzionalno strukturirani
objekti; objekti, ki jim je obliko-
valec vdihnil življenje.
3 SODOBNO
OBLIKOVANA KNJIGA
Skozi zgodovino ­ od prvih
ročno izdelanih knjig do sodob-
ne strojne serijske proizvodnje –
Knjiga kot umetniški objekt, kjer tridimenzionalnost knjige postane skulpturalna ra-
ziskava materialov, teksta in oblike: levo Tadeja Vidmar, » … «, 2003; desno Tadeja
Vidmar, KIŽIVLJENJA I, 2002.

OGLAS
29
zasledimo različne pristope k
oblikovanju in izdelavi knjig.
Proti koncu 20. in v začetku 21.
st. je strojna oprema pospešila in
poenostavila izdelavo, na trgu je
dosegljivih vedno več različnih
materialov, nove tehnologije pa
omogočajo vse več možnosti
oblikovanja knjige.
Komunikacija s pomočjo sve-
tovno razširjenega medija – pa-
pirja že dolga stoletja velja za ne-
kaj samoumevnega, preprostega
in funkcionalnega. Globoko za-
koreninjeno tradicijo zgodovine
»papirnatega« prenosa informa-
cij pa čaka težka preizkušnja.
Skokovit tehnološki napredek in
težnja po čim hitrejšem prenosu
informacij uvajata nove medije
in nove rešitve, ki imajo priho-
dnost v brezžični internetni po-
vezavi.
V današnjem, tako imenova-
nem elektronskem času se na
vsakem koraku srečujemo z raču-
nalniško tehnologijo. Medtem
ko vsakdanji uporabni predmeti
dobivajo novo funkcionalno po-
dobo, ta vedno bolj posega v naše
življenje. Tako se nam po »inva-
ziji« mobilnih telefonov, dlanč-
nikov in digitalnih fotoaparatov
v dobrih petih letih (po načrtih
podjetja E-Ink) obeta elektron-
ska knjiga (e-knjiga), kar še do-
datno razširi oblikovne možno-
sti.
3.1 Elektronska knjiga
Današnji čas je prežet z raču-
nalniki in sodobno tehnologijo.
Predmeti z dolgoletno tradicijo
se počasi umikajo novim sodob-
nim tehnologijam in napravam.
Papirnatim medijem se obeta
nova »elektronska preobleka«, ki
že danes omogoča brezžično po-
vezavo s svetovnim spletom in s
tem konstantno posodabljanje
podatkov.
Že razvite sodobne tehnologije
omogočajo izdelavo ultratankega
monitorja in elektronskega črni-
la. Nadaljnji razvoj napoveduje
izdelavo elektronskega papirja, s
tem pa možnost izdelave elek-
tronske knjige. Ker ima knjigaže
dolgoletno tradicijo, si nekatera
Brezžična internetna povezava.
Elektronsko tiskarsko črnilo v elektronskem papirju (e-ink, e-paper).

ELEKTRONSKA KNJIGA
30
podjetja (npr. Lucent Technolo-
gies in E-Ink Corporation) priza-
devajo izdelati elektronsko knji-
go (e-knjigo), katere »listi« bi bili
čim bolj podobni tradicionalne-
mu papirju – po videzu, fleksibil-
nosti in otipu. Njihov cilj je v
elektronskem papirju združiti vi-
dez navadnega papirja in visoko-
resolucijskega zaslona, s pomo-
čjo fleksibilne tehnologije pa bi
izdelek dobil površino, ki bi zbu-
jala občutek navadnega papirja.
Rezultat nove tehnologije bi bila
e-knjiga, ki bi prek brezžične po-
vezave s svetovnim spletom
omogočala bralcu izbor nove
vsebine. E-knjiga bi tako postala
prenosni, obnovljiv bralni medij.
Leta 1998 je podjetje Xerox
PARC (Palo Alto Research Cen-
ter) objavilo svoje raziskave o
oblikovanju elektronskega papir-
ja, ki bi imel videz tradicionalne-
ga papirja in bi bil hkrati fleksibi-
len ekran z digitalnim tekstom. S
tem projektom se ukvarjajože od
leta 1978, prehitelo pa jih je
podjetje E-Ink s podobnim pro-
jektom.
Oktobra 1999 sta Lucent
Technologies in E-Ink Corpora-
tion objavila medsebojni dogo-
vor, da skupaj prispevata k razvo-
ju elektronskih knjig in časopi-
sov s fleksibilnimi plastičnimi li-
sti. Podjetji načrtujeta razvoj
elektronskega papirja (e-papir-
ja), ki bo prvi fleksibilen, plastič-
ni elektronski ekran, narejen s
procesom, podobnim tiskanju
črnila na papir.
E-Ink in Phillips sta aprila
2001 predstavila elektronsko čr-
nilo. Nova tehnologija vsebuje
milijon črnih in belih delčkov v
mikrokapsulah, ki – ko so izpo-
stavljeni električni napetosti –
potonejo na dno ali lebdijo na
vrhu kapsule, s tem pa oblikujejo
podobo na nosilni površini. To
črnilo je možno prevlečičez večje
površine (plastika, kovina, pa-
pir), ki so prek brezžične poveza-
ve s svetovnim spletom, v enako-
mernihčasovnih intervalih poso-
dobljene z novimi podatki.
S pomočjo nove tehnologije so
izdelali ekran oz. elektronski pa-
pir, ki ga je mogoče zaradi njego-
ve izredne tankosti in fleksibil-
nosti sestaviti v obliko knjige (e-
knjige). Papir je potiskan z elek-
tronskim črnilom, ki je tri- do
šestkrat svetlejše od refleksivnega
LCD-zaslona, zato je tekst ber-
ljiv tudi v slabih svetlobnih raz-
merah.
Septembra 2003 je podjetje
Phillips predstavilo elektronski
papir, na katerem je mogoče pri-
kazati premikajoče se slike. Te so
še enobarvne, vendar sta Robert
Hayes in Johan Feenstra (izumi-
telja v podjetju Phillips) napove-
dala prikaz večbarvnih slik s po-
močjočrnila, ki bo vsebovalo ka-
pljice osnovnih barv (cian, ma-
genta, rumena).
Različna podjetja tekmujejo
med seboj v izpopolnjevanju in
odkrivanju novih tehnoloških
rešitev. Elektronska knjiga pri
tem pridobiva svojo novo podo-
bo. Do njenega končnega videza
pa bo vendarle preteklo še nekaj
časa, saj je treba rešitiše marsika-
tero tehnično vprašanje in ne na-
zadnje spremeniti konzervativno
razmišljanje in navade človeka o
uporabi in prednostih novih
oblik.
4 KNJIGA PRIHODNOSTI
Prve knjige so bile narejene
skrbno in ročno. Tako je vsaka
knjiga odsevala delo mojstra, ki
je v svoje delo vložil kar največ
truda in znanja. Z industrijskim
razvojem in množično serijsko
izdelavo se je postopek izdelave
knjig skrajšal, razširile so se obli-
kovne možnosti, poleg tega pa se
je povečala ponudba različnih
materialov.
Nove tehnologije in skokovit
razvoj obetajo trgu novosti, ki
bodo v prihodnje temeljito vpli-
vale na obliko in način uporabe
tradicionalno oblikovane knjige.
Z razvojem e-knjige se odpirajo
široke možnosti oblikovanja teh.
Zaradi novih materialov bodo
takšne knjige lažje in tanjše, z
oblikovnega vidika bo možna
uporaba različnih vizualnih efek-
tov, ki jih danes že srečujemo na
spletnih straneh.
Računalniška tehnologija je ne-
pogrešljivi element v današnjem
poslovnem in vsakdanjem življe-
nju. Z vpetostjo v svet interneta
in nove tehnologije se oblikoval-
cem ponuja nov izziv na knji-
žnem področju oblikovanja e-
knjig. Knjiga, ki bo omogočala
brezžično povezavo s svetovnim
spletom, daje ogromno novih
poti oblikovanja.
E-knjiga napoveduje širjenje
oblikovnih rešitev, ki posegajo v
svet zvoka, animacije, tridimen-
zionalnih prikazov. Zamislimo
si, da imamo v rokah knjigo, ki
vsebuje liste, na katerih se premi-
kajo animirani liki, ki nas spre-
mljajo skozi vsebino knjige, ali
pa tabelo, ki se spremeni z doti-
kom prsta (touch screen). Knji-
ga bi tako lahko postala prenosni
medij, ki bi poleg napisanega be-
sedila vseboval tudi virtualni
prostor, dopolnjen z zvokom in
premikajočimi se liki, s tem pa bi
še dodatno podkrepil bralčevo
izkušnjo in vplival na njegoveču-
te: na vid, tip in sluh.
Tridimenzionalna slika (japon-
sko podjetje Sharp Electronics je
februarja letos predstavil preno-
sni računalnik s tridimenzional-
nim LCD-ekranom) bi lahko
dopolnjevala e-knjigo s svojim
črkovno-animacijsko zasnova-
nim imaginarnim prostorom, v
katerem bi se bralec znašel ob
prebiranju različnih vsebin. Tak-
tilnost, ki bi jo dopolnil še vizu-
alno-imaginarni prostor v tretji
dimenziji, bi knjigo predstavila v
povsem drugi luči.
Kot je pojav interneta izrazito
vplival na oblikovanje tiskanih
medijev, tako lahko pričakuje-
mo, da bo nova tehnologija v po-
dobi e-knjige bistveno spremeni-
la zakoreninjeno konvencional-
no predstavo o knjigah, njihovi
uporabi in videzu. Vsebina e-
knjige je pravzaprav prikazana na
fleksibilnem ekranu, na katerem
bo možno zgolj s pritiskom na
gumb spremeniti podatke (bese-
dilo, grafikone ipd.). Tako bi se
lahko e-knjiga uveljavila kot
knjiga na enem samemem elek-
tronskem listu. Že vrsto let uve-
ljavljena splošna definicija knjige
(definicija, ki omenja večještevi-
lo trdno sešitih tiskanih listov) se
bo zaradi redukcije obsega (vse-
bina prikazana zgolj na eni stra-
ni) morala popolnoma spreme-
niti.
Tadeja VIDMAR
4.1 KNJIGA KOT
UMETNIŠKI OBJEKT
S prodiranjem e-knjige na trži-
šče se pojavi vprašanje, kaj se bo
medtem zgodilo s tradicionalno
izdelavo knjig. Se bo v tem pri-
meru tradicionalna knjiga uma-
knila novi tehnologiji in sama
postala le še redek umetniški
objekt, ki se mu bodo posvečali
umetniki in ostali ustvarjalci, ki
bodo želeli ohraniti knjigo kot
rezultat »klasične« umetniške
ustvarjalnosti? Bo tradicionalna
knjiga le še rokodelsko mojstr-
stvo posameznikov, kot je npr.
priznan oblikovalec knjižne ve-
zave Kanadčan Pierre Ouvrard?
Kaj to pomeni za izvirno (tradi-
cionalno) tiskano knjigo kot je
npr. Biblija? Knjiga, ki izžareva
občutek starosti, ko listaš skozi
porumenele, debele in hrapave
strani ter težke okovane platnice!
Že sam vonj takšne knjige nas v
mislih ponese v preteklost. Kaj bi
se zgodilo, ko bi takšno knjigo
natisnili v novi preobleki – s po-
močjo nove tehnologije, kjer bi
imeli na koncu knjige morda ce-
lo spisek povezav, naslovov, ki bi
se nenehno spreminjali, odvisno
od posodabljanja podatkov v ba-
zi svetovnega spleta. Poleg tega
bi bila elektronska knjiga rešena
številnih problemov, ki pestijo
arhiviranje starih knjig – insekti
in ostale nadloge, ki ogrožajo
razpadanje in uničenje tradicio-
nalno izdelanih knjig; pojavijo
pa se problemi v obliki novih so-
dobnih tegob.
V primeru, ko bo e-knjiga po-
polnoma preplavila tržišče, bo
tradicionalno tiskana knjiga
ostala leše spominek na knjižnih
policah posameznikov, muzejev,
knjižnic … Morda se bo knjiga
ohranila v tako imenovani knji-
žni umetnosti (Book Arts), ki da-
nes pomeni umetniško delo v
obliki knjige. V tem primeru
knjiga predstavlja skulpturalno
raziskovanje materialov, teksta in
oblike. Knjižna oblika služi kot
strukturirana platforma, na
osnovi katere se razvijejo vizual-
ne ideje. Proces knjižne kon-
strukcije je bogato potovanje
skozi preteklost proti prihodno-
sti.
Pri tovrstni umetnosti je pozor-
nost umetnika oz. oblikovalca
usmerjena na trodimenzionalne
kvalitete knjige. Knjiga je kot
ročno oblikovan umetniški
objekt. Omenim naj primer
knjige (obl. Gary Frost, ZDA),
pri kateri je v hrbtu platnic vidna
konstrukcija knjige; knjiga, ki
pripoveduje o šerifu iz Texasa
(obl. Mitch Cullin, ZDA) ima z
metki preluknjane platnice; za-
nimiva je tudi knjiga z obrazom
na reliefno oblikovani platnici
(Larry Thomas, ZDA) ...
Od tradicionalnega tiska in ve-
zave knjig se umetniki in obliko-
valci zatekajo k inovativnim, ne-
tradicionalnim strukturam. Roč-
no vezane knjige, unikatne izde-
lave v enem izvodu ali majhnih
nakladah. Končni izdelki pred-
stavljajo knjige, ki govorijo, spo-
ročajo. Predstavljajo svet vizual-
ne in taktilne umetnosti. Knjige
so objekti, ki jih imaš, gledaš, be-
reš, se jih dotikaš.
Knjižno umetnost zastopajo
knjige kot vizualni, taktilni, tro-
dimenzionalni strukturirani
objekti. Knjige kot objekti oz.
skulpture združujejo elemente
svetlobe, teksture,časa in prosto-
ra. Bralec knjige ne gleda, temveč
jo tudi občuti – estetika in fizična
prisotnost knjige.
Nekatere knjige se ne prebira v
smislu klasičnih knjig, temveč se
jih gleda kot objekt, morda se jih
pusti odprto na določeni strani z
določeno podobo. V nekaterih
primerih mora »bralec« podobo
poiskati ali pa je podoba le vzorec
v papirju.
Oblikovalci oz. umetniki spre-
minjajo oblike in materiale
knjig, ki v končni podobi ustre-
zajo njihovi viziji. Materiali so
taktilni in se navezujejo na meta-
foriko napisanega teksta. Knjiga
je čisto vizualno, totemsko ali
ikonografsko delo, v katerem se
nahajajo podobe, strukture in
materiali. Fizična prisotnost
knjige – tip in vonj, njena teža,
proces gibanja skozi strani – vpli-
va na bralčevo najglobljo notra-
njo senzibilnost.
Tako srečujemo na eni strani
tradicionalne in zgodovinske
oblike knjig, na drugi pa umetni-
ške knjige - osvobojene knjige, ki
nimajo pričakovane funkcije,
vendar še vedno reflektirajo ne-
katere karakteristike, ki jih zasle-
dimo skozi zgodovino knjige.
V ta proces nastajanja knjige, bi
v prihodnje lahko vpletli novo
tehnologijo, kar bi izkušnjo le še
podkrepila. Tradicionalnost in
računalniška tehnologija bi se
lahko združili v novo podobo
knjige, ki bi spodbudila neome-
jeno svobodo kreativnih proce-
sov v njenem nastajanju.
5. ZAKLJUČEK
Kljub hitremu industrijskemu
razvoju imajo knjige še vedno
pomembno vlogo v našemživlje-
nju tudi v slovenskem prostoru.
Ljudje se z njimi srečujemo že v
otroštvu, zato je toliko bolj po-
membno, da knjiga predstavlja
funkcionalno in estetsko obliko-
van objekt, ki ga bo bralec z vese-
ljem vzel v roke, hranil na knjižni
polici ...
Pri oblikovanju knjig je potreb-
no upoštevati tako vizualne kot
taktilne elemente. Na podlagi ra-
zličnih virov lahko opazimo te-
žnjo po drugačnosti, inovativno-
sti in pestrosti v načinu oblikova-
nja knjig. Potrebno pa je pouda-
riti, da procesa oblikovanja knji-
ge ni mogoče omejiti z enostav-
nimi pravili. Vsaka knjiga je ar-
hitektura zase, zato rezultati in
dognanja pri iskanju oblikovnih
rešitev veljajo le za konkretno
knjigo.
V prihodnosti se nam obeta e-
knjiga. S tem se pojavi vprašanje,
kakšna bo njena vloga v svetu
tehnološkega napredka. Z nje-
nim razvojem bo oblikovanje
knjige pridobilo nove dimenzije,
vendar ali bo njen pojav na trži-
šču pomenil smrt za klasično ti-
skano knjigo? Morda se bo kla-
sično oblikovana in tiskana knji-
ga ohranila le še kot umetniški
izdelek, ki nas bo spominjal na
preteklost – na obdobje pred na-
predno računalniško tehnologi-
jo.
Brezžična tehnologija izrazito
spreminja naše življenjske nava-
de. Težnja po vedno hitrejšem in
enostavnejšem prenosu informa-
cij je privedla doštevilnih tehno-
loških novitet. Različni aparati
imajo vedno več funkcij (npr.
mobilni telefoni ne služijo več
zgolj za besedno komunikacijo,
temveč imajo tudi funkcijo foto-
aparata, kamere, informacijskega
vira … poleg tega pa nam omo-
gočajo tudi brezžično povezavo z
internetom). Tako se obeta tudi
hitremu in mobilnemu načinu
življenja prilagojeni bralni medij
(e-knjiga), ki bo z združevanjem
različnih tehnoloških rešitev
knjigo prikazal v čisto drugačni
obliki, kot jo poznamo danes.
Z e-knjigo se bodo pojavili tudi
novi računalniški programi (sof-
tver), ki bodo omogočali lažje
delo pri oblikovanju podobe no-
vega medija. Za takšen projekt
bo potrebno posebno usposa-
bljanje, oblikovalci bodo morali
poznati tehnološke možnosti
oblikovanja, deloma bodo mora-
li obvladovati okolje računalni-
škega programiranja, seznaniti se
bodo morali s programi za 2D in
3D animacijo, video in avdio …
Za lažje in hitrejše doseganje
učinkovitih rešitev pri oblikova-
nju e-knjig bo priporočljivo tim-
sko delo programerjev, anima-
torjev, oblikovalcev …
Dodatno izobraževanje in po-
znavanje novih tehnologij in
programov, bo omogočalo obli-
kovalcu vstop v čisto novo in za-
enkrat še neraziskano področje.
Velik izziv bo predstavljalaže sa-
ma rešitev iz spon oblikovanja
klasične knjige. Sprejemanje in
samo dojemanje novega medija
(vizualno, taktilno, avditivno)
bo oblikovalcu odprlo nove
ustvarjalne rešitve, ki bodo pose-
gale na področja akustike, videa
… E-knjigo bo tako možno ani-
mirati, ji dodati zvok in sliko.
Pod vplivom hitrega tehnolo-
škega razvoja, se lahko v priho-
dnosti zunanja podoba bralnega
medija tudi spremeni. Knjigo bo
v prihodnosti mogoče prebrati
kar na mobilnem telefonu,
dlančniku ali pa si jo bo moč
projecirati kar na platno oz. ste-
no v dnevni sobi … Z računalni-
ško tehnologijo bo mogoče knji-
gi dodati tretjo dimenzijo (ja-
ponsko podjetje Sharp Electro-
nics je lansko leto predstavil prvi
model prenosnega računalnika s
tridimenzionalnim LCD zaslo-
nom), s tem pa se bo bralec zna-
šel prav sredi dogodkov iz knjige.
Kar smo do sedaj videli v filmih
in prebrali v knjigah z znanstve-
nofantastično vsebino, danes in v
bližnji prihodnosti postaja re-
sničnost.
6. LITERATURA
• Book design 2,
Graphis Pr, New York 1998.
• Hochuli, Jost & Ki-
nross, Robin: Designing books:
practice and theory, Hyphen
Press, London 1996.
• Hendel, Richard:
On book design, Yale University
Press, New Hawen 1998.
• Kolar, Roman:
Knjiga o knjigi, Videm&avtor,
Krško 1990.
• Kulundžić, Zvoni-
mir: Zgodovina knjige, DZS,
Ljubljana 1967.
• Kvas, Slavko: ‘Oči
vidijo, duša zaznava’, Razgledi,
Časopis za umetnost, družbo in
humanistiko, 1993, št. 14.
• Leskovšek, Jožica:
‘Tridimenzionalna slika brez
očal’, Dnevnik,četrtek, 5. febru-
ar 2004.
• Levarie, Norma:
The art & history of books, Oak
Knoll Press, London 1995.
• Meggs, B. P.: A hi-
story of graphic design, John Wi-
ley & Sons, New York 1998.
• Papir navdihuje –
papir navdušuje, Moderna galeri-
ja, Ljubljana 1981.
• Steinberg, S. H.: Fi-
ve hundred years of printing, The
British Library & Oak Knoll
Press, London 1996.
• Street, Rita & Le-
wis, Ferdinand: The power of tac-
tile design, Rockport Publishers,
Massachusetts 2001.
• Thompson, S. Otis:
American book design and Willi-
am Morris, Oak Knoll Press,
London 1997.
• http://cb-
snews.com/stori-
es/2003/05/07/tech/ma-
in552803.shtml/
• http://colop-
hon.com/gallery/cba/exhi-
bit.html/
• http://colop-
hon.com/gallery/womenofthe-
book/
• http://li-
bwww.syr.edu/digital/exhi-
bits/b/bookart/
• http://news.bbc.co-
.uk/1/hi/sci/tech/1530678.stm/
• http://seu-
rat.art.udel.edu/galleries/boo-
karts/bookarts.html/
• http://staffcen-
tral.bringhton.ac.uk/graeme/
• http://www.art-
margins.com/content/artist/we-
hr.html/
• http://www.biblio-
tech.com/BTR901/e-ink_for_e-
books_.html/
• ht-
tp://www.cbc.ca/stori-
es/2003/05/07/consumers/epa-
per_030507.html/
• http://www.center-
forbookarts.org/history/h_archi-
ves.html/
• ht-
tp://www.eink.com/
• http://www.ets.ui-
daho.edu/bookarts/gallery.html/
• ht-
tp://www.fpba.com/
• http://www.infoto-
day.com/it/sep00/news11.htm/
• http://www.jsobo-
ta.cz/
• http://www.lib.ui-
owa.edu/exhibit/tinytomes/in-
dex.html/
• http://www.lu-
cent.com/
• http://www.moni-
quelallier.com/new/galle-
ry.html/
• http://www.mo-
rrissociety.org/designs.htm/
• http://www.natu-
re.com/nsu/030505-6.html/
• http://www.natu-
re.com/nsu/030922-10.html/
• http://www.philo-
biblon.com/
NADALJEVANJE
VŠTEVILKI 5/2005