GLASILO O K ROŽ JV E G A ODBORA ZMJK ZA VZHODNO PRIMORSKO
Leto II. + štev. 8.	Ajdovščina, 25. maja 1946.
K vašemu rojstnemu dnevu, dragi maršat
Sto let
zapel;
Tifo
je tega, kar je naš veliki Prešeren
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim lepše zvezde kot dozdaj sijale!
vo. ^t0. Pozneie poje naš pesnik vklenjen v Verit>e in klubuje smrti:
Smrt! In vendar ne boš zmagovalka ti,
še je moja ta rdeča kri1
Izpije naj jo zvezd in sonca žar
ti veš — podložnik tvoj ne bom nikdar!
svnk^jaV S *° ndslijo 80 krvaveli naši borci za n,.. 0 prav s temi mislimi so padali in umirali no'1 na!"°^!Ši sinovi in hčere, prav z mislijo da ker-6111” Ve^ Liti sužnji, so junaki jurišali na bun-]j e In sovražnikove posadke. In vse te slavne *e' vso to slavno armado, ki jo danes občudu-es svet, ste vodili Vi, naš največji vojskovodja c °vek, Vi, naš ljubljeni maršal Tito dan n ^anes? Že drugič praznujemo Vaš rojstni niar>V, sv°bodi in sreči, ko slavite Vi, naš dragi voi	obletnico rojstva, obdan od ljubezni
a(JSlce’ ljudstva in mladine. Dane« se lahko s po-vi(,.r ozrete nazaj v preteklost in vsepovsod 1 e uspehe Vašega dela, vidite, kako je ljudstvo j vezano med seboj v oni bratski ljubezni, ki pri-usl* s.re2o in blagostanje državi. Danes lahko Zad °e.it.e' ljubljeni maršal, da je mladina znala t	za delo čim je čutila, da ni več onih
do n - sPon' bi so jo tlačile k tlom, in ji niso -Pj^éale razvoja in poleta. Danes je mladina tista, katero gradite Vi in naša država, p. obletnica Vašega rojstnega dne!
]('e il® zakaj ni Vaše čelo povsem jasno? Zato ne, ,. "i, dragi maršal, vidite in občutite vso krivico, f Se |°di nad Primorci in Trstom; ker slišite klic s a in Primorske, ki Vas kličeta in hočeta živeti
ho L V. Jugoslaviji, za katero je poteklo toli-j ltrvl- Ali niso nam vsem znane razne črte treh n, eznik°v, ki hočejo sekati živo meso naše Pri-hoh 6? maršal Tito, vidite in čutite herojsko dn °' L' jo še vedno vodi primorsko ljudstvo za s®žo svojih ciljev. Vidite in občutite zato, ker hit 2rasH Iz ljudstva, zato, ker ste sami trpeli in V Pr®ganjani. Zato tudi Primorci danes slavimo g’57r°istni dan tako, kot nismo še nikoli nobene-z 1°' ker imamo Vas, dragi maršal, ki ste nas lef Ce*ovsk° ljubeznijo in skrbjo vodili skozi težka Preizkušnje in zato, ker stojite danes odločno , Paši strani in smo utrjeni v prepričanju, da ne . st® nikdar in nikoli odstopili od svojih in naših •"avic,
]V tem dnevu se pridružuje mladina Julijske |Ine, mladini vse Jugoslavije in kliče:
B j ’Un nam živite še na mnoga, mnoga leta, naš Vs® ljubljeni maršal Tito!«
III. kongres Ljudske mladine Jugoslavije
III. kongres Ljudske mladine J.ugoslavije je delegate Julijske krajine utrdil predvsem v naslednjem: dal nam je novega poleta, vlil novih sil, da vztrajamo v svoji borbi do zmage, kajti praktično smo videli, da nas v naši zahtevi za priključitev odločno podpira mladina vseh narodov Jugoslavije, vse ljudstvo, največ moči pa nam je dal naš ljubljeni maršal Tito.
so izven naše dežele. Mi smo svojo nalogo izvršili. Izvršili smo jo tem laže, ker je tudi ljudstvo v Istri in Slovenskem primorju dalo vse od sebe, se borilo za osvoboditev, da bi bilo v Jugoslaviji.«
»Na koncu ponovno poùdarjam, da ne moremo pri teh naših zahtevah popustiti niti v celoti, niti deloma, ker imamo prav v vsakem pogledu. Jugoslavija zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh za-
Mladinska delegacija Julijske Krajine ' pri maršalu Titu.
Parada Jugoslovanske armade, strumnost Jugoslovanske armade, oboroženost, pri vsem tem nas je prevzela ena sama misel: »To je tista sila, ki nas je osvobodila, ki bo branila in ščitila interese Titove Jugoslavije, ki so tudi naši interesi.
Seznanili smo se z ogromnimi napori mladij Jugoslavije, za čim hitrejšo obnovo domovine, za gospodarsko in politično utrditev nove Jugoslavije, za njen kulturni dvig in razvoj. Enotnost, katera je bila skovana s krvjo najboljših sinov domovine, se danes razvija v skupnem delu, ves borbeni revolucionarni polet je usmerjen za ustvaritev močne Jugoslavije, ki daje mladini in* vsemu ljudstvu vše možnosti, da se svobodno vsestransko strokovno in kulturno razvija.
»Hotel bi reči nekaj besedi o vprašanjih, ki bole vsakega našega državljana. To je vprašanje naše Istre. Tovariši in tovarišice, kc smo se borili za osvoboditev naše dežele, nismo nikoli izgubili izpred oči, da je treba osvoboditi naše brate, ki
POZDRAVLJENI!
‘Pozdravljeni« je napis na slavoloku, ki ga °stavlja postojnska mladina. Praznično je raz-°žena danes mladina Postojne Kako ne! Saj 1^, Q®)o med nas inozemske mladinske delegacije, j So bile na III. kongresu Narodne omladine goslavije. Po zvočniku objavljajo imena držav, er,h zastopniki mladine bodo prišli med nas.
‘Lidija Vojnova, sekretar CK antifašistične Nk’ ^ S°V>etskc zveze* P.HJ® meJ nas* predstav-1 češke, poljske, bolgarske, albanske, francoske ^adine, predstavniki demokratičnih mladinskih din n'ZaC1' ^ranc‘ie' Anglije!« tako vre med mla-
Mladi:
na iz Zaloga, Hrašč, Zagona se zbira;
ZBstavami, s cvetjem
t1Ža žaa
kuiemo.
prihoda, tem
prihajajo. Čim bolj se bolj nestrpno jih prrča-
‘So že tu!« završi med zbranimi. Avtobusi so ani z množico, delegati posuti s cvetjem; polno cv®tja, a še vedno pada. Godba zaigra mogočno ^artizansko pesem. S silo si utirajo pot delegati k° f!avol°ka, kjer jih pozdravi pionirski harmoni-^aa i zbor iz Postojne — pionirji in pionirke, oble-eni v narodne noše.
»Živeli delegati III. kongresa NOJ!«
‘Živela herojska mladina Sovjetske zveze!« ‘Živel maršal Tito!«
»Hočemo priključitev k Titovi Jugoslaviji!«
To so vzklik:, ki jih ponavlja množica, ki jih •jOnavlja ljudstvo, čigar neomajna je ljubezen do čigar odločna je zahteva za priključitev k
Delegate je pozdravila v imenu antifašistične adinske organizacije Julijske krajine tovarišica anika Marušič:
‘Prisrčno pozdravljeni!
Delegati III. kongresa NOJ, naši dragi gostje! u Tovariši, ali ste pomislili, ko ste prestopili v!"etno 'n krivično mejo, ki na' loči od Jugosla-'1®, da ste stopili na tisti del slovenske in jugo-°vanske zemlje, ki je bil četrt stoletja odtrgan matere Jugoslavije, 25 let zasužnjen od itali-Ija S^e^a Ia8'zma? Ali ste pomislili, da je ta zem-jli	Daz°viške žrtve, da je ta zemlja rodila
^ake slavnega IX,. korpusa, da je dala 45.000 ®v za svobodo, za neodvisnost, a se ji še danes krivica?
. , Llaši borci so jurišali na bunkerje, umirali z Utfa'**mi V2kLki »Tito«, »svoboda« Toda še danes Pri nas ni! Toda mi vztrajamo v svoji borbi,
v svoji zahtevi, kajti nas preveva ena sama misel in zahteva: »Priključitev k Titovi FLRJ.«
»Vi ste predstavniki močne sile antifašističnih demokratičnih mladinskih organizacij mnogih držav. Povejte vi vsej mladini, da hočemo in zahtevamo samo eno: Priključitev celotne Julijske krajine s Trstom k Titovi Jugoslaviji! Povejte vsej mladini, da smo tudi mi Titovi in Tito je naš!«
»Naj živi demokratična mladina vsega sveta!«
»Naj živi Trst kot sedma federalna enota v Titovi Jugoslaviji!«
»Tito je naš, mi smo Titovi«, je odmevalo po Postojni.
Tovariš Rado Čehovin, predsednik Okrajnega INOO, je pozdravil delegate v imenu narodne oblasti in poudaril ponovno našo zahtevo priključitve Trsta, Istre in Slovenskega Primorja k FLRJ.
Prisrčno je pozdravil mladinske zastopnike pionirček v narodni noši. Rekel je: »Tudi mi pionirji smo v tej borbi pomagali in trpeli po internacijah, niti nam niso prizanesli fašistični razbojniki. Mi ljubimo nad vse našega maršala Tita in hočemo, da se bomo tudi mi pionirji lahko prav tako svobodno učili in razvijali, kot se pionirji Titove Jugoslavije.«
Predstavnik angleške mladiiie je spregovoril: »Vidim vašo odločno zahtevo po združitvi z mladino Titove Jugoslavije in vam obljubljam, da bom o tem govoril vsej mladini v Angliji, ki je v organizaciji demokratične mladine. Sam za sebe sem prepričan, da bo to vprašanje edino pravilno rešeno na ta način, da bo vsa Julijska krajina s Trstom in Istro priključena k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji!«
»Naj živi maršal Tito!«
Nato se je razvil prevod do mesta, kjer je bila za delegate pripravljena večerja Vsa Postojna je odmevala od vzklikov delegatom Tovarišice Lidije Vojnove mladina ni pustila v dvorano, morala je spregovoriti v imenu mladine Sovjetske zveze. Poudarila je, da vsa mladina Sovjetske zveze stoji tesno ob strani naših zahtev katere je tako odločno branil v Parizu zunanji minister Sovjetske zveze tovariš Molotov.
Delegacija si je ogledala drugi dan Postojnsko jamo in bila navdušena nad njeno lepoto. Nato je po prisrčnih pozdravih nadaljevala pot v Opatijo.
Težko nam je bilo slovo od njih, toda prepričani smo, da bodo mladini vseh držav, katero so predstavljali, res povedali, da smo mi Titovi in Tito je naš!
hodnih dežel. Ona zahteva samo to, kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko primorje — to je naša zahteva.«
To so bile besede, katere je povedal marša! Tito na kongresu mladinskim delegatom vse Jugoslavije, potom njih vsej mladini in vsemu ljudstvu, to so bile besede, katere je povedal delegaciji Julijske krajine, vsemu ljudstvu Julijske krajine, besede, katere je odločno povedal vsemu svetu.
Po dvorani je bobnelo, ko je tisočpetsto mladih, borbenih ljudi odločno zahtevalo, da pripade Trst in celotna Julijska krajina k Titovi Jugoslaviji.
V nas še vedno zvenijo tople besede predsednika Sabora LR Hrvatske, Vladimirja Nazora:
»... Hrvatska Istra se je četrt stoletja upirala krivicam Mussolinijevega fašizma, Ni nam mogel raznaroditi otrok, ni mu uspelo naprtiti nam tuj jezik...« »...Vaša borbenost v nesreči, in vaša delavnost v miru sta porok srečnejši bodočnosti Istri. Veli Jože je še vedno živ in pokoncu, njegove noge so preveč visoke, da bi ga motili kakšni plotovi, ograje in črte. Vi mladi Istrani in Istranke, hodite po njegovih stopinjah in vsa Istra bo vedno naša.«
Neizmerno je bilo veselje delegatov Julijske krajine, ko smo videli, kako globoko je v vseh jugoslovanskih narodih zakoreninjena naša skupna zahteva: da se združimo v Titovi Jugoslaviji. Delegati kongresa iz vseh strani Jugoslavije so se zanimali za naše življenje v fašistični Italiji, za našo veliko borbo, katero smo vodili skupno vsa štiri leta ter za našo sedanjo borbo, da pridemo do svojih osnovnih pravic.
Po treh dneh kongresa je pozval maršal Tito delegacijo Julijske krajine k sebi. In zopet smo ponovno videli, kako veliko važnost pdsveča mar-«■al Tito Julijski krajini. Spoznali smo vso njegovo ljubezen do vsega ljudstva Julijske krajine, ki vztraja v svoji borbi in bo vztrajalo dokler ne bo doseglo svojih pravic, za katere se je borilo.
Prav podrobno se je zanimal za naše življenje in posebno za življenje mladine v Julijski krajini. Ob tej priliki nam je med drugim dejal: »Mislim, da vam je ta kongres in razpoloženje naše mladine ter naše ljudstvo zadostno jamstvo, da to ni stara Jugoslavija, kajti stara, gnila Jugoslavija, ki mladini ni dala možnosti razvoja, takega kongresa niti ne bi dopustila. Interesi Hrvatov. Slovencev in Italijanov v Julijski krajini so isti. Vsi želita boljšo bodočnost, in boljšo bodočnost boste našli v novi Jugoslaviji. Jugoslavija ne odstopi niti koraka od svojih zahtev, ki jih je postavila glede Julijske krajine. Ljudstvo Julijske krajine pa bo gotovo še nadalje zdržalo v svoji veliki borbi, v svoji pravični zahtevi.«
III. kongres mladine Jugoslavije je bila za nas ena sama ogromna manifestacija za priključitev Julijske krajine s Trstom in Gorico k materi Jugoslaviji. Z nami je naš veliki vodja maršal Tito, z nami je močna sila — jugoslovanska mladina, z nami so vse napredne demokratične sile sveta, z nami je vsa demokratična mladina sveta.
Vam, maršal Tito pa obljubljamo, da bomo v svoji borbi vztrajali, da bomo to borbo še stopnjevali, dokler se nam ne uresniči naša edina želja, da bomo združeni z vašo in našo Jugoslavijo.
Novo tekmovanje Je pred nami
Novo tromesečno tekmovanje, ki se pričenja danes in bo trajalo do 25. avgusta, mora pomeniti odločilen korak naprej v vsej naši proizvodnji, na polju obnove, industrije in kmetijstva. Tudi mladinska organizacija bo na osnovi doslej doseženih rezultatov prvomajskega tekmovanja in nekaterih napak, ki so se prav v tem zadnjem tekmovanju pojavile, prevzela nase znaten del celotnega tekmovalnega načrta.
Tako so na primer mladinski odbori izdelovali svoje načrte brez prave povezave z ostalimi množičnimi organizacijami in oblastvenimi odbori. Ta način je privedel tudi do tega, da nismo v tem tekmovanju zajeli širokih mladinskih množic, kajti pri tem nismo računali na vso mladino, ki jo imamo po* šolah, tovarnah in vaseh.
Novo tekmovanje pa mora temeljiti predvsem na množični podlagi; zato je bila postavljena osrednja tekmovalna komisija, ki sestoji iz zastopnikov vseh množičnih organizacij in zastopnikov vseh najvažnejših gospodarskih panog pri organih oblasti. Enaka organizacija tekmovalnega odbora je izvedena pri vseh okrajih
Mladinska organizacija, ki je v teh odborih tudi zastopana, se bo na ta način laže seznanila z vsestranskimi nalogami, ki stojijo pred njo v sklopu celotnega tekmovalnega načrta. Ena izmed glavnih nalog bo predvsem ta, da bo mladina dala na razpolago za potrebe obnove naših porušenih vasi potrebno delovno moč, katero bo razporejal in dodeljeval strokovni organ v tekmovalnem odboru.
Na vseh poljih dela mora mladina u,porabljati svojo iniciativo in biti pobudnik vsake možnosti, ki pospešuje ali izboljšuje rezultate tega tekmovanja. Ne gre tukaj za prazno govoričenje ali za suhoparno naštevanje števila delovnih ur, temveč gre za to, da se bo naše delo konkretno poznalo pri naši obnovi in pri dvigu naše produkcije. Zato naj bodo postavljene take obveze, ki odgovarjajo delu, stoječemu pred nami.	o
Poleg tega, da mladina prevzame na svoja ramena del celotnega tekmovalnega načrta, ne smejo mladinske organizacije pozabiti na organizacijo samo in na njeno delo. Ne smemo pozabiti na srednješolsko in pionirsko organizacijo, ki morata tudi doprinesti svoj delež pri skupnih naporih. Tako naj mladina srednjih šol nudi pomoč pri vzgoji kmečke mladine ter vsestransko skrbi za zboljšanje svojega znanja, za dosego dobrih ocen ter uspešno zaključitev šolskega leta.
Kmečka mladina mora poleg ostalega dela, ki ga bo sprejela na podlagi tega tekmovanja, skrbeti tudi zato, da bo zbirala živež za mladinske delovne brigade, ki bodo delale pri obnovi.
Posamezne organizacije mladine naj napovejo tekmovanje ostalim množičnim organizacijam, kakor tudi drugim okrajem. Novo tromesečno tekmovanje, ki ga pričenjamo na rojstni dan našega ljubljenega maršala Tita, mora zajeti do zadnjega vse mladinske množice tako, da bo vsak mlaainec in mladinka s tem delom pri obnovi naše dežele in utrditvi ljudske oblasti najbolje dokazal svojo ljubezen do našega velikega vodje maršala Tita.
Štafeta, izraz Tubeznl primorskega ljudstva do Tita
25. maj — rojstni dan maršala Tita se je približeval z vso naglico. Po vsej Jugoslaviji so se fizkulturniki in mladina svečano pripravljali, da ponesejo iz najsevernejših in najjužnejših predelov Jugoslavije štafete v Beograd. Tudi primorska mladina ni hotela ostajati za Jugoslavijo, ampak se je z vso vnemo pripravljala na štafeto, da jo bo v čim lepšem in svečanejšem poletu prenesla do Planine.
Dne 20. maja ob 14, uri je krenila štafeta iz Tolmina, ob burnem odobravanju ljudstva. Pri Sv. Luciji je prevzela štafetno palico mladina iz Grgar-skega okraja in jo ponesla preko Trnovskega gozda — gozda, kjer se je rodil slavni IX. korpus, do Lokavca. Kljub temu. da ni bilo na razpolago kamionov, je grgarska mladina pokazala veliko požrtvovalnost in si prizadevala, da je štafeta potekla v najlepšem redu. Na isti progi je tekla tudi vojaška štafeta ter tekmovala v hitrosti z mladino.
Že ob 18. je pritekla štafeta v Ajdovščino, kjer je bila svečano sprejeta.
Drugi dan ob 6. uri zjutraj je iz Gorice krenila druga štafeta do Ajdovščine in Postojne. Tekla je skozi ogromno množino ljudi in vojske, ki sta jo ves čas pozdravljali in vzklikali maršalu Titu. Svečan je bil dogodek na trgu v Ajdovščini, kamor je prinesel štafeto tovariš Simonič Karlo, oče odraslih otrok, vendar še danes navdušen fizkultur-nik. Pot ga je oblival ko je tekel po progi, držeč v eni roki štafetno palico, v drugi pa šopek cvetja; iz oči pa mu je žarelo veselje, vdanost in ljubezen do našega ljubljenega maršala. Mladina iz Ajdov-
ščine je spremljala štafeto do Vipave s kolesi in mladinec tov. Jože je tekel vso progo do Št. Vida, ne da bi se enkrat oddahnil. Točno ob napovedani uri je bila štafeta na Razdrtem in kmalu potem je prispela še štafeta iz Trsta ki je odšla iz mesta ob 8. uri zjutraj, spremljana od 30 kolesarjev Tržačanov vse do našega bloka V vsaki vasi, mimo katere so tekli mladinski tekači, so se zbirale gruče ljudi in jih pozdravljale. Ko je štafeta ob 11.15 odšla iz Razdrtega, so pionirji okrasili s poljskim cvetjem vse avtomobile, ki so spremljali štafeto. Vsem so žarele oči. vsi so se zavedali, da bo tovariš Tito imel v rokah prav tisto palico in čital resolucijo, ki jo oni sedaj prenašajo. Zato ni čudno, da se je mladina tako polnoštevilno odzvala in povsod si slišal: »Saj nas je toliko, da bi lahko sami ponesli štafeto do Beograda.«
V Postojno so pritekli ob 12.05. Pričakovala jih je z godbo vojska in civilno prebivalstvo, ki je navdušeno pozdravljalo šestnajstorico tekačev. Od tu je štafeta krenila proti Planini in bila ob 12.55 že na cilju Tukaj so jo pričakovali tovariši iz Črnomlja in Kočevja Ko sc se približali naši primorski tekači, se navdušenje med gledalci kar ni hotelo poleči in ko je tovariš poročnik spregovoril in pokazal štafete, ki so se zbrale iz vseh krajev, je iz grl vseh navzočih zadonel samo en vzklik: »Naj živi tovariš maršal Tito!«
Mladina! S tem štafetnim tekom smo ponovno pokazali, da smo in hočemo biti eno in da nočemo nikogar drugega na svetu, kot edino našega maršala Tita!
Naj živi naš ljubljeni maršal Tito!
Delovni uspeh mladine koprskega okraja
V	Kopru se je dne 19. maja zbralo okrog 400 zastopnikov slovenske in italijanske mladine na svojo okrajno delovno konferenco. Okrajno tajništvo ZMJK te podalo poročilo o delu mladine v teku prvomajskega tekmovanja. V poročilu je med drugim rečeno:
Z ozirom na politični položaj našega okraja je bilo naše delo skoraj v vsem času vloženo v priprave za sprejem mednarodne komisije. Pri tem delu zasluži naša mladina največje priznanje in pohvalo. Ker je naš okraj v neposredni bližini Trsta, se je mladina udeležila prav vseh manifestacij v Trstu. V slovenskem delu okraja se jih je udeležilo 99 odstotkov mladine, italijanske mladine pa 80 odstotkov. Naša mladina je bila in je desna roka mladine Trsta v borbi za njegove pravice.
V	tem tekmovanju smo dosegli na fizkulturnem polju lepe uspehe. Pritegnili smo veliko večino mladine v našo organizacijo ravno potom fizkul-ture. V slovenskem predelu je fizkultura prodrla prav v sleherno vas. 1. maja je nastopilo v Trstu 200 mladincev in 700 pionirjev. V italijanskem predelu imamo pet nogometnih mladinskih skupin. Poleg tega imajo mesta še svoje aktive.
V	obveze za prvomajsko tekmovanje smo postavili tudi odpravo nepismenosti. V sleherni slovenski vasi, kjer obstoja šola, so bili večerni tečaji, na katerih smo dosegli prav lepe uspehe. Zaslugo zato imajo predvsem slovenski učitelji, ki jih je v vsem okraju 87, od teh 60 mladincev in mladink. V Ižoli sta dva tečaja za italijanske in slovenske vajence, v Piranu je tečaj za slovenščino, srbohrvaščino in stenografijo. V Strunjanu je tudi bil tečaj za slovenščino, udeleževalo se ga je 55 mladincev in mladink. Stenčasov imamo dosedaj 42.
Tudi s prostovoljnimi urami je naša mladina pokazala, da hoče iti po poti jugoslovanske mladine. Pri obdelavi polja, čiščenja ruševin in popravljanju cest je napravila 17.000 delovnih ur. Pri tem delu sta se najbolj izkazali vas Loka, ki je naredila pri obdelavi polja in popravilu cest 2587 delovnih ur, in vas Pomjan pri delu na polju, popravi ceste in šole 1773 ur. Za temi sledijo Brezovica, Gabro-vica in druge. Z raznim prostovoljnim delom poleg uradnih ur so se dobro izkazali tov. Vidrih Mirko, tov. Vinka in Milena iz podružnice »Prerada« ter tov, Frida in Stojka.
Pri nabiralni akciji za tržaške delavce se je mladina dobro izkazala. Zbrala je razno blago, hrano, mast, denar itd. Pri tem zasluži priznanje delavska mladina Ižole, ki je darovala 30.000 lir, mladina Dekanov pa 6000 lir. Samo mladina iz vasi Šmarnic, ki je skoraj vsa požgana in oropana od fašistične zveri, je darovala 9700 lir, za njo so Dekani, kjer je mladina nabrala 3530 lir. Mladina hodi na lastno iniciativo obiskovat ranjence in bolnike v bolnišnice in jih ob takih prilikah tudi primerno obdaruje; tako je na primer mladina slov. gimnazije obdarila ranj. borce s 104 zavoji
Drugi del konference je bil namenjen organizaciji in bodočim nalogam mladine.
Po statistiki je bilo ugotovljeno, da je po nekaterih vaseh še neorganizirana mladina in to predvsem tam, kjer organizacija ni znala mladine zajeti in jo pravilno usmeriti. Zato je bilo sklenjeno, da bo ravno v teh dneh, ko se bije odločilni boj za priključitev Primorja in Trsta k FLRJ, vključena v organizacijo vsa mladina, da bodo pojmi mladinske organizacije objasnjeni vsakemu mladincu in mladinki. Zato je nujno potrebno, da se utrdi kulturno-prosvetno delo in fizkultura, ker se na teh dveh sektorjih najuspešneje pridobi mladino. Zavedati se je treba, d,a mora imeti mladina tudi razvedrilo in zdravo veselje, kar ji lahko nudimo s kulturo in fizkulturo, da ne bomo od mladine samo zahtevali raznih stvari, a nudili ji ne bi ničesar.
Eden izmed pogojev za utrditev enotnosti mladine je prostovoljno delo za obnovo naše dežele. Tudi mestna mladina mora nuditi pomoč podeželski mladini, ker le na ta način se bo kovalo bratstvo in enotnost.
Naša mladinska organizacija mora vnesti v delo tisti polet, s katerim dela mladina Jugoslavije. Videti mora cilj prostovoljnega dela, ki je blagostanje in neodvisnost od kapitalističnih dežel ter preusmeritev vseh družbeno-gospodarskih proizvajalnih odnosov.
Z navdušenjem je mladina pozdravila iniciativo ljudske mladine Jugoslavije za izgraditev mladinske proge Brčko—Banoviči. Ni pa ostalo samo pri navdušenju, temveč se je mladina tega okraja prostovoljno javila, da bo tudi sama sodelovala pri tej progi. Že je ustanovljena delovna četa, ki bo skupno s tovariši iz Jugoslavije gradila tako, kot so skupno prelivali kri ea osvobojenje Primorske.
Pri postavitvi tromesečnega načrta za tekmovanje so bile upoštevane vse napake minulega tekmovanja in sklenjeno je bilo, da bodo tekmovali bolj načrtno. Ob koncu tekmovanja bo nagrajena najboljša vas, mesto, šola ali tovarna s prehodno zastavico, za drugo mesto bc- pa nagrada kompletna slovenska ali italijanska knjižnica.
Ker se bo to tekmovanje pričelo ravno dne 25. maja, to je na rojstni dan maršala Tita, je mladina koprskega okraja sklenila na tej konferenci, da se bo s še večjo vnemo vrgla na delo in se s tem zahvalila maršalu Titu za njegove bodrilne besede na III, kongresu mladine Jugoslavije, ko je rekel:
»Našim bratom v Istri, pa naj bodo Slovenci, Hrvatje ali Italijani, sporočam, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se izpolnijo njihove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji in da se bodo vključili v novo življenje, ki daje možnost vsakemu državljanu te dežele, naj bo kakršne koli narodnosti, da se vsestransko razvija!«
Naloga članov in funkcionarjev ZMJK je, da aktivno delajo v fizkulturnih društvih
Prav kmalu bo poteklo eno leto, odkar smo osvobojeni. Za nami so vsa težka leta krvave borbe in prvo leto obnove. Poglejmo zato v mislih nazaj in povprašajmo se, koliko je doslej naredila mladina pri ustanavljanju fizkulturnih društev in aktivov ter koliko mladine je redno posečalo telovadne ure, ki so v zvezi s fizkulturo.
Rezultati, ki jih pri tem pogledu ugotavljamo, so zelo majhni in nikakor ne dosegajo zahteve, da postane fizkultura množična, da zajame vso mladino, delavsko, kmečko in intelektualno in jo poveže s starejšimi člani.
Zavedati se moramo, da imamo danes fizkulturo sami v rokah in je prav vsakdo dolžan, da postane njen aktiven član. Preje fizkultura ni bila last ljudskih množic, ampak so jo izrabljali v svoje koristi najrazličnejši kapitalisti in gospoda, ki je plačevala razne športaše, da so oznanjali njihovo ime po svetu. Zavrgli smo staro, izrabljeno športaštvo in pričeli z novim delom, delom ustvarjanja in graditve prave ljudske fiz-kulture.
Prav pri tem delu pa ima najvažnejšo vlogo mladina. Vsaka mladinska organizacija mora skrbeti za to, da vsi njeni člani postanejo fizkulturniki, da se vpišejo v fiz-kulturna društva, a pri tem ne ostanejo člani samo na papirju, ampak da stremijo za tem, da bodo enkrat sami lahko vodili vrste in društva. Gledati moramo na to, da bo čim več mladine v društvenih odborih skladno delalo s starejšimi tehničnimi močmi ter se pri tem učila in naučila vseh potrebnih prijemov v organizaciii. Mladina v odborih, kakor tudi vsa ostala mladina, pa mora budno paziti na vse tiste elemente, ki bi radi v naše novo delo vnesli staro in nerabljeno blago. Vsi člani morajo redno po-sečati vadbene ure, ker edino s tem bomo dosegli pravo delavnost društev.
V krajih, kjer do danes še ni osnovanih fizkulturnih društev, ampak obstojijo samo rajrazličnejši klubi (predvsem nogometni) je nujno, da je prav mladina tista, ki da pobudo in ustanovi fizkulturno društvo po
društvenih pravilih. Obenem pa mora vsak mladinec in vsaka mladinka paziti na to, da ne bo vladal v društvih prepir, cepljenje in razdvojenost, ampak, da bo vse društvo ena sama družina, v kateri bo vsak njen član pravi tovariš, prava tovarišica. Boriti se 'uoramo proti vsem, ki se oklepajo starih, neživljenjskih oblik fizkulture in odbijajo naprednejše strokovnjake in množice mladine, ki hoče dobiti v fizkulturi nekaj novega, svežega in zdravega.
Za vse to delo pa sta potrebna disciplina in red v telovadnicah. Kadai smo v telovadnicah ali na igriščih, moramo poslušati vaditelja; s tem pokažemo svojo discipliniranost, obenem pa se pri njem najbolje naučimo, kako se vodi vadba, nastopi in tekmovanja. Vsak fizkulturnik mora tekmovati da lahko kontrolira sam sebe, v koliko se je izboljšal od zadnjih tekem, v koliko je postal boljši fizkulturnik.
Še nekaj moramo pri našem nadaljnem delu odvreči in to je izgovor, da ima mladina toliko dela, da ne more redno zahajati k vadbenim uram. Časa za to nam ne sme in ne more primanjkovati, ako si bomo vse delo uredili bolj sistematično in bomo že v naprej vedeli, kako bomo izhajali s prostim časom. Navadimo se sistematičnega dela in ako ne gre drugače, uredimo vadbene ure tako, da bomo že v zgodnjih jutranjih urah na prostem zraku razgibali svoje telo in uspeh telovadbe se bo prikazal prav kmalu v vsem nadaljnjem delu, ker bomo delali spočiti in sveži. S polnimi pljuči čistega zraka nam bo lahko prebiti potem ves dan po tovarnah in pisarnah.
Ako bomo tako ravnali v bodoče, bomo prav kmalu lahko postavili nov, mlad kader strokovnjakov, ki jih pri nas tako nujno potrebujemo. Tako bomo dosegli v kratkem času lepše rezultate, kot smo jih dosedaj.
Pojdimo na delo s tistim poletom, ki ga ima mladina pri izvrševanju svojih nalog. S tem bomo dokazali mladini Slovenije in Jugoslavije, da hodimo z njo skupaj po istih potih do popolne svobode.
Kako nai bodo urejene naše knjižnice
S popolno osvoboditvijo naše dežele je nastopilo tudi za kulturno-prosvetno delo novo obdobje; dani so bili vsi potrebni pogoji, da se to delo razvije, razmahne; da se vanj vključijo široke ljudske množice, da se skratka postavi na novo osnovo.
Vse množične organizacije, kakor tudi novo ustanovljena prosvetna društva so med drugim pričela takrat z organiziranjem knjižnic in čitalnih grup. Tudi kulturno-prosvetni odseki pri mladinskih odborih ZMJK imajo nalogo, da pri tem delu sodelujejo in ostalim organizacijam nudijo vso potrebno pomoč. Da bo pa to delo imelo po-
zitiven uspeh, je potrebno, da se ti mladinski odbori držijo nekaterih glavnih smernic, ki jih tu navajamo.
Predvsem je treba opozoriti na napako, ki se često dogaja po naših vaseh. Tam si namreč vsaka organizacija postavlja svojo knjižnico. V praksi potem to tako izgleda, da v vasi formalno obstojajo 2 ali 3 knjižnice, dejansko je pa število knjig v teh knjižnicah zelo majhno, tako, da o knjižnici sploh ne more biti govora. Tako cepljenje ne prinese nobenega rezultata. V manjših vaseh naj bo samo ena knjižnica, h kateri pa naj prispevajo vse organizacije na vasi,
vključno ZMJK. Le tako bo vas imela res pravo knjižnico in ljudje bodo radi zahajali vanjo. Drugače je pa seveda v večjih centrih ali mestih, kjer obstojajo pogoji, da si mladina ali AFŽ organizirajo svojo knjižnico. V teh krajih bomo seveda podpirali iniciativo mladinskega odbora, da ustanovi lastno knjižnico. Stremeti je za tem, da bodo obiskovalci knjižnice imeli na izbiro veliko število knjig, ker le tako bo knjižnica živela, v obratnem slučaju bo pa vse naše prizadevanje zastonj.
Drugi pogoj za pravilno delovanje knjižnice je ta, da vlada v njej red. Pogostoma srečujemo po naših vaseh tkzv. knjižnice, za katere se pa množične organizacije prav malo brigajo. Knjige, brošure, časopisje, vse leži razmetano po policah ali omarah ha razumljivo je, da taka knjižnica ni prav nič privlačna ter se ves material čimbolj pokriva s prahom. Da se to stanje popravi, je potrebno, da naše organizacije na vaseh postavijo v knjižnico odgovornega tovariša ali tovarišico, ki ima predvsem nekaj smisla in veselja za tako delo. Naloga knjižničarja pa bo potem, da bo naročal knjige, jih držal v redu, primerno razdeljene in zavarovane, da bo vodil evidenco vseh knjig, da bo na splošno skrbel za čimvečji razvoj zaupane mu knjižnice.
Večkrat se naši mladinski odbori pritožujejo, češ, da ni mogoče postaviti knjižnice, ker so danes nove knjige precej dra-
ge in organizacija nima sredstev za nakuP' Pri zbiranju knjig se je treba predvsem na' sloniti na vse množične organizacije, ki iz' vedejo potem v dotičnem kraju ali okraj knjižno nabiralno akcijo. Ako bo stvar organizirana na taki široki podlagi, bo breZ dvoma uspelo zbrati prav lepo število knjio-V obvezah za prvomajsko tekmovanje Je delavska mladina pogostoma postavlja® točko, da bo napravila toliko in toliko na * ur prostovoljnega dela, zaslužek pa namenila nakupu knjig. Drug način je ta, d mladina organizira kulturne prireditve a tombole; za pobrane prispevke si pa naba' nove knjige. Pri tem morajo naši mladins odbori pokazati samoiniciativo in iznajolj vost, ker le tako bomo prišli do knjig- , Končno je tu tudi vprašanje slabi knjig. Razumljivo je, da se z nabiralnin11 akcijami naberejo tudi knjige, ki ne ustrezajo več duhu časa, ali pa so mu celo n® sprotne. Mladinske organizacije morajo P° lagati veliko pažnjo na kvaliteto knjig *er pristopiti k izločanju slabih knjig, preda0 pričnejo te krožiti med ljudstvom. RazUJ!\ Ijivo je seveda, da se mora ta odbira vrši s sodelovanjem ostalih političnih in prosve nih forumov. V naše knjižnice mora prih to, kar je zdravo in napredno, morajo Prl; take knjige, ki bodo mladino utrjevale i® vzpodbujale pri njenih naporih za čimpreJ' šnjo obnovo domovine, za dosego njenih a®' prednih, socialnih in gospodarskih ciljev-
Vključujmo mladino v vrste Rdečega križa
Organizacija Rdečega Križa Slovenije se je rodila še v času borbe, takrat ko je kruti sovražnik ropal, požigal in moril po naših vaseh.
Že takoj ob njenem početku se je naše ljudstvo zavedalo, kaj pomeni za nas ta človekoljubna organizacija, katera je že v prvih dneh začela organizirati pomoč v denarju in blagu.
V	jeseni 1944. leta je bilo organ ziranih na ozemlju osvobojene Primorske precej ambulant, katere so delile prvo pomoč ljudstvu in našim ranjenim borcem. Ob istem času je bila postavljena prva bolnica, v kateri se je zdravilo stalno deset do petnajst bolnikov.
Posebno so občutili dobrodelnost te ustanove naši borci, ki so prejemali vso potrebno zdravniško nego od strani naših vestnih bolničarjev in zdravnikov.
Takoj po osvoboditvi smo dobili prvo pomoč tudi od inozemskega RK. Poslednja gorska vasica je prejela obleko, obutev in hrano.
V	poletju 1943 je Rdeči Križ Slovenije organiziral v Tolminu prvo otroško počitniško kolonijo, katera je dala našim naj-
mlajšim poleg vseh ostalih dobrot tudi boljšo vzgojo.
Čeravno nam RKS nudi vso podp®10: je še marsikdo, ki ne razume pravilno, M je pravzaprav RKS. Nekateri so pristop8!! k tej organizaciji samo zato, ker so preJe pomoč v hrani in obleki, nekateri pa. ^ so isto pričakovali. Mnogi pa še danes s' jijo ob strani in se ne zavedajo, da mora®0 biti člani RKS predvsem zato, da poniag8 mo bližnjemu in tistim, ki so dali v naroda osvobodilni borbi vse za skupno stvar za svobodo.	,
Tudi v naših mladinskih vrstah je se precejšnje število mladine, ki še ni vpisana v RKS ali podmladek RK. Spomniti se ®0 ramo besed maršala Tita ob priliki ustanovitve RKJ, ko je rekel, da ni pravi drža'/ Ijan FLRJ, kdor ni vpisan v Rdeči Kri2-
Zato, da ne bo očitek maršala Tita ve' Ijal tudi za nas, se moramo vsi mladinci 1 mladinke vključiti v Rdeči Križ.
Mladina mora pomagati krajevnim 1 okrajnim odborom RKS pri nabiranj® c,;?! nov RKS in članov podmladka RK. V naHj vrstah ne sme biti mladinca, delavca 8 študenta, ki bi ne bil član te človekolju®1^ organizacije.
Invalidi JA pozdravljajo primorsko mladino
Dolga štiriletna, krvava borba je kovala in skovala bratstvo in edinstvo vseh narodov Jugoslavije. To bratstvo se opaža povsod in tesna povezava vlada med mladino Slovenije in Julijske Krajine.
Priobčujemo samo en primer neštetih pisem, ki smo jih prejeli v zadnjem času iz Slovenije in ostalih federalnih edinic Jugoslavije:
Mladini Julijske Krajine!
Danes se nahajamo v teku mladinskega tedna vse svobodoljubne mladine celega poštenega sveta, v katerega spadate tudi vi, herojska mladina Julijske Krajine. Vi ste dokazali v teku štiriletne borbe proti fašizmu in domačim izdajalcem ter danes v izgradnji in obnovi naše zemlje, da želite
živeti skupno z našim narodom v novi l10' derativni Ljudski Republiki Jugoslaviji- .
Mi mladinci, invalidi, smo dali svoj0 ude skupno z vašimi borci za isto stvar, za boljšo bodočnost našega naroda. Dali 5,110 svoje ude za mladinske pravice, ki jih 9e^ daj uživamo, a katerih do danes nismo i®16 li zato, ker nam jih vladajoča reakcionar®8 klika, ki je bila na vladi, ni priznala; 4,8 se svobodno razvijamo na kulturnem in P° litičnem polju. Mi mladinci JA budno P8' zimo na vse stvari, ki se dogajajo ne s8®° pri vas ampak v celem svetu.	.
Prejmite iskrene tovariške pozdrave 00 invalidov iz invalidskega centra v Crkvi.
Sečanski Džorfc'

Naša mladina > porok uspešne obnove
Mladina iz Pregarij je ena najpridnejših pri nas
»Mladina ima zlate rohe in vsa Ina Uaplj(t njenega znoja je plodonosna v mirnem č«slt’ hahor je bila plodonosna vsaha hupi ja njcti^ hrvi v letih vojne.«	NAZOll
j