Zgoda j začne žgati, kar kopriva če postati
Iz življenja T. S. povzel V. Jagodič
Bilo je klavmega jesenskega večera, menda ravno na petek. ko je Tone Skok prijokal na svet. Trdovratno je mižal in nu vse grlo se je drl, da so ga čuli na drugi konec vasi. Ko pa so ga okopali in pošteno umili, se je za silo potolaŽil.
Prav takrat se je vriiil z dela njegov oče, ki je bil zaposlen v tvoraici. Že od dalec je ČuJ vpitje in takoj nganil, da joka njegov sin. Lice se mu je raztegnilo od samega ve»elja in ko je staj ob ztbki. je ves zadovoljen rekel: »No, junak nebogljeni, pa smo te vendar dočaJcali.it Prekipevajoe veselja je kar obmolkuil in se zagledal t svojega sinčka, majhnega Črvička. »Šel bo v šolo, ^elik bo postal in nekoč, ko bova že stara z materjo, naju bo vzel k sebi in nadlcžna leta bova preživela v miru.< Tako je mislil ua-tihoma in bil vesel.
Krstili 80 ga za Toneta. Pri krstiui so ga pili in se ga tudi naptfi: toda Tonetovemu zdravju to ni prav nic koristilo. Nasprotno, ker so premalo pazili naoj. se jim je že med potjo od gostilne do doma prehladil in kmalu bi bil umrl, da ga ni varoval njegov patron.
Tone je rastel. Ko je že sam stal na nogah in jo je lahko ubraj n^ cesto, če so bila vrata odprta, ker tako vclik še ni bil, da bi dosegel kljiiko. se je igral s svojimi tovarisi. Iz prahu, kamiiov ia vode je zidal hiše in jokal, če so mu jiJb podrli. Oblačila ga je mati, ker sam še ni poznal gunibov in hlačnic. Kazalec na roki je imel res oguljen, ker ga je neprestano držal v ustili. Mamini opomini in .svarila niso nic zalegla. Kazalee je bil njegov, pa konec besedi. Stara navada. Pa Tone je bil tudi trmast.
Očeta je utrujalo teiko delo; vendarle je bil, kadar se je vrnil domov, vesel malega sinka in postal koj boljše volje.
Prisel je tisti čas, ko je bil Tone priŠtet med abecedarje v §oli. Mati jo bila vesela, prav tako oče- Kupili so mu tablico, kamenČek in nahrbtnik. ki je bil skorajda večji od Toneta. PoredneŽi &o mu zato nagajali i" vpiK za njim: ^Nahrbtuik, kam pa s Tonetom!« Pa Tone se ni zmenil miiogo zanje. Z bratom sta hodila skupaj v Šolo iu se tudi pridno nčila; Tone še bolj ko brat Petei1, ki je bii za dve lcti ptarejši od njega.
Minilo je leto in Tone je prinesel iz sole odlično spričevalo. Ve^la sta ga bila oČe in mati. Deček je vrgel knjige v kot. kajti pričele so se pocit-iiice. Igral se je 2 otroki, jedel in spal.
Očeta in niater pa so mueile skrbi. Prihranila sta si toliko, da sta se odločila sezidati svojo hižo in jo postuviti na breg. zunaj vasi.
?Bodo otroci Tsaj nekoč iraeli lastno streho,« si je mislil iu trtlno sklenil, da se zidanja čiraprej loti-
Minile so počitiiice. Tone ifl Peter sta iznova poiskala knjige in se na-potila v žolo. Dnevi in iedni so hiteli Spet je minilo leto. Na bregu za vasjo jft atala nova hiša.
Ko je pa prišel Tone v tretji razred, se je malioma sprcmeail. Mati ga je mnogokrat povprasevala, kaj nm je: toda Tone je običajno odgovarjal: >Saj ni nič.< Mati je Često mislila, da je bolan in mu postregla z nmrsicem, in sicer tako, da oče tega ni vedel.
V resnici je bi]o pa tako: Tone se je v šoli ločil od pridnih in se pri-družil lenim sošolcem> ki so ga bili seveda veseli, čes, pa naj nam kdo kaj reLe, saj  smo sami vrh fantje. ko  imamo v svoji sredi cclo odličnjakel
136
Toneta so vabili s seboj na razne indijanske in robinzonske pohode. In reft; se je iznmznil novi pajdaš od doma, kadar je le mopel, najvcčkrat pa takrat, ko ni bilo očeta doma iii ko je mati delala na polju. Jeseni so kradli jabolka, poztmi so trgali čevlje na vaskem ribniku in nagajali otrokom pri san-kanju, spomladi pa so se spravljali nad česnje in lovili ptiče. Vse so delali sprftno, tako da ni vedel za to iiihče, ne oče, ne mati in ne učiteljica.
Nekoč je sedel v šoli Tone silno zamišljen. Učiteljica ga nenadoma pokliče. Toae ni čnl in je kar obsedcl. Šele, ko ga je smiil tovaTiš od zadaj v hrbet, se je zganil, da gu je kar kvišku pognalo.
sVidii, zamišljeu si, pa ne veš, kje smo ostalu« ga je lepo posvarila gospodična. Toneta je bilo sram. Zardel je. NiČ ni vedel.
>AU imaš kakega brata?< ga iznova vpraša.
lone je zmedeii in ne odgovori.
>Kajnc, da ga imaš? V Četrti razred hodi. Peter mu je ime, ali ne?<
Tone še vedno molči.
Kajne, da je  Peter?<  mu polaga potrpežljiva gospodiČna besedo na jezifc.
: Ne Tein,« okleva Tone.
- No, boš pa vendarle vedel, kako se tvoj brat piše?«
>Ne vem,< ponovi Tone.
;Zakaj ne veš,< mu pogoTarja učiteljica, da bi zganila njegovo trmo. Ker nii ni 5c nikoli povedal; vprašal ga pa tndi nisem,« jc zinil Tone, ne da bi kaj poinislil.
Ves razred je buknil v snieh. Tone se je skesano sesedel t klop.
Cospodična učiteljica je bila potrpežljiTa; slopila je k njemu in mu rekla kar najprijazneje: >Tone, ni prav, da si tako razmišljen. Lansko leto si bil pazljivejši in pridnejži. Če boš takT letos ne bo odlike.«
Tone je molča) iu pogledal skozi okno.
Spričevalo koiicem leta ni bilo odlično.
Oče ga je pogledal z mraČnim če-Jom, refce/ pa ni nič. Tone pa je vecie/, da ni storil veselja svojemu očetu. Po-kesal se je malo, pa je na vse to brž pozabil.
Vse počitnice je inalodane preživel s svojimi tovariši. Lovili so ribe v po-luku, vlekli vaškega Čuvaja za nos in nastavljali ptičem. šli so tudi v gozd. Sosedov MiJia je Tedel za stara votla drevesa, ki so v njih gnezdile sove.
sPst,* pravi Miha nekoč, ko so se biižali votlemu drevesu, obenem položi prst na usta in reče: »Tamle zgoraj, poglejte, v tistile luknji je prav gotovo čuk. Tone, zlezi na drevo in privleci ga na dan. Samo previden bodi, da ga ne splašiš«. Tone se je obotavljal.
>Bojiš sec, so mu kriknili vsi po-smehljivo.
>Ptt se ne,« je odvrnil moško Tone, šel k drevesu in pričel previdno plezati nanj. Že je bil pri luknji, ko se ga poioti vznemirjenost.
137
sUokav zavihaj. da boš globlje segel.« rau zavpije Miha-
Tone uboga. zaviha rokav in seže v luknjo.
>Au!c zakriči nenadoma, hitro potegne roko iz luknje in zaluca nekaj po zraku. \ tistem hipu se je opazila vijugasia Črta in je nckaj padlo v travo. Tako se je ustrašil Toue, da sam ni vedel. kdaj je prilezel z dre-vesa. Ves se je tresel od straHu. Miha se imi je pa smejal.
Od takrat ga ni nihče več pripravil. du bi še kdaj zavihal rokav in stikal za eaki: kljub temu je bil zaupen prijatelj Mihov.
Miha je bil sosedov siu. Oče se rau je izselil v Ameriko, ko je bil Se čisto majhen. mati se pa 111 mogla dovolj brigati zanj. ker je morala delati po hišali. Tako se je fant čisto izpricUl. ker ni imel nikogar, ki bi ga po potrebi tenieljito našeškal. ali pa. ki bi mu dal dober nauk in svei. l čitelje^ ni poslušal, župnika pa samo nekaj časa: toda pozneje, ko ga je nekn< pošteno stresel za lase, ker je kradel njegove hruske. si nista bila več dobra; toliko, da je zjutraj še k maši prišel. Bil je mnogo starejši od Toneta in ni več hodil v Šolo. Da bi se ucil kake obrti, mu pa tudi ni disalo. Vedno je Čakal, kdaj iuu bo oče poslal dcnar, da pojde za njim v Ameriko.
Tone, veš kaj. privoščiva si danes peČenko.t rece nekoč Miha Tonetu.
*Kje jo bova pa dobila?« vpraŠa Tone nezaupno.
Nie ne skrbi. bom že jaz naredil. da bo kaj za pod zobe. Danes po-poldne pridi v niežuarjevo hosto na ono stran hriba in me tam počakaj. Pekla in jedla bova, da bo kar reselje.«
^Sama?*' je razmišljal Tone.
»Pa še Jaiieza in JoŽeta pripelji s seboj. da nas bo več,« je prigovarjaJ Miha,
»In če nas mežnar dobi?«
»Ne skrbi za to. Njega gotovo ne bo v hosto. Cerkev popravljajo. pa mora biti poleg. Tudi meni so rekli, pa se ini ne ljubi.
Popoldne se je Tone izgovoril doma, da gre po gobe.
Ko je prišel na določeno mesto, sta fta že eakala Janez in Jože. Samo Mihe ni bilo od nikoder. Že so mislili. da jih je potpgntl za nos. ko jo primaha z vrečo ua hrbtu.
?Kje pa imaš pečenko:1« ga v^praša Tone.
>Tule v vreči jo imam.« Obrnil je vre6o. strcsel iz nje dve kuri z zavitima vratovoma in rekel:  vEvo pečenke!«
Brž so ju oskubili, zakurili ogenj. in kmalu je zadišalo po pe^enki. ko so pričoli z obiranjeni, je Toue skromno pripomnil:
^Raj za poplakniti nam manjka.«
»Uganil si.-r  je i>ovzel Miha.  >Bomo pa za to poskrbeli priliodnjič.T
(Konec prihndnjič.)