P. STRMŠEK:
Kako se je Franceljček učil slušati.
Ootovljali pri Brinarjevih imajo Francelička. Po telescu ie sicer maihen, toda oblasten gospod. Po-sebna Ijubav so mu višave. Ko bi mu marnica in atec ne zapirala vrat, to vem, takoj bi jo pobrisal v Solčavske planine.Tako se pa zadovolji doma z rnizami in stoli. Kadar matnica obeduje, takoj se pri-plazi kot najhujši scvvražnik od zadaj. spleza po stolu kvišku in se na mah oklenc niatnice okolo vratu. da uboga mamica niti požirati več ne more. Seveda se tnamica joka; Franceliček jo sicer iz-pusti, a usmiljenja ni brati v njegovih očeh.
Tak ie. Sedaj ga poznate in si gotovo mislite, da je Franceljček neubogljiv. S svojo sodbo ste prišli prepozno; pred ne-davnim bi bili trdili mcrda prav. Ker si mislim, da imate tudi vi bratca ali sestrico. ki bi ju radi naučili slušati. vam povcm, kako se ie Franceljček naučil.
Da ima Franccljček ob vsej svoji oblastnosti svojo mamico in atca nepopisno rad, se razunie samo ob sebi: saj je povsod tako. kjer so otroci vesclje staršev. Zato smo mislili. da bo Franceljček slušal samo iz liu-bezni, če se mu bo kaj naročilo. A tako daleč se Franceljčck ne da vladati, on je sam svoj gospod. Treba ie bilo šole. Pričela pa se ie tako:
Setleli sino r.ri inizi, in atec ie želel, da pokliče Franceljček mamico iz kuhinje. Franceljček se pa za take želje ni mnogo menil in je rajši ma-hal z žlico po zraku, tako da ie prišel veikrat krožnik v nevarnost, da mu bo treba čez mizni rob.
Ker se v hiši nikoli ne sliši žale besede, niti preglasnega govorjenja, atec ni vedel, kako bi ukratil nernirneža. zakai čc bi bil zahteval strogo, bi Franceljček gotovo ne slušal. Treba ga: ie bilo ukaniti. In atec je rekel: »Franceljček, pazi; naučil te bom slušati! Kar vihra/ z žlico po zraku!« In Franceljček ie mahal kar naprej. Ko pa se je utnidil, je hotel položiti žlico na niizo. Brž je atec opazil njegovo namero in rekel: »Franceljček, le položi žlico na mizo!« Se dalje mu je atec poveljeval, in Franceljček je slušal, ker je atec želel samo to, kar ie hotel Franceljček že storitii Hi-poma pa pravi atec: »Franceljček, pokliči mamico!« In Franceljček ie zlezel na tla. korakal k vratotn in klical: »Mamica. m.amica!...«