SVEČANA OBELEŽITEV 25. OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE V Državnem svetu smo pomembno obletnico obeležili s filatelistično razstavo o slovenskem cvetju, ki smo jo konec maja pripravili skupaj s Filatelistično zvezo Slovenije in Pošto Slovenije. Na njej je bila javnosti tudi prvič predstavljena znamka, ki je izšla ob 25-letnici samostojnosti naše države. stran 20 ZA USPEšNO POT V PRIhOdNOST POTREBUJEMO JASNE CILJE, KI BOdO POVEZOVALI Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, stran 3 VPRAšANJE FINANCIRANJA TIRA KOPER - dIVAČA Izgradnja drugega železniškega tira je ključna investicija za dvig konkurenčno- sti Luke Koper in Slovenskih železnic in je v našem strateškem interesu. stran 12 PROBLEM UPRAVLJANJA AVTORSKIh PRAVIC Svetniki so v mnenju o noveli posebej opo- zorili na problematiko upravljanja avtorskih pravic in vse akterje pozvali k iskanju stičnih točk, da bi se problem pričel razreševati. stran 7 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 3-4 / LETO XI / MESEC SEPTEMBER PREdSEdNIK SENATA KANAdE V dRŽAVNEM SVETU Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil predsednik Senata Georg J. Furey, dele- gaciji pa sta izmenjali pogled na vlogo dvodomnosti sodobnih parlamentov. stran 13 2 KAZALO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA ODLOŽILNI VETO Državni svet je na 22. izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o pokopališki dejavnosti, ki bi morala po mnenju večine svetnikov ostati storitev v javnem interesu stran 4 Z veliko večino glasov so državni svetniki na 20. izredni seji izglasovali odložilni veto na novelo Zakona o varstvu okolja in s tem podprli zahteve civilnih iniciativ stran 5 ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI Državni svet je na 40. redni seji predlagal, da Ustavno sodišče Republike Slovenije odloči, da je določba 149. b člena Zakona o kazenskem postopku, ki omogoča poseg v zasebnost, v neskladju z ustavo stran 6 MNENJA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC Država je pravno prenormirana, forma se postavlja pred vsebino in takšen sistem lahko vodi v sistematično kršenje človekovih pravic stran 7 OKOLJE IN ZDRAVJE Državni svetniki so podprli predlog za spremembo ustave in zaščito vode, saj ustava na splošni ravni sicer ščiti vodo kot dobrino, a takšna določba ne zagotavlja zadostne zaščite oskrbe s pitno vodo stran 8 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ne opredeli primerljive prevedbe nazivov strokovnih delavcev v socialno-varstvenih zavodih, zato je njihov položaj nedorečen stran 8 REGIONALNI RAZVOJ Novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja bi morala opredeliti naloge in način njihovega izvajanja s strani ministrstev stran 9 LOKALNA SAMOUPRAVA Ukrepi, ki se nanašajo na financiranje občin niso usklajeni z interesnimi združenji, zato so svetniki vlado pozvali k rebalansu proračunov za leti 2016 in 2017 stran 9 AKTUALNO MEDNARODNO SODELOVANJE Državni svet aktiven na ravni mednarodnega sodelovanja regij stran 13 OBRAMBA IN VARNOST O vlogi rezerve v obrambno-varnostnem sistemu Slovenije stran 14 ZNANOST IN IZOBRAŽEVANJE Novela Zakona o visokem šolstvu predvideva možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku stran 15 S POSVETOV KMETIJSTVO IN PREHRANA Državni svet in Zadružna zveza Slovenije sta zaradi zaskrbljujočih razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov pripravila posvet na temo reševanja mlečne krize stran 16 ENERGETIKA IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Zveza društev za biomaso Slovenije in Energetska agencija za Podravje sta v Državnem svetu organizirali redno konferenco OVE IN URE za Slovenijo do leta 2030 stran 17 KMETIJSKA POLITIKA EU Na mednarodnem strokovnem posvetu o črpanju sredstev EU za razvoj slovenskega podeželja spregovorila evropska poslanca Bogovič in Nistelrooij stran 18 LOKALNE JAVNE SLUŽBE Računsko sodišče in Univerza v Mariboru izvedli posvet o izvajanju lokalnih javnih služb stran 18 GOSTUJOČE MNENJE NAŠA SUVERENOST JE INVALIDNA Prof. dr. Ivan Kristan, ustavni pravnik in prvi predsednik Državnega sveta o notifikaciji nasledstva Avstrijske državne pogodbe stran 19 CIVILNA dRUŽBA 20 LET DRUŠTVA SLOVENIJA-RUSIJA Slovenski in Ruski narod vežejo številne vezi, pri čemer so posebej dragocena vez civilno-družbena gibanja stran 20 RASTOČA KNJIGA OBRNILA DEVETI LIST Ob devetem povišanju kipca Deklice z rastočo knjigo Rastoča knjiga bogatejša za verz pesnice Saše Vegri stran 20 3 UVOdNIK / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA USPEšNO POT V PRIhOdNOST POTREBUJEMO JASNE CILJE, KI BOdO ZNALI POVEZATI VSE dELE dRUŽBE Leto 2016 se je za Državni svet začelo zelo aktivno, saj so se različni dogodki in dejavnosti kar vrstili. Leto smo začeli še z dodatnim zanosom, saj praznujemo 25-letnico samostojnosti Republike Slovenije. V Državnem svetu smo to pomembno obletnico obeležili z odmevno filatelistično razstavo o slovenskem cvetju, ki smo jo konec maja pripravili skupaj s Filatelistično zvezo Slovenije in Pošto Slovenije. Na njej je bila slovenski javnosti tudi prvič predsta- vljena znamka, ki je izšla ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije. Na številnih slovesnostih ob tej pomembni obletnici sem v srečanjih z ostalimi najvišjimi predstavniki naše države izrazil željo, da bi tudi v Sloveniji današnjega dne našli element, ki bi nas znal povezati in združevati, saj je dejstvo, da praznujemo 25 let samostojnosti, a na žalost ne tudi enotnosti. To sem kot slavnostni govornik poudaril tudi na junijski slovesnosti v Murski Soboti, ki sta jo ob tej obletnici pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever. Ob 25. obletnici se namreč lahko s ponosom spomnimo, kako nam je kljub vsem oviram in skepsi v mednarodnem prostoru, zaradi enotnosti, volje in vztrajnosti celotnega naroda, uspelo nekaj edinstvenega. Brez enotnosti in prave strategije pa je lahko ogroženo vse, za kar smo si tako dolgo prizadevali. Morda je zdaj pravi trenutek, da se znova opomnimo, da za uspešno pot v prihodnost potrebuje- mo jasne cilje. Cilje, ki bodo znova znali povezati vse dele družbe. Državni svet nadaljuje svoja prizadevanja, da bi v povezavi z ostalimi dejavniki v zakonodajni in izvršni veji, še posebej pa s civilno družbo, čim več prispeval k njenemu razvoju in čim višji kvaliteti življenja državljank in državljanov na vseh področjih. Pri tem skušamo biti navzoči pri reševanju vseh aktualnih vprašanj. Predsednik Državnega sveta je bil tokrat prvič povabljen na seje Sveta za nacionalno varnost, kjer je tekla razprava o številnih vprašanjih, s katerimi se sooča Slovenija. Državni svet Republike Slovenije, Zveza vojne veteranov za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov in Zveza policijskih vete- ranskih društev Sever so v aprilu pripravili nacionalni posvet Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije. Zaključki posveta so zbrani v zborniku, ki ne bo v pomoč samo zdajšnjim snovalcem strategije in razvoja obrambno-varnostnih sistemov, temveč tudi temelj za prihodnji razvoj. Tudi sicer smo v Državnem svetu pripravili vrsto zelo odmevnih posvetov, bodisi na pobudo državnih svetnic in svetnikov ali predstavnikov civilne družbe, pri nekaterih pa so nas za soorganizacijo zaprosile pomembne inštitucije, kot je na primer Računsko sodišče. Omenil bi jih le nekaj. Posvet o izgradnji drugega tira, posvet Kulturni in ustvarjalni sektorji, mednarodni posvet Črpanje sredstev EU za razvoj slovenskega podeže- lja, Izvajanje lokalnih javnih služb in še številni drugi. Ne smemo pozabiti posveta z naslovom Notifikacija av- strijske državne pogodbe, v katerega je veliko osebnega truda vložil prvi predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan. Ob tem naj pouda- rim, da tudi sam podpiram stališče, da je to vprašanje končno treba urediti na način, primeren za dve prijateljski državi, in zapreti to poglavje zgodovine. Z veseljem ugotavljam, da je projekt Rastoča knjiga, katere pokrovitelj je Državni svet Republike Slovenije, v zadnjem času dobil nov zagon in slovesnosti, na katerih številni kraji, predvsem pa šole pristo- pajo k temu pozitivnemu in spodbudnemu gibanju, se kar vrstijo. 4 UVOdNIK / IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE OdLOŽILNI VETO NA POGREBNO IN POKOPALIšKO dEJAVNOST Državni svet je na 22. izredni seji s 17 glasovi »za« in 13 »proti« izglasoval odložilni veto na Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Po mnenju večine svetnikov bi morale pogrebne dejavnosti ostati storitev v javnem interesu. Državni zbor je 20. septembra zakon večinsko - s 56 glasovi »za« in 17 glasovi »proti«- ponovno potrdil. Praksa kaže, da imajo danes javna podjetja do sedemkrat nižjo ceno, kot zasebna podjetja. Ni naključje. V gospodarski javni službi ceno določa občinski ali pa mestni svet. Jernej Verbič, državni svetnik Predlog je podala Komisija za lokalno upravo in regionalni razvoj z obrazložitvijo, da gre pri pogrebni dejavnosti za izvirno občinsko nalogo in zagotavljanje storitev, ki so v javnem interesu. Po mnenju predlagateljev veta bi moralo biti pridobivanje dobička podrejeno zagota- vljanju javnih potreb. Ta del dejavnosti bi lahko občine opredelile kot gospodarsko javno službo ali pa jo prepus- tile trgu. Prav tako bi morala zakonodaja upoštevati, da se je v zadnjih letih to področje po različnih občinah urejalo različno, zato bi morala biti dovolj odprta, da bi se lahko določene dobre prakse nadaljevale. Zasebni sektor kaže izrazit interes za pogrebno dejavnost, ker je dobičkonosna, medtem ko pokopališko, ki prinaša le stroške, pušča občinam. Te dobičkov iz prve ne bodo mogle več namenjati za pokrivanje izgub iz druge, niti za vlaganje v pokopališča. Še naprej smo krepili stike z lokalnimi skupnosti in sicer z rednimi mesečnimi obiski, kjer državni svetnice in svetniki dobijo neposreden vpogled v lokalne skupnosti in pomembne podatke za svoje delo. Obiske, kot že običajno, povežemo s pogovornimi oddajami na radijskih postajah in s snemanjem televizijskih re- portaž. Ob tem sam osebno menim, da bi se v Sloveniji morali lotiti izvedbe druge ravni lokalne samouprave in oblikovanja pokrajin ter obenem tudi urejanja celotne verige pristojnosti, od najmanjših občin do državne uprave. Ob tem bi se odprla pomembna vprašanja glede odnosov in pristojnosti med lokalnimi skupnostmi in državo. Nadaljuje se tudi živahna mednarodna dejavnost Državnega sveta, s katero želimo predvsem pomagati pri odpiranju vrat slovenskim podjetjem v tujini. Pri tem zelo uspešno sodelujemo z agencijo SPIRIT ter Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Tu bi posebej izpostavil uradni obisk predsednika senata Kanade v Sloveniji Georga J. Fureyja. Gostili smo delegacije iz Rusije, Kitajske in Azerbajdžana, delegacija Državnega sveta je obiskala rusko avtonomno pokrajino Vladimir, kot predsednik Državnega sveta pa sem zastopal Slovenijo na inav- guraciji kosovskega pred- sednika Hashima Thacija in na slovesnosti ob 1050 obletnici pokristjanjenja Poljske. Med pomembnimi mednarodnimi dogodki, na katerih je sodeloval Državni svet, je tudi slovesnost ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem in slovesnost ob odkritju spomenika padlim ruskim in sovjetskim vojakom na Novih Žalah v Ljubljani. Ob koncu tega nagovora pa bi rad spomnil na dolgole- tna prizadevanja Državnega sveta za uvedbo instituta ponovnega odločanja, s katerim bi Državni svet še dodatno prispeval in pomagal Državnemu zboru pri sprejemanju kakovostne zakonodaje. Da so naša prizadevanja utemeljena in da je potreba po ponovnem odločanju upravičena, je že tako prišlo v zavest deležnikov v zakonodajnem procesu, da dostikrat v razpravah ob predlogih od- ložilnih vetov v Državnem svetu slišimo, kako bi lahko s pomočjo ponovnega odločanja določene zadeve rešili preprosteje in hitreje. Predlog o uvedbi ponov- nega odločanja je naletel na precejšnje razumevanje v poslanskih skupinah v Državnem zboru in upam si reči, da smo tokrat na tej poti najbližje cilju, vendar pa bodo zadnjo besedo seveda rekli poslanci Državnega zbora, ki bi s tem dobili dragoceno pomoč in še dodatno možnost v postop- ku oblikovanje kakovostne zakonodaje. Želim si, da bi prepoznali vrednost našega predloga in skupaj z nami nadaljevali trend dobrih odnosov med obema domovoma slovenskega parlamenta. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta 5 IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / OdLOŽILNI VETO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE NESPREJEMLJIV ZAKON O VARSTVU OKOLJA Državni svet je na 20. izredni seji z 32 glasovi »za« izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o varstvu okolja in podprl zahteve civilnih iniciativ. Državni zbor je zakon ponovno izglasoval na 17. redni seji, in sicer ga je ponovno podprlo 47 poslancev, »proti« jih je bilo 12. Predlog je vložila Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in menila, da že predhodni zakon ni dovolj varoval zdravja ljudi, novela pa to še zmanjšuje z odpravo 10-letne omejitve veljave okoljevarstvenega dovoljenja, ki je omogočal vključevanje javnosti. Postopek podaljšanja okoljevarstvenega dovolje- nja je bil ena izmed možnosti lokalnega prebivalstva, da se aktivno vključi v soodločanje. Prav tako je neustrezno določilo, da se bo lahko v okoljevarstvenem dovoljenju ob določenih pogojih določilo manj stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene po najboljših dostopnih tehnologijah, kar je izrazito v interesu kapitala. Prav tako zakon ne opredeli, kako se bo ocenjevalo one- snaženost okolja, določbe pa omogočajo izdajo dovoljenja za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja, če takšno izjemo omogočajo predpisi EU-ja. Slovenija bi glede na relief in konfiguracijo tal morala imeti strožja merila za varovanje okolja kot druge države in ne blažja. dr. Zoran Božič, državni svetnik VETO NA ZAKON O MEdNAROdNI ZAšČITI ZAVRNJEN Državni svet na 20. izredni seji ni izglasoval odložilnega veta na novelo Zakona o mednarodni zaščiti. Pri tem so predlagatelji izpostavili varnostni vidik sprejemanja beguncev, a večine svetnikov niso prepričali, saj je »za« glasovalo 12 svetnikov, »proti« jih je bilo 15. V zakonu bi morali vzpostaviti varovalke za zmanjšanje možnosti zlorab pri prosilcih za azil. Miloš Pohole, državni svetnik Predlog je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Milošem Poholetom, ki se je zavzela za strožjo azilno zakonodajo. Poudarili so, da bi v zakonu morala ostati rešitev, ki je bila sprejeta v drugem branju zakona, po kateri je prošnja za mednarodno zaščito nedopustna v primeru, če prosilec v Slovenijo vstopi iz druge članice EU, črtanje te določbe v zakonodajnem postopku pa je bilo po mnenju predlagateljev nerazumno. Med drugim so predlagatelji odložilnega veta menili, da bi bilo v zakonu treba določneje opredeliti rok, v katerem bi moral organ odločiti o priznanju mednarodne zaščite in opredeliti tudi rok, v katerem bi morala oseba, ki želi vstopiti v Slovenijo, izraziti namen za vložitev prošnje. Smiselno bi bilo tudi razmisliti o rešitvi, da bi se število prosilcev za azil v zakonu omejilo. 6 IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / OdLOŽILNI VETO / ZA hTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Državni svet meni, da je treba preveriti skladnost nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku s 153. členom ustave. ZAhTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Državni svet je na 40. seji predlagal, da Ustavno sodišče Republike Slovenije po opravljenem postopku odloči, da je določba 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki omogoča poseg v ustavno varovano pravico do komunikacijske zasebnosti in do varstva osebnih podatkov, v neskladju z določbami 2., 15., 22., 35., 37. in 38. člena Ustave Republike Slovenije in, posledično, razveljavi določbo 149.b člena ZKP. 149.b člen ZKP določa, da če so podani razlogi za sum kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje treba pridobiti podatke o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca odredi operaterju, da sporoči podatke o udeležencih, okoliščinah in dejstvih elektronskega ko- munikacijskega prometa. Po vsebini in učinkih ukrep iz 149.b člena ZKP posega v komunikacijsko zasebnost, saj je mogoče z njim pridobiti podatke, ki so integralni del komu- nikacije, na tej podlagi pa ugotoviti pomembna dejstva iz posameznikove- ga življenja, zato bi moral biti po menju Državnega sveta tudi ta ukrep v zakodaji urejen podobno kot ukrep posega v komunikacijo samo. »Naš namen ni rušiti novele zakona, ampak opraviti poglobljeno razpravo o tem, ali je enovit organizacijski model tisti, ki bi lahko izboljšal stanje v Lipici.« Bojan Kekec, državni svetnik BREZ VETA NA NOVELO ZAKONA O LIPICI Državni svet na 21. izredni seji ni izglasoval odložilnega veta na novelo Zakona o Kobilarni Lipica, s katero sta se dejavnost javnega zavoda in turistična dejavnost zopet združili pod eno streho. Predlog za odložilni veto je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in zdru- žitev dejavnosti javnega zavoda in turistične dejavnosti pod eno streho ocenila kot tveganje za na- daljnji razvoj Lipice. Kot je interesna skupina zapisala v predlogu odložilnega veta, je Lipica kulturna dediščina, stanje tam pa je slabo: to govorijo številke o obisku in slabo poslovanje, predvsem kar zadeva Lipico Turizem. Večina državnih svetnikov je pritrdila argumentom ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki je zatrdil, da se na ministrstvu, ki pristojnost nad Lipico dobiva ravno s spremembo zakona, zavzemajo za razvoj in dvig ugleda Lipice. Glede očitka o privatizaciji Lipice je minister zagotovil, da novela ne predvideva nobenih posegov na tem področju. 7 IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PRENORMIRANOST V dRŽAVI KRšI PRAVICE Ob seznanitvi s poročilom o delu Varuha človekovih pravic za 2015 so državni svetniki menili, da ja vzrok za številne težave nekonsistentna in nesistemska zakonodaja, priprav- ljena na podlagi hipnih odločitev, ki so morebiti všečne, a v praksi povzročajo težave in ne izhajajo iz koristi državljanov. Država je pravno prenormirana, forma se postavlja pred vsebino in v takšnem sistemu lahko gre za sistematično kršenje temeljnih človekovih pravic. Velik del zakonodaje, ki bi jo morali že sprejeti pred leti, še ni pripravljena (npr. osebna asistenca, dolgotrajna oskrba...), kar krepi nezado- voljstvo med državljani in izvajalskimi organi. VEČ KOMUNIKACIJE ZA BOLJšO dRUŽBENO KLIMO Državni svet se je seznanil s polletnim poročilom o izvr- ševanju proračuna za leto 2016 in glede črpanja evropskih sredstev ugotavljal, da se v novi finančni perspektivi soočamo s še težavnejšimi postopki. Svetniki so izrazili zaskrbljenost ob napovedanih zahtevah, ki se pojavljajo ob predvidenih jesenskih pogajanjih vlade z javnim sektorjem, ko se utegnejo ob kazalnikih izboljšanja stanja v javnih financah in ugodnejši gospodarski klimi pojaviti nove zahteve po bremenitvah proračuna, pri čemer bi se lahko s prepričljivejšo komunikacijo vladnih resorjev z javnostjo in s primernim načinom pred- stavljanja stanja vplivalo na pozitivnejšo klimo v družbi. Zakon naj bi določal nova administrativna bremena, ne vzpostavlja pa sistema pravičnih nadomestil imetnikom pravic. Državni svet je povzel mnenje Komisije za gospo- darstvo, obrt, turizem in finance in na 41. redni seji posebej opozoril na problematiko upravljanja avtorskih pravic prek kolektivnih organizacij. Ob zavedanju, da neurejeni odnosi med posameznimi organizacijami in avtorji ne morejo biti dobra osnova za izboljšanje stanja, je pozval vse udeležene akterje, da ob možnostih, ki jih ponujajo sicer ne povsem optimalni predlogi, poiščejo skupne stične točke tako, da se bo obravnavana problematika začela postopoma razreševati. Pri tem se morajo imetniki avtorskih pravic ustrezno organizirati, saj lahko le tako pričakujejo pravična nadomestila, seveda ob dodatnem pogoju, da se sklene tudi dogovor o pobiranju nadomestil med imetniki pravic in kolektivnimi organizacijami ter da se vzpostavi širše zaveda- nje vseh, ki uporabljajo avtorska dela, da je treba uporabo avtorskih del tudi plačati. Ob podpori rešitvam, ki urejajo položaj avtorjev in kolektivnih organizacij, pa je Državni svet PROBLEMATIKA UPRAVLJANJA AVTORSKIh PRAVIC opozoril na nekatere administrativne ovire in nezmožnost sodelovanja kolektivnih organizacij, ki draži poslovanje uporabnikov storitev, kot se to dogaja v primerih, ko se ne izda enotnega računa (ene položnice) za opravljeno storitev. Med predlagatelji zakona in predstavniki kolektivnih organizacij je prisotno različno razumevanje glede samega načina in obsega implementacije evropske direktive 2014/26/EU. Kolektivne organizacije so prepričane, da predlog presega nujne zahteve direktive in širi področje pravnega urejanja, zlasti glede nadzora delovanja kolektivnih organizacij. 8 IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZAPIS VOdE V USTAVO Državni svetniki so podprli predlog za spremembo ustave in ob tem menili, da je zakonodaja na področju voda in oskrbe s pitno vodo sicer zadovoljivo urejena, a vendar omogoča, da lahko občine v skladu z Zakonom o go- spodarskih javnih službah izvajajo obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo s podelitvijo koncesije zasebnemu gospodarskemu subjektu. Ustava na splošni ravni sicer ščiti vodo kot dobrino in zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja, a taka določba ne zago- tavlja zadostne zaščite oskrbe s pitno vodo pred pritiski kapitala in zasebnih interesov. STROKOVNI NAZIVI IN PLAČNI RAZREdI Državni svet je ob obravnavi predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja opozoril na nedorečenost položaja strokovnih delavcev v socialnovarstvenih zavodih. Svetniki so izpostavili problem drugačnih nazivov strokovnih delavcev v socialno-varstve- nih zavodih, zakon pa ne opredeljuje njihove primerljive prevedbe. Svetniki so posebej opozorili na problematiko pripravništva in različno interpretacijo njegovega pogojeva- nja za pristop k strokovnemu izpitu. Prav tako so opozorili na vprašanje shranjevanja in uporabo podatkov Državnega izpitnega centra. KPK Z NOVIM ZAKONOM USPEšNEJšA Državni svet je ob seznanitvi s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2015 opozoril, da se že nekaj let govori o novem zakonu, s čimer bi bila KPK verjetno še uspešnejša. Strinjali so se, da je v primeru preganjanja korupcije in krepitve integritete najpomembnejši neodvisen kadrovski in finančni položaj komisije. V preteklosti je že bilo postavljeno tudi vprašanje o morebitnem korupcijskem tve- ganju kot posledici načina delovanja državnih svetnikov, a po oceni predsednika KPK ne more biti korupcijskega tveganja, ker so svetniki izvoljeni predstavniki določenih podsistemov, ki jih predstavljajo javno in se zavzemajo za njihove interese. NELOJALNA KONKURENCA NA BANČNEM TRGU Državni svet se je seznanil s poročilom in finančnim načrtom Banke Slovenije (BS) za leto 2015 in zastavil vprašanje ali so lahko člani nadzornih svetov, ki niso uspešno opravljali dela, še imenovani na položaje v bančnem sistemu. Opozoril je na privilegiranost določenih bank, ki s ponujanjem dumpinških obresti za kredite nelojalno konkurirajo na bančnem trgu in spraševal kateri organ je opustil dolžno ravnanje v primeru nastanka bančne luknje in ni zaščitil premoženja v javni lasti; na kakšen način BS upravlja s sanacijskimi načrti posameznih poslovnih bank; ali BS izvaja nadzor nad delom DUTB in sistemsko manj pomembnimi institucijami itd. 9 IZ dELA dRŽAVNEGA SVETA / MNENJA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE POVPREČNINA KRNI dELO OBČIN Državni svetniki niso podprli predloga novele Zakona o izvrše- vanju proračunov RS za leti 2016 in 2017. Menili so, da ukrepi, ki se nanašajo na financiranje občin, niso usklajeni z interesnimi združenji občin. Vlado so pozvali, naj predloži rebalans proračuna za leto 2016 in predlog sprememb proračuna za leto 2017 ter spremembo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 in tako občinam z zvišanjem povprečnine zago- tovi sredstva za obveznosti iz naslova plačila subvencij najemnin, ki so posledica odločitve Ustavnega sodišča o neskladnosti 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z ustavo. Ob tem so izpostavili pomen finančne avtonomije občin. POMANJKLJIV NAdZOR NAd dUTB Državni svet se je seznanil s poročilom Računskega sodišča za leto 2015 in izrazil presenečenje nad ugotovitvami iz letnega poročila ter pripombami, ki se nanašajo na poslovanje DUTB ter s tem v zvezi ugotovljenim pomanjkljivim nadzorom Ministrstva za finance nad delovanjem DUTB. Svetniki so prav tako zastavili vprašanje o poteku follow-up revizije, ki se nanaša na pred leti opravljeno revizijo v zvezi z medicinsko opremo in smotrno izkoriščenostjo znanstveno-raziskovalne opreme. Državni svet je izrazil začudenje glede odločitve o plasiranju kupnine pri prodaji Aerodroma v integralni proračun in ne na račun demografskega sklada. POMEN MEdGENERACIJSKEGA dIALOGA Ob obravnavi Letnega poročila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2015 so svetniki izpostavili medgeneracijsko solidarnost v povezavi z vzdržnostjo pokojninske blagajne in razvojem celotnega sis- tema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Seznanili so se s stališčem Mladinskega sveta Slovenije. Svetniki so podprli zamisel o zagotavljanju medgeneracijskega dialoga s konkretnimi dejanji, kot je na primer vključitev predstavni- kov mladih v svete vseh javnih zavodov, katerih delovanje je vezano na pravice, od katerih je odvisna sedanjost in prihodnost mladih generacij. FINANCIRANJE REGIONALNEGA NIVOJA Državni svet je ob podpori dopolnjenemu predlogu novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki na regionalni nivo prenaša dodatne naloge, izpostavil , da je treba s prenosom nalog prenesti tudi sredstva za njihovo izvajanje. Državni svet je še menil, da bi moral zakon jasno opredeliti naloge in način njihovega izvajanja s strani pristojnih ministrstev. Ob podpori ukrepom na območjih s podpovpreč- no gostoto poselitve, je Državni svet opozoril na problem okoli 30-ih občin, ki se srečujejo z izrazitim povečevanjem pre- bivalstva in posledično večjimi stroški na področju predšolske vzgoje in gradnje stanovanj ter komunalne infrastrukture. NUJNO POENOTENJE RAVNANJ SOdIšČ Ob obravnavi Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2015 so svetniki opozorili na težave pri reševanju gospodarskih sporov na sodiščih in na nujnost pospešitve postop- kov izvršbe, saj se ti nerazumno vlečejo tudi po tem, ko so sklepi o izvršbi že pravnomočni. Zaradi neenotnih sodnih praks trpi ugled sodišč. Svetniki so izpostavili vprašanje javnih objav sodb, ki bi pripomogle k večji transparentnosti sodstva. Na neenotnost sodnih praks vplivajo nedorečene spremembe zakonodaje, pogosto sprejete po skrajšanem in nujnem postopku. Državni svet je opozoril na alternativne metode reševanja sporov, ki se zaradi pomanjkanja sredstev izvajajo omejeno, kar je nedopustno. OVE IN PORAST TRdNIh dELCEV Ob seznanitvi s poročilom o stanju na področju energetike v letu 2015 je Državni svet opozoril na slabšanje kakovosti zraka zaradi porasta trdnih delcev, ki so tudi posledica uvajanja OVE. Opozoril je na več let trajajočo izgradnjo visokonapetostnega daljnovoda Cirkovci-Pince kot edine manjkajoče mednarodne interkonekcije, brez katere ni možno trgovanje z električno ener- gijo preko Slovenije. V zvezi z elektrodistribucijskim omrežjem bi morala elektrodistribucijska podjetja, poleg visokih stroškov polaganja kabliranih daljnovodov, ki prispevajo k boljšemu delovanju omrežja, upoštevati tudi ekonomičnost te investicije, kar je pomembno v času vedno pogostejših naravnih ujm. 10 IZ dELA KOMISIJ / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE IZ dELA KOMISIJ Komisija za državno ureditev ni podprla novele Zakona o obrambi. Odločitve, ki bi lahko upočasnile odločanje države o sodelovanju vojske v mednarodnih operacijah, je treba sprejemati previdno in ne rušiti sistema na nivoju dvofaznega odločanja med Vlado in Državnim zborom, saj si ne smemo zmanjšati kredibilnosti. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je ob obravnavi novele Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo podala predlog spremembe člena zakona o plačilu del samoza- poslenih v kulturi na način, ki omogoča primerljivost neto plačila za opravljeno delo samozaposlenega in bruto plače zaposlenega javnega uslužbenca. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je podprla predlog sprememb evropskih uredb o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje in opozorila na problem odpadnih vod z ladij, ki jih le-te oddajajo ob prihodu v pristanišče Koper ter izrazila skrb nad nadzo- rom upravljanja balastnih voda s plovil, saj še nismo ratificirali Konvencije o balastnih vodah. Komisija za lokalno samou- pravo in regionalni razvoj ob seznanitvi s Poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS 2015 ni dobila odgovorov na vprašanje o krivcih obremeni- tve proračuna iz naslova odškodnine Hrvaški zaradi kršitve dogovora o dobavi elektrike iz NEK. Komisijo so zanimali načrti pri izrabi hidro energije v odnosu do gradnje 2. bloka NEK ter poslovanje in naložbe sklada. Komisija za državno ureditev ni podprla predloga novele Zakona o odvetništvu, s katero je OZS povišala vpisnino za vpis v imenik odvetnikov in otežila vstop novih kandidatov v OZS, kar je v nasprotju s pravico do proste podjetniške pobude. Ocenili so, da predlog zakona in tudi predstavljeni aman- dmaji Vlade posegajo v samostojnost odvetniškega poklica, ki znotraj pravosod- nega sistema dobro deluje. Ob obravnavi novele Zakona o skupnosti študentov je Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport podprla predlog, a opozorila na nedorečenosti v zvezi s pravnim statusom ŠOS. Zaradi večje jasnosti pravne- ga statusa študentske organizacije, transparentnosti dela in poslovanja je treba prevetriti področni zakon iz leta 1994 in ga posodobiti. Komisija za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj je obravnavala Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest za leto 2015 in ponovno pozvala k pospešitvi postop- kov in aktivnosti pri gradnji 3. razvojne osi. Med drugim je izpostavila problem dvakrat začete gradnje hitre ceste Hajdina-Ormož. Na to temo je Državni svet zastavil več vprašanj pristojnim minis- trom, a napredka ni. Komisija za državno ureditev je podprla spremembe zakonodaje o dedovanju ob upoštevanju amandmajev, ki sta jih vložili poslanski skupini Združena levica in SDS, med drugim, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ne omeji. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je podprla spremembe evropskih uredb o skladih tveganega kapitala in za socialno podjetništvo. Ocenila je, da je poslovanje omenjenih skladov pri nas še v fazi razvoja, ker so podjetja usmerjena bolj k črpanju sredstev iz omenjenih skladov ne pa v vplačevanje vanje in so negativne posledice vplačevanja v omenjene sklade še neraziskane. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance se je ob obravnavi novele Zakona o prispevkih za socialno varnost zavzela, da se kot ena od možnih variant v zakono- daji prouči razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost v obliki božičnice. Vlada bi morala iskati prihranke na odhodkovni strani z bolj racionalnim obvladovanjem stroškov. Komisija za lokalno samou- pravo in regionalni razvoj se je ob seznanitvi z izvajanjem Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2015 strinjala, da je na področju varnosti cestnega prometa nujen celovit pristop. Med drugim je opozorila na spremembo organiziranosti izpitnih centrov, ki ima lahko 11 IZ dELA KOMISIJ / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE negativen vpliv na varnost cestnega prometa v subregij- skih centrih. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob seznanitvi s Poročilom o delu Inšpektorata RS za delo za 2015 ugotavljala, da na področju delovnih razmerij nekatere kršitve ostajajo stalnica, za kar je kriva tudi delovnopravna zakonodaja, ki se ni povsod prilagodila realnosti. Predstavniki soci- alnih partnerjev so se ob tem zavzeli za več sodelovanja. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podprla predlog Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016, a ob tem ponovno izpostavila neustre- znost politike zavarovanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Treba je poiskati ustrezen model celovitih zavarovanj kmetijskih zemljišč, ki bodo cenovno sprejemljiva. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki zvišuje cenzus za brezplačno kosilo učencem. Zavzela se je za ureditev postopkov na način, da bi zakonske določbe pomenile podlago za avtomatično dodelitev pravic do subvenci- je na podlagi že obstoječih podatkov v informacijskem sistemu centrov za socialno delo. Komisija za lokalno samou- pravo in regionalni razvoj ni podprla predloga zakona o dimnikarskih storitvah. V preteklosti je že večkrat zavzela stališče, da je izvajanje dimnikarskih storitev v javnem interesu, pri čemer mora biti ureditev prijazna do uporabnikov in vzpostaviti učinkovit nadzor tako nad izvajalci kot uporabniki in se zavzela za dimnikarsko službo v okviru javne službe. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla novelo Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Strinjala se je z opozorili nevladnih organiza- cij o pomenu usklajenosti zakonodajnih rešitev na tem področju. Ker v praksi prihaja do nasprotujočih si rešitev sodišč v posameznih postopkih, je pozvala k uvedbi mehanizmov za avtomatično poenotenje obravnave zadev. Komisija za lokalno samo- upravo in regionalni razvoj ni podprla novele Zakona o letalstvu, saj ruši celovitost že vzpostavljenega sistema, kar je ključno z vidika varnosti. V zvezi s skrajšanimi postopki pridobivanja dovoljenj za izvajanje vzdrževalnih del v javno korist se je komisiji zas- tavilo vprašanje javne koristi v primeru, ko ga upravljajo zasebna podjetja. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je ob seznanitvi s Poročilom o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2015 ugotavljala, da se sredstva iz naslova koncesnin letno nižajo, kar bo negativno vplivalo na delo invalidskih in humanitarnih organizacij, zato je nujen razmislek o dodatnih virih financiranja oz. spremembi zakonodaje. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podprla novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu in opozorila, da je ne glede na to, da SDH ni javno podjetje,vpogled v nje- govo delovanje in odločitve nujen. Treba je zagotoviti, da so odločitve, povezane z razpolaganjem z naložbami preverljive in znane, s cijem uspešnejšega upravljanja z državnim premoženjem. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je seznanila s problematiko obdavčenja dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine. V pripravo in razlago davčne zakonodaje, ki je v določenih segmentih pretirano zapletena in težko razumljiva bi morali vnesti več socialne občutljivosti in življenjskosti, ko gre za otroke, ki v skladu z ustavo uživajo posebno varstvo in skrb. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport je podprla novelo Zakona o Slovenskem filmskem centru in izpostavila vprašanja o možnosti poenotenja modela finančnih spodbud tako za tujo kot domačo filmsko in avdiovizualno produkcijo po zgledu drugih držav, kroga upravičencev do denarnega povračila glede na sedež javnih in pravnih oseb, višine sofinanciranja preko razpisov SFC ter zahtevanega časa za izvedbo projekta skladno z razpisnimi pogoji. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pogojno podprla Predlog zakona o ugotavljanju katastr- skega dohodka in opozorila, da se katastrski dohodek povečuje od 50 do 300 %, kar je ob situaciji na kmetijskih trgih nesprejemljivo, saj le-ta vpliva na druge socialne transferje. Priliv v državni proračun bo nesorazmeren v primerjavi s škodo v kmetij- stvu, socialni položaj mladih družin na gorskih kmetijah pa bo slabši. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je ob podpori evropski uredbi o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu opozorila na motenje zaradi radiodifuznega oddajanja Italije v nasprotju z mednarodnimi dogovori. Slovenski prebivalci zaradi škodljivega motenja frekvenc ne morejo slišati radijskih postaj v svojem jeziku. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ni podprla novele Zakona o davku na dodano vrednost in odrekla podporo nesistem- skim davčnim ukrepom, ki po- segajo zgolj v ozko področje, kot je to v primeru predloga zmanjšanja stopnje DDV pri higienskih izdelkih za ženske. Zavzela se je za spremembe, ki bodo odpravile anomalije na davčnem področju. 12 AKTUALNO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE dRUGI TIR PROGE KOPER – dIVAČA IN VPRAšANJE FINANCIRANJA V Državnem svetu je marca potekal posvet, ki ga je pripravila Inženirska zveza Slovenije. Sodelujoči so se strinjali, da bi bila izgradnja drugega železniškega tira med Koprom in Divačo ključna investicija za dvig konkurenčnosti Luke Koper in Slovenskih železnic, prav tako je to v strateškem interesu Slovenije in njenega sosedstva, kajti transportna pot prek Slovenije predstavlja najkrajšo oskrbovalno pot. Državni svet je na to temo sprejel tudi zaključke. Drugi tir je strateškega pomena za konkurenčnost in uveljavljanje načel trajnostnega razvoja. Mitja Bervar, mag. manag., predsednik Državnega sveta Vprašanj o realizaciji projekta ni več, projekt je na Vladi RS že sprejeto dejstvo. dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo Delež države naj ne bi presegel 200 milijonov evrov, kar bi proračun še lahko prenesel brez posebnih naporov. Metod Dragonja, Ministrstvo za finance Iskanje optimalnih rešitev Projekt je umeščen v prostorske plane, kmalu naj bi bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Tečejo aktivnosti pri optimiziranju rešitev, pri tem pa je najtežja in še nerešena naloga zagoto- vitev denarja. Osnovni prob- lem je, da se Slovenija ne more proračunsko zadolžiti za izgradnjo drugega tira, brez da bi hkrati poslabšala stopnjo zadolženosti glede na BDP . Finančno konstrukcijo projekta naj bi reševali z ustanovitvijo posebnega projektnega podjetja, ki bi nastopalo kot investitor in se zadolževalo na način, ki ne bi vplival na stopnjo zadolženosti države. Rešitev bo sprejeta s posebnim zakonom, ki je v pripravi. Ministrstvo za infra- strukturo je naročilo študijo, v kateri so bile ovrednotene variantne rešitve ter izbrana optimalna različica pove- zave Koper - Divača. Obremenjenost niža konkurenčnost Drugi tir je za Luko Koper nujen po letu 2018 ali 2019, sicer se bodo pojavile resne motnje v poslovanju. Slovenske železnice so sprejele vrsto ukrepov, da bi zagotovile normalno poslovanje Luke Koper. 102 kilometra dolga železniška povezava Ljubljana - Divača, zgrajena 1876, je danes dvotirna, elektrificirana, daljinsko vodena proga, ki je 85 % izkoriščena. Večja propustnost leta 1967 zgrajenega enotirnega odseka Divača - Koper pa bi bila možna le z izgradnjo dodatnega tira. Modernizacija v sosedstvu Posamezne regije in prometni koridorji tekmujejo za čimprejšnjo vzpostavitev moderne povezave mediteranskih luk s sredn- jeevropskim zaledjem. Zelo aktivni so Italijani, ki so svoj del železniške povezave že zgradili, Avstrijci pa hitijo z gradnjo železniške proge od Dunaja proti jugu, ki bo italijansko smer povezala z omrežji Češke, Slovaške in Poljske. Tisti, ki bo uspel prvi modernizirati te povezave, bo predvidoma tudi odrezal največji del logističnega kolača na Jadranu. Cenejše javno financiranje Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so izdelali študijo o finančni upravičenosti izgradnje drugega tira. Primerjali so vrednost uradnega investicijskega programa, to je 1.005 milijonov evrov, z vrednostjo iz revidiranega investicijskega programa v višini 805 milijonov evrov in ugotovili, da se zaključki te študije v delu, ko analizira način financiranja gradnje, ne ujemajo s pričakovanji Vlade RS. Zaključek o ekon- omski upravičenosti gradnje je enoten in nedvoumen - drugi tir je ekonomsko upravičeno zgraditi, zaključ- ki študije pa se bistveno razhajajo s stališči vlade do načina financiranja: investicija, financirana prek javno zasebnega podjetja (JZP), bi bila dva- do trikrat dražja kot gradnja iz javnih sredstev, pri čemer bi bil prispevek države celo 3 do 5-krat višji kot pri javnem financiranju. več na http://www.ds-rs. si/?q=novice/izgradnja -drugega-zelezniskega-tira -koper-divaca http://www.ds-rs.si/sites/ default/files/dokumen- ti/6ds-40sklep_k_zakljuc- kom_posveta_izgra- dnja_drugega_tira_z. proge_koper-divaca.pdf 13 AKTUALNO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Glede na odsotnost druge ravni lokalne samouprave je Državni svet primeren sogovornik visokim predstav- nikom regionalnih oblasti. Predsednik Državnega sveta se je septembra udeležil po- slovno - investicijske konfe- rence v okviru dnevov kitajske regije Ningboj v Sloveniji. Konec maja se je na povabilo guvernerke regije Vladimir Ruske federacije Svetlane Orlove na delovnem obisku v OBISK PREdSEdNIKA SENATA KANAdE V dRŽAVNEM SVETU Na povabilo predsednika Državnega sveta Mitje Bervarja se je na uradnem obisku v Sloveniji mudil predsednik Senata Kanade Georg J. Furey z delegacijo in se v okviru obiska udeležil 11. Strateškega foruma Bled, enega najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v Sloveniji, kanadske senatorje pa so sprejeli najvišji politični predstavniki države, med drugim predsednik republike in predsednik Državnega zbora. Kanada je ustavna monarhija, zakonodajno oblast tvori dvodomni zvezni parlament. Spodnji dom (House of Commons) ima 338 članov, izvoljenih iz posameznih volilnih enot. Zgornji dom (Senat) šteje 105 članov, ki ima moč, da odloži zakonodajo. Srečanja predstavnikov obeh domov parlamentov (Državnega sveta in Senata) potekajo kontinuirano že več let, zadnji obisk predsednika kanadskega Senata v naši državi sega v leto 2009, aktualni predsednik Senata Georg J. Furey pa je Slovenijo takrat obiskal kot član takra- tne kanadske delegacije, bil pa je tudi predsednik skupine prijateljstva s Slovenijo v kanadskem parlamentu. Tokratni obisk je v strukturi bilateralnih obiskov med državama potekal na najvišji ravni v zadnjih letih, zato sta ga obe delegaciji ocenili kot zelo pomembnega za intenzivnejši politični dialog in za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama ter za širitev sodelovanja v okviru ITF - Ustanovi za krepitev človekove varnosti. Delegaciji sta na uradnem srečanju izmenjali izkušnje dvodomnosti in delovanje dobrih praks, ter se zavzeli za poglobitev prijateljskih vezi, razumevanja in dobrega sodelovanja med zgornjima domovoma parlamentov. V ospredju pogovorov je bila sklenitev sporazuma o strateškem partnerstvu med EU in Kanado, begunska in migrantska problematika, varnostna vprašanja, govora pa je bilo tudi o posledicah, ki jih za Evropo in svet prinaša izstop Velike Britanije iz EU. dRŽAVNI SVET AKTIVEN NA RAVNI MEdNAROdNEGA SOdELOVANJA REGIJ Vladimirju mudila delegacija Državnega sveta. Program obiska je obsegal delovne pogovore z vodstvom regije Vladimir in predstavniki vodstva Sankt Peterburga. Še pred tem je predsednik Državnega sveta marca v Ljubljani gostil predsednika Odbora regij Markkuja Markkulo. Prav tako marca je Državni svet gostil guvernerja ruske pokrajine Vologd Olega Kuvšinnikova. Mednarodno delovanje Državnega sveta se v zadnjih letih krepi zlasti na področju sodelovanja z regijami. 14 AKTUALNO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Naša obramba zaostaja Uspešno vključevanje Slovenske vojske (SV) v podporo vladnih ukrepov soočenja z migracijsko krizo ter mednarodne operacije kažejo na njeno vojaško učinkovitost, a ne morejo zakriti zaostajanja v razvoju in da njena pripravljenost ni na želeni ravni. Število pripadnikov upada, modernizacija se je ustavila, ni tehnološkega napredka. Načrtovanje razvoja ni v skladu z nacionalnimi potrebami. Ciljnih zmo- gljivosti v Zavezništvu ne dosegamo, pojavljajo se kritike, kar posledično prav tako vpliva na obrambno sposobnost, ugled in mednarodno kredibilnost Slovenije. Tudi Policija je po letu 1991 izgubljala mesto in vlogo v okviru nacionalno- varnostnega sistema. VLOGA REZERVE V OBRAMBNO-VARNOSTNEM SISTEMU SLOVENIJE Po 25. letih samostojnosti država še ni našla celovitega odgovora na vprašanje, kako nadomestiti sistem družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Po uresničitvi prizadevanj po evro-atlantski integraciji v politične in varnostne povezave so se ambicije, da bi imeli pripravljene in sposobne obrambne sile, znižale. Na posvetu aprila so Državni svet, strokovna in civilna javnost oblikovali pobude in rešitve ter pozvali Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve, da jih proučita. Državo moramo negovati, jo spoštovati in varovati. Mitja Bervar, mag. manag., predsedsednik Državnega sveta Nekatere oblike, obseg in intenzivnost groženj, s katerimi se soočamo v Evropi, so presegle raven na kateri smo gradili razvoj oboroženih sil. Andreja Katič, ministrica za obrambo Aktivna sestava Slovenske vojske ni sposobna obraniti domovine. Vasilije Maraš, polkovnik Slovenske vojske Ministrstvo načrtuje spremembe Na Ministrstvu za obrambo poteka strateški pregled obrambe in priprava sprememb obrambne zakonodaje, o prenovi pa mora biti dosežen politični in družbeni konsenz. Nujna je politična odločitev na naj- višji ravni, reforma pa mora biti celovita. Pri prenovi Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski je treba urediti razmerje med obema ter dodati ali prenoviti določene vsebine. S podzakonskim aktom je treba urediti ustanavljanje in organiziranje svetov, sosvetov in posvetovalnih teles za varnost na območ- nem, regijskem in državnem nivoju in predstavnika sveta na državnem nivoju vključiti v sekretariat Sveta za naci- onalno varnost Republike Slovenije. Zakonsko je treba opredeliti tudi Narodno zaščito. Pozitivne izkušnje osamosvojitvene vojne Osamosvojitvena vojna je dobra izkušnja, ki lahko pomaga pri iskanju rešitev. Osmisliti moramo verodo- stojen lastni obrambno- varnostni koncept in ga vgraditi v družbo. Prenoviti je treba obrambno strategijo, strategijo sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah ter vojaško doktrino in zagotoviti pogoje, da bosta mirnodobna in rezervna struktura ter organiziranost Slovenske vojske omogočili nadgradnjo obstoječih in razvoj dodatnih operativnih zmogljivosti, predvsem pa razvijati zavest državljanov, da ima stalna sestava Slovenske vojske, vključno z rezervno sestavo, nenadomestljivo vlogo pri nacionalni obrambi. Potencial civilno- družbenih organizacij Strateški pregled obrambe bo omogočil oblikovanje predlogov ukrepov za izbolj- šanje obrambnega sistema in pripravljenosti ter vzdržljivosti SV, pri čemer ne gre zanema- riti vzpostavitve območnih in pokrajinskih svetov za varnost ter Nacionalnega sveta za varnost, kar bi omogočilo teritorialno koordinacijo varnostne problematike in vključevanje številnih civilno-družbenih organizacij z namenom izboljšanja samozaščitnega delovanja. več na http://www. ds-rs.si/?q=novice/ vloga-rezerve-pri-zago- tavljanju-vzdrzljivosti-ob- rambno-varnostnih-siste- mov-slovenije 15 AKTUALNO / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Novela razdelila javnost Kot je na posvetu o noveli, ki ga je junija organiziral Državni svet na pobudo Slavističnega društva Slovenije pojasnila ministrica dr. Makovec Brenčič, predlog nalaga določitev podrobnejšega načina utemeljene skrbi za učenje slovenščine v visokem šolstvu, kar je zelo pomemben korak k širšemu urejanju slovenskega jezika v našem visokošolskem prostoru. Vsebina je bila pripravljena v sodelovanju z rektorsko konferenco in tudi s strokovnjaki s področja slovenskega jezika. Zaradi razvoja znanja in znanosti v evropskem visokošolskem prostoru je nastopil čas, da se Slovencem omogoči - ob ustreznih pogojih - večjo odprtost visokošolskega prostora ob skrbni rabi ključnega in edinega učnega jezika kot materinega t.j. UČNI JEZIK V VISOKEM šOLSTVU V Državnem svetu je bilo konec junija posvetovanje o noveli Zakona o visokem šolstvu, ki predvideva možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, če se izvajajo primerljivi programi tudi v slovenskem jeziku. Medtem ko zagovorniki poudarjajo, da se bo z novelo zakona povečala kakovost visokega šolstva, nasprotniki opozorjajo, da je predlog v nasprotju z ustavo in Zakonom o javni rabi slovenščine kar vse bo vodilo v znižanje kakovosti poučevanja, znanja in raziskovanja. Učni jezik na univerzah je in ostaja slovenski jezik. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport Pomembna je zavezanost univerz za razvoj slovenskega jezika. T one Peršak, minister za kulturo Od ministrstva in vlade je treba zahtevati, da zagotovita pogoje, da se z denarjem slovenskih davkoplačevalcev ne bo spodbujala anglifikacija slovenskih univerz. dr. Marko Jesenšek, prorektor Univerze v Mariboru slovenskega jezika, vendar ob izjemah, ki dovoljujejo tudi odpiranje tega prostora. Minister za kulturo Tone Peršak je k temu dodal, da je pomembno, da univerza prepozna kot svojo nalogo skrb za razvoj slovenskega znanstvenega jezika in terminologije. Sporni prvi člen Ministrstvo za izobraževanje je v javni razpravi prejelo več kot 40 pripomb na novelo zakona, in sicer največ prav na 1. člen, ki prinaša spre- membe glede učnega jezika visokega šolstva. Kot se je izkazalo v razpravi, ministr- stvo pripomb ni upoštevalo, zato je del javnosti ocenil spremembe zakona kot enostranske, pomanjkljive in zavajajoče. Kritiki so med drugim izpostavili, da zakon tudi nikakor ne zagotavlja stabilnega financiranja visokega šolstva, kar je eden od ciljev novele. Negativni elitizem Predavanja v angleškem jeziku so kritiki novele označili kot »zmotni ključ dofinanci- ranja slovenskega visokega šolstva«, anglifikacijo univerz pa za negativni elitizem in napačno razumevanje evropske jezikovne politike, internacionalizacije visokega šolstva in kakovosti izobraže- vanja. Kot so še poudarili, je v slovenščini garant kakovosti slovenski učni jezik, zato si moramo prizadevati za resnično internacionalizacijo našega visokega šolstva, to pa zahteva kakovost sporočila in ne sporočilo v angleščini. Z anglifikacijo so kršene ne le ustavne pravice temveč tudi osnovne spoznavne in sporočanjske zakonitosti. Prisiljeno delovanje ogroža kvaliteto Uveljavljanje angleškega jezika kot učnega jezika zanemarja evropska prizadevanja za jezikovno raznolikost in predvsem za enakopravnost, vezano na jezik vsakršnega in tudi akademskega delo- vanja. Prisiljeno delovanje v tujem jeziku lahko vodi k nižji učinkovitosti in uspešnosti in posledično k nekvaliteti, kar se je že izkazalo v primeru nemškega visokega šolstva. Tudi slovenska matura zahteva znanje angleškega jezika največ na stopnji B2, kar postavlja pod vprašaj sposob- nost kvalitetnega jezikovnega razumevanja slušateljev predavanj v tujem jeziku. več na http://www.ds-rs. si/?q=novice/predlog-spre- memb-dopolnitev-zakona-o- visokem-solstvu-ucni-jezik-v- visokem-solstvu 16 S POSVETOV / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Krize v kmetijstvu, še posebej v prireji mleka, niso nekaj novega, saj se pono- vijo vsakih nekaj let, vendar pa je tokratna mlečna kriza nekoliko drugačna - postala je dolgotrajna. Zanjo sta ključna zlasti ukinitev mlečnih kvot, ki je priča- kovano zamajala trg, ruski embargo na uvoz hrane iz EU, manjša potrošnja v EU in zmanjšanje izvoza mleka na tretje trge. Na ravni EU se pripravljajo novi ukrepi, za rešitev krize pa bo namenjen dodaten denar, pri čemer si bo Slovenija prizadevala, da se le-ta ne vzame iz krizne rezerve, temveč iz drugih virov, ki ne bodo vplivali na že prej dogovorjena sredstva, namenjena celotnemu kmetijskemu sektorju. Kmetijski sektor je po dogovoru leta 2014, da MLEČNA KRIZA - KAKO JO REšITI? Državni svet in Zadružna zveza Slovenije sta zaradi zaskrbljujočih razmer na trgu mleka in mlečnih izdelkov julija pripravila posvet, na katerem so se zbrali vsi deležniki na tem področju in oblikovali zaključke s predlogi rešitev, ki bi omilile nastale razmere in vodile k dolgoročni rešitvi problematike. Posebej zaskrbljuje, da so kmetje s subvencijami v preteklih letih modernizirali proizvodnjo, sedaj pa zaradi velikih presežkov in nizkih odkupnih cen ne morejo poravnati svojih dolgov. Kmetije bi morali usposobiti tako, da bodo sposobne mleko proizvesti za 25 centov za liter. mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Moramo delati na potrošnikih. Če tuje mleko ne bo šlo v prodajo, ga tudi trgovci ne bodo prodajali. Peter Vrisk, državni svetnik Koncept, po katerem deluje danes agroživilska veriga, pomeni za slovensko kmetijstvo umiranje na obroke. Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je najprej treba rešiti gorsko hribovske kmetije, lani dobil dodatek za proizvodno vezavo (132 evrov na kravo letno), letos pa je ministr- stvo v okviru dodatnega ukrepa zaradi dobrobiti živali za celotno Slovenijo zagotovilo denar za pomoč vsem rejcem mlekaric (53 evrov na kravo letno). V najtežjem položaju so se zdaj zaradi tega znašle prav kmetije, ki so največ vlagale v posodobitev proizvodnje. Zato tudi iskanje ustreznih rešitev na ravni EU in tudi doma. Ministrstvo za kmetijstvo je napovedalo pripravo sheme, s katero bodo tehnološko usposo- bljene kmetije lažje prišle do dolgoročnih finančnih virov. Obenem pa na ministrstvu iščejo način za čim bolj enostaven odpis ali zmanj- šanje socialnih prispevkov kmetijam, ki so v težavah, ter krepijo aktivnosti za ozaveščanje potrošnikov h kupovanju slovenskih pridelkov. Mlečna kriza kaže, da danes ne gre več za vprašanje kako pridelati, temveč za vprašanje, kako prodati. Obvladovanje prodajnih tokov postaja ključno vprašanje obstoja panoge. V danih razmerah je nujna predvsem okrepljena promocija domačega mleka in mlečnih proizvodov, s katero bi lahko povečali prodajo. Medtem ko smo potrošniki pri vinu, denimo, še vedno občutljivi na to od kod prihaja, pri mlečnih izdelkih pretehta predvsem cena. Ozaveščenost potro- šnikov je ključna za prodajo domačega mleka in izdelkov- prav vsak med nami, ki kupuje slovensko mleko in mlečne izdelke, pomaga domačim kmetom in mlekarnam. Kot kažejo izkušnje iz tujine, je zelo vplivna tudi vloga kmečkih zadrug in zadružnega povezovanja na področju proizvodnje, predelave in trženja mlečnih proizvodov iz lokalnega mleka. Zadruge so že sedaj marsikje nosilke lokalnega razvoja, mlečni proizvodi s čim višjo dodano vrednostjo pa lahko predstavljajo zelo perspektivno tržno nišo. več na: http://www.ds-rs. si/?q=novice/strokovni -posvet-mlecna-kriza-kako- jo-resiti 17 S POSVETOV / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Evropska komisija je marca predstavila prvi oris prihod- njega evropskega stebra socialnih pravic in s tem začela široko posvetovanje o evropski socialni agendi, ki bo trajalo do konca leta. Namen evropskega stebra socialnih pravic je določiti več temeljnih načel za podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter mrežam socialne varnosti, temeljil pa naj bi na obstoječem socialnem redu EU in ga dopolnjeval. EVROPSKI SOCIALNI MOdEL PRIhOdNOSTI Na podlagi predstavitve evropskega stebra socialnih pravic sta na posvetu septembra Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Državni svet, v sodelovanju s slovenskimi člani Evropskega ekonom- sko-socialnega odbora, želela dati priložnost čim širšemu krogu različnih deležnikov, da se odzovejo z razmišljanji, pripombami in konstruktivnimi predlogi za spremembe ali dopolnitve njegove vsebine. VOLITVE, dEMOKRACIJA IN VLAd AVINA PRAVA V Državnem svetu je potekal seminar z naslovom Volitve, demokracija in vladavina prava, ki sta ga pripravila Inštitut za ustavno pravo v Ljubljani in Agencija za preprečevanje korupcije Črne Gore v okviru študij- skega obiska, ki je potekal pod pokroviteljstvom Evropske komisije in bil namenjen krepitvi etike, integritete in zaupanja v volilni proces. Volitve so praznik demokracije, ko se volivci in volivke odločajo, komu zaupati upravljanje javnih zadev, da živijo v dobri državi. Odgovor, v kakšni državi si želim živeti, se vselej začne z odhodom na volitve. Prav tako je za demokratičnost zelo pomembna močna in organizirana civilna družba, ki politiki nastavlja ogledalo. Kot so poudarili razpravljavci, je treba zato o pomenu volitev za demo- kracijo in vladavino prava vedno znova premišljevati in razpravljati. OVE IN URE ZA SLOVENIJO dO 2030 Junija je v Državnem svetu potekala redna letna konferenca OVE in URE za Slovenijo do 2030 v organizaciji Zveze društev za biomaso Slovenije in Energetsko agencijo za Podravje. Slovenska konferenca je bila posveče- na 25. obletnici Slovenije in zgodovinsko pomembnemu pariškemu sporazumu, ki ga je na svetovni dan Zemlje, 22. aprila 2016, v Združenih narodih svečano podpisalo 177 držav. V okviru konference so bili pripravlje- ni predlogi ukrepov odbora OVE in URE za Slovenijo do 2030. Razprava je tekla o trgu električne energije, novem energetskem zakonu, strategiji razvoja pametnih omrežij in lokalnih energetskih agencij za OVE in URE. Predstavljen je bil projekt 100 % samozadostne skupnosti in Liga prvakov, potenciali prihodnosti in pri- meri dobrih praks posame- znih OVE ter izpostavljene ovire pri uveljavljanju. 18 S POSVETOV / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE Institut za korporativne in varnostne študije je junija pripravil posvet o varnostnih implikacijah uvajanja zakonskih rešitev na področju tobačnih izdelkov, alkohola in orožja. Prav ta tri področja so na eni strani zelo podvržena normativnemu urejanju in prepovedim, na drugi strani pa so eden od segmentov črnega trga, s katerimi se ukvarja organizirani kriminal. V razpravi so odprli dileme, ki VARNOSTNE IMPLIKACIJE TOBAČNIh IZdELKOV, ALKOhOLA IN OROŽJA se pojavljajo vezano na željo zakonodajalca, da dodatno zaostri pogoje uporabe teh izdelkov. Taki ukrepi pa lahko imajo tudi negativne učinke za- radi zlorab blagovne znamke, ponaredkov in nizke kvalitete, povečanja trgovanja na črnem trgu, slabšem nadzoru organov nadzora, financiranjem drugih kriminalnih in terorističnih dejanj z denarjem pridobljenim s to trgovino, izogibanjem dajatvam itd. Računsko sodišče je maja skupaj z Državnim svetom in Pravno fakulteto UM izvedlo posvet o izvajanju lokalnih javnih služb in nanj povabilo vse, ki se ukvarjajo z organi- ziranjem ali zagotavljanjem gospodarskih in negospo- darskih javnih služb. Poleg ključnih opozoril pri izvajanju gospodarskih javnih služb, možnostih za organiziranje in izvajanje negospodarskih javnih služb, reforme izvajanja gospodarskih javnih služb ter problemov občin pri izvajanju IZVAJANJE LOKALNIh JAVNIh SLUŽB gospodarskih javnih služb so bile predstavljene tudi informacije o koncesijah javne službe ter predlogi zakonov o pokopališki, pogrebni ter lekarniški dejavnosti. Predsednik računskega sodi- šča je opozoril na problem, povezan z ustanavljanjem gospodarskih družb v lasti države ali lokalnih skupnosti z namenom opravljanja tržne dejavnosti, za katere v slovenskem pravnem redu ni mogoče najti ustrezne pravne utemeljitve. V dvorani Državnega sveta se je maja odvijal medna- rodni strokovni posvet o črpanju sredstev EU za razvoj slovenskega podeželja. Posvet sta pripravila Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto in evropski poslanec Franc Bogovič. Ob tem sta evropska poslanca Bogovič in Nistelrooij predstavila aktualne vsebine na področju sredstev EU za razvoj slovenskega podeželja v novi finančni perspektivi in predstavila EVROPSKA SREdSTVA ZA RAZVOJ POdEŽELJA koncept pametne speciali- zacije in možnost ponovne vzpostavitve proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji za konkurenčno proizvodnjo novih proizvodov. Evropska sredstva zagotavljajo dobro osnovo za krepitev lokalnih ekonomij in nadaljnji, bolj decentraliziran razvoj države. Posvet je bil organiziran tudi v zahvalo soustanovitelju visoke šole, to je zavodu Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, ki praznuje 130 let delovanja. 19 GOSTUJOČE MNENJE / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ... Vprašanje ratifikacije Avstrijske državne pogodbe je eno najpomembnejših vprašanj Republike Slovenije po osamosvojitvi... Danes smo suverena država, vendar oklevamo, da bi sklenili akt, ki bi nam zagotovil polno suverenost, to pa je nasledstvo po Jugoslaviji... Velike štiri zaveznice so 15. maja 1955 sklenile z Avstrijo Avstrijsko državno pogodbo, NAšA SUVERENOST JE INVALIdNA Na pobudo prof. dr. Ivana Kristana, ustavnega pravnika in prvega predsednika Državnega sveta, je junija potekal posvet o notifikaciji nasledstva Avstrijske državne pogodbe. Gre za vprašanje, ki je za Slovenijo izjemnega pomena z vidika državotvornosti. Državni svet je na vprašanje notifikacije Avstrijske državne pogodbe opozarjal kontinuirano ves čas po osamosvojitvi. Nazadnje je na ta problem opozoril lansko leto v zaključkih posveta o Deklaraciji o zunanji politiki. V petindvajsetih letih samostojne države ni bilo pravega trenutka za izvršitev ratifikacije nasledstva Avstrijske državne pogodbe. Od evropskih držav so k pogodbi pristopile Poljske, Češkoslovaška in Jugoslavija. Za Jugoslavijo je bilo to izrednega pomena. ADP je urejala položaj sosednje države, na kar danes pozabljamo... ADP je bila za Jugoslavijo in je danes za Slovenijo najpo- membnejša mednarodna pogodba, kar je leta 2005 postavil pod vprašaj nekdanji naslednica Jugoslavije... To stališče je ob obisku v Sloveniji leta 2011 ponovil avstrijski predsednik Fischer, ki pa je dejal, naj pogodbo vendarle notificiramo... Dejansko gre za resnico, ki se jo je naša oblast od samega začetka, z Lojzetom Peterletom kot predsednikom takratnega Izvršnega sveta na čelu, ves čas zavedala... In namesto da bi ambasador Republike Slovenije na Dunaju protesti- ral, da Slovenija je naslednica Jugoslavije, je zagovarjal stališče, da za to ni potrebe..., da zadostuje, da se naša država ima za naslednico - da se torej delamo, kot da smo naslednica Jugoslavije. Če bi država Republika Slovenija dala kaj na svoj ponos, bi akt o notifikaciji že naslednjega dne posredovala v Moskvo. A zgodilo se ni nič... ...S sprejetjem Temeljne ustavne listine, 25. junija 1991, in Ustavnega zakona za izvedbo te listine, smo v 3. členu zapisali: »Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo«. Na tej podlagi je Slovenija prevzela mednarodne pogodbe in obveze od Jugoslavije, Izvršni svet pa bi moral v treh mesecih predložiti Skupščini RS pregled mednarodnih pogodb, na podlagi katerega bi ta sprejela Akt o notifikaciji teh pogodb drugim pogod- benim strankam. Takratni predsednik Izvršnega sveta ni nikoli javno pojasnil, zakaj ni spoštoval ustave... ...Če ne ratificiramo nas- ledstva, se odpovedujemo plebiscitu leta 1990, ko smo sprejeli zahtevo, da hočemo biti samostojna država. Ta zahteva je bila 25. junija 1991 dvignjena na ustavno raven in je sedaj ustavna zahteva. Zato je upravičeno vprašanje, ali se s tem, ko se odpovedujemo plebiscitu, ne odpovedujemo tudi vsem ostalim zahtevam. Kot ustavni pravnik vztrajam na ustavnih argumentih... celotno predavanje na http://www.ds-rs.si/?q=no- vice/posvet-notifikacija -avstrijske-drzavne-pogodbe s katero je bila ponovno vzpostavljena neodvisna Avstrija. K tej pogodbi so lahko pristopile tudi druge države, ki so zadostile dvema pogojema: da so bile 8. maja 1945 v vojni z Nemčijo in da so bile članice Združenih narodov. avstrijski predsednik dr. Andreas Kohl. Ob obisku parlamentarne delegacije iz Republike Slovenije, ko se je le-ta želela pogovarjati o po- ložaju slovenske manjšine na Koroškem z vidika uresničeva- nja 7. člena ADP je izpostavil, da Slovenija ni pravna 20 CIVILNA dRUŽBA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE dEVETI LIST RASTOČE KNJIGE V Severnem ljubljanskem parku Navje je Društvo rastoča knjiga ob kipcu Deklice z rastočo knjigo pripravilo prireditev ob devetem povišanju kipca. »Knjiga v kamnu« je bogatejša za misli pesnice Saše Vegri: »Še vedno rastem iz večnih bokov zdrave zemlje«. Državni svet je častni pokrovitelj projekta, slavnostni govornik predsednik Državnega sveta pa je med drugim poudaril, da je slovenski narod rasel v nedrjih kulture, zato imajo pri nas pesniki in pisatelji poseben pomen in so nam zgled. Ob tem je posebej pozdravil azerbajdžansko delegacijo, saj je kip znamenitemu pesniku Ganjaviju v parku literature in umetnosti dobil posebno mesto. FILATELISTIČNA RAZSTAVA OB 25. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI Z naslovom »Kjer rastejo najlepše rožice« so Državni svet, Pošta Slovenija in Filatelistična zveza Slovenije 27. maja v preddverju Državnega sveta slovesno odprli filatelistično razstavo, posvečeno 25. obletnici samostojnosti Slovenije, ki je bila pospremljena z izidom jubilejne znamke. Cvetje pomeni začetek nečesa novega, lepega in je znanilec najlepšega časa v naravi. avtor razstave filatelist T one Petek Slovenija je bogata s cvetjem, na slovenskih poštnih znamkah pa so cvetlice najpogostejši motiv. Razstava, ki je bila na ogled do 1. julija, je bila obogatena še z nekaterimi tematskimi nefilatelističnimi Neli in Karmen Zidar Kos, Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško, Mateji Škorja z mladinskim pev- skim zborom Trubadurji, dr. Vladimirju Ravniku, Rafaelu Počivašku, Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, foto zanimivostmi. Za ta del razstave gre zahvala tudi Steklarni Rogaška Slatina, Zeliščni kmetiji Kalan, Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, II. osnovni šoli Celje, Osnovni šoli Frana Kranjca, duetu citrark sekciji Botaničnega društva Slovenije, Mauri Arh, Martini Felicijan, Ivi Cizej in Ingrid Slapnik, Vojku Rejcu, Matjažu Mastnaku, Hinku Celestini in Stanislavu Kocutarju ter drugim. 20 LET dRUšTVA SLOVENIJA — RUSIJA Leta 1992 se je sestala četverica uglednih Slovencev - dr. Ljubo Sirc, Saša Slavec, Sergej Bubnov in Jurij Gustinčič ter spodbudila ustanovitev društva, ki kot civilna iniciativa krepi večplastno sodelovanje med obema narodoma. Slovenski in ruski narod vežejo številne vezi, pri čemer so pomembna civilno-družbena združenja, ki v svetu vedno novih preprek odpirajo horizonte raznolikim možnostim sodelovanja med narodi in državami. Med drugim poteka zelo dobro sodelovanje drugih domov obeh držav - Rusije in Slovenije v Združenju evropskih senatov, ki povezuje zgornje domove parlamentov evropskih držav in Ruske federacije. 21 VPRAšANJA IN POBUdE / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE VPRAšANJA IN POBUdE dRŽAVNIh SVETNIC IN SVETNIKOV V polovici leta 2016 so na vlado, ministrstva in pristojne institucije naslovili vprašanja in pobude naslednji državni svetniki: Samer Khalil vprašanje v zvezi s priznanjem države Palestine; Franc Golob vprašanje glede širitve programov in plačila presežka programov v letu 2015 Zdravstvenemu domu Radlje ob Dravi; Tomaž Horvat pobudo v zvezi z Uredbo o zaščiti vodnih virov Trnovsko-Banjške planote, vprašanje glede ustrezne ureditve trase hitre ceste H4 Nanos - Vrtojba, vprašanji glede upoštevanja periodič- nih dohodkov v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih pobudo za spremembo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 ter pobudo v zvezi s črpanjem evropskih sredstev; Bojan Kekec vprašanje v zvezi z zapleti pri podpisu pogodbe za projekt Hidravlične izbolj- šave vodovodnih sistemov na območju Dolenjske; Jože Slivšek vprašanja glede t. i. financializacije kot temeljne državne ekonomske usmeri- tve, s poudarkom na politiki razvoja pokojninskega siste- ma v Sloveniji; Alojzij Kovšca vprašanje glede prispevkov za zavarovanje za primer poškodbe in poklicne bolezni ter regresnih zahtevkov; Rudi Dravo v Občini Starše in pobudo v zvezi s podporo resolucijam Združenih narodov za mirno reševanje armensko-azerbajdžanskega spora o Gorskem Karabahu; Drago Ščernjavič pobudo v zvezi z negospodarnim in zaskrbljujočim delova- njem uprave Vzajemne, d. v. z., v škodo njenih zavarovancev; mag. Stevo Ščavničar pobudo v zvezi z rekonstrukcijo dela državne ceste Žirovnica-Begunje ter vprašanji v zvezi s postopkom za vpis pravice do čiste vode v Ustavo Republike Slovenije; Alojz Glavač vprašanje glede postopka določanja cene oskrbe s pitno vodo; dr. Zoran Božič vprašanje glede vodenja Slovenskega film- skega centra, javne agencije Republike Slovenije, vpra- šanje glede določitve letnih sredstev za temeljni steber financiranja za visokošolske zavode za leto 2016 ter vpra- šanje glede uresničevanja 3. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija pri celovitem informiranju javnosti o delovanju Državnega sveta Republike Slovenije; Dušan Strnad vprašanje glede financiranja občin z izrazitim trendom povečevanja rasti prebivalstva; Matjaž Švagan glede sistemske in enotne ureditve financiranja storitev zdravstvene nege v varstveno-delovnih centrih; Jernej Verbič glede zakonske ureditve položaja prostovolj- nih gasilskih društev in malih davčnih zavezancev v zvezi z uporabo on-line davčnih blagajn pri gotovinskem poslovanju; pobuda Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport za spremembo 20. čle- na pravilnika o Napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobra- ževanju v nazive; vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov v zvezi z zmanjše- vanjem stroškov na področju lokalne samouprave; pobuda Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport za dopolnitev Zakona o avtorski in sorodnih pravicah s členom o svobodi panorame; pobuda Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z ureditvijo problematike regresnih zahtevkov; pobuda Mandatno imunitetne komi- sije za dopolnitev Odloka o Svetu za nacionalno varnost; pobuda Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v zvezi z urejanjem mrliško pregledne službe. V polovici leta 2016 so državne svetnice in svetniki na Vlado Republike Slovenije, ministrstva in druge pristojne institucije naslovili skupaj 32 vprašanj, pobud in zahtev za dopolnitve odgovorov. sredstev ter vprašanja glede predvidenega reševanja problema presežene mejne koncentracije delcev PM10 v zraku na Goriškem; Rajko Fajt pobudi in vprašanje glede javnega razpisa za »RRI v verigah in mrežah vrednosti«; Janko Požežnik Matjašič pobudo v zvezi s prenosom lastništva dvorca Sv. Janeza na Občino Starše in vprašanji v zvezi s proble- matiko reševanj zahtevkov in povračil evropskih sredstev iz naslova ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi ter pobudo v zvezi z izgradnjo mostu čez 22 STIKI IN SOdELOVANJE / SLOVENIJA / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE PREdSTAVITEV PUBLIKACIJE “MY dOCTOR” IN EUROPE Predsednik Državnega sveta se je marca udeležil srečanja medicinskih strokovnjakov, organizacij ter podpornikov publi- kacije My Doctor in Europe, na katerem so predstavili uspehe naših raziskovalcev in govorili o mednarodnem sodelovanju na področju t. i. medicinskega turizma. V nagovoru je izpostavil razvit poslovni model domačih zdravilišč. Prav tako se bo kot govorec novembra udeležil 1. mednarodnega kongresa ortopedije, ki bo predstavil znanje naše medicine, rehabilitacijo ter zdraviliški turizem. d AN SEMENARNE LJUBLJANA NA PTUJU Ob dnevu Semenarne Ljubljana, ki letos praznuje 110-let obstoja, je predsednik Državnega sveta obiskal Selekcijsko-poskusni center na Ptuju. Ob tem je prisotne med drugim spomnil, da je zaradi geografskih in podnebnih razlik za Slovenijo značilna velika sortna raznolikost. Z vdorom monokultur in opuščanjem kmetijstva žal izginjajo tudi naše avtohtone sorte. Čim prej je treba stopiti ob bok tistim narodom, ki se zavedajo vloge semen kot genske banke in jo povezati z drugimi gospodarskimi panogami, zlasti s predelovalno industrijo in turizmom. OB 25. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE V MURSKI SOBOTI Mitja Bervar se je 25. junija kot slavnostni govorec udeležil slovesnosti ob 25-letnici samostojnosti, ki sta jo pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever. Med drugim je poudaril, da se ob obletnici lahko s ponosom spomnimo, kako nam je kljub oviram v mednarodnem prostoru, zaradi enotnosti, volje in vztrajnosti celotnega naroda, prodornosti slovenskih kulturnikov ter razumevanja novih in starih političnih sil za dani trenutek, uspelo nekaj edinstvenega. Izrazil je željo, da bi tudi danes našli element, ki bi nas povezal. “MLAdI RAZPRAVLJAJO MEdNAROdNO” Predsednik Državnega sveta je sprejel častno pokroviteljstvo mednarodnega debatnega tekmovanja mladih Jugend debattiert international, katerega cilj je spodbuditi mlade v srednji in vzhodni Evropi, da bi svoja stališča zastopali vsebinsko utemeljeno in prepričljivo. Meje jezika so pogosto tudi meje sveta kot ga razume- mo, dojemamo in sprejemamo. Jezikovno neznanje predstavlja veliko oviro v komunikaciji in sodelovanju. Neznanje jezikov je zato pogosto vir nezaupanja, predsodkov in v skrajnih primerih tudi nesprejemanja in celo zavračanja drugih kultur. POdELITEV PRIZNANJ FRANA GERBIČA Aprila je potekala 13. podelitev nagrad in priznanj Frana Gerbiča najbolj zaslužnim pedagogom, ravnateljem in drugim, ki delujejo na področju glasbene vzgoje in izobraževanja. V nagovoru je predsednik Državnega sveta med drugim poudaril, da Slovenija z razširjeno mrežo glasbenih šol še vedno omogoča nadarjenim otrokom intenzivno glasbeno izobraževanje. Posamezniki in skupine z uspehi dokazujejo visoko kakovost slovenskega glasbe- nega šolstva. Gre za visoko tradicijo našega javnega glasbenega šolstva, za pridobljeno dobrino, ki jo treba skrbno negovati. BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23 STIKI IN SOdELOVANJE / SVET / BILTEN dRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE SLOVESNOST OB POKRISTJANJENJU POLJSKE Predsednik Državnega sveta se je aprila na povabilo predsednika Senata Republike Poljske Stanislawa Karczewskega udeležil uradne slovesnosti ob 1050. obletnici pokristjanjenja Poljske. Predsednik se je med obiskom srečal z maršalom Senata Stanislawom Karczewskim in podpredsednikom Senata Adamom Bielanom, srečal pa se je tudi s predstavniki slovenskega gospodarstva, izobraževanja in kulture, ki delujejo na Poljskem. Ob robu plenar- nega zasedanja Nacionalne skupščine je potekala vrsta srečanj in izmenjava mnenj s posameznimi predsedniki parlamentov. VISOKI URAdNI OBISK KITAJSKE dELEGACIJE Na povabilo predsednika Državnega sveta je Slovenijo obiskal podpredsednik Nacionalnega odbora kitajske ljudske politične posvetovalne konference (CPPCC) Wang Jiarui z delegacijo. Obisk pomeni potrditev in utrditev odličnega ter zaupanja vrednega sodelovanja med državama. Ob tem je kitajska delegacija izrazila interes za širitev sodelovanja med mesti ter se zavzela za večje gospodarsko sodelovanje na področju logistike, letalskega prometa, izvoza slovenskih živilskih izdelkov, na področju zimskih športov, lesne industrije ter v okviru pobude 16 plus 1. MEdPARLAMENTARNA KONFERENCA O VARNOSTI V Bratislavi je potekala Medparlamentarna konferenca o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, ki se je je udeležil državni svetnik Alojz Kovšca skupaj z delegacijo Državnega zbora, ki sta jo sestavljala poslanca Jožef Horvat ter mag. Julijana Bizjak Mlakar. Na dnevnem redu zasedanja je bila problematika EU kot globalnega igralca pri iskanju učinkovitega multilateralnega diplomatskega modela, kar je pomembno tudi za prihodnji položaj EU. Razpravljali so še o vzdržnem razvoju, migracijah ter o evropski obrambni politiki in Zahodnem Balkanu. PREdSEdOVANJE SLOVAšKE SVETU EU V glavnem mestu Slovaške je v začetku julija potekalo Srečanje predsednikov odborov za zadeve EU v okviru Konference odborov parlamentov EU za evropske zadeve (COSAC), ki se ga je udeležil dr. Janvit Golob. S 1. julijem je Slovaška prevzela predsedovanje Sveta EU, slovaško predsedstvo pa je določilo štiri prioritete: razvoj gospodarsko močne Evrope, modernizacijo enotnega trga, trajnostno migracijsko in azilno politiko ter povečanje globalne moči Evrope, kar je v Državnem svetu na 43. seji Državnega sveta predstavila veleposlanica Slovaške. OBISK dELEGACIJE SENATA ČEšKE REPUBLIKE Predsednik Državnega sveta je maja sprejel delegacijo senata Češke republike pod vodstvom podpredsednika senata Premysla Sobotke. Gostje iz Češke so se sestali tudi s člani Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, z Interesno skupino lokalnih interesov in s člani Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Goste je zanimalo delovanje regionalnih razvojnih agencij ter uspešnost naše države pri pridobivanju evropskih sredstev, svetnike pa izkušnje z regionalizacijo na Češkem. PREGLEd dOGOdKOV 28. 8. 2016 6. SLIKARSKA ŠOLA AKADEMSKEGA SLIKARJA RUDOLFA ŠPANZLA 11. 8. 2016 KONCERT MLADINSKEGA ORKESTRA EVROPSKE UNIJE 27. 7. 2016 OBISK DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI BOVEC 20. 7. 2016 22. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 8. 7. 2016 DAN SEMENARNE LJUBLJANA NA PTUJU 6. 7. 2016 42. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 5. 7. 2016 POSVET: MLEČNA KRIZA, KAKO JO REŠITI? 29. 6. 2016 SPREJEM PREDSTAVNIKOV GOSPODARSKE ZBORNICE KITAJSKEGA NINGBA 28. 6. 2016 POSVET: PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU: UČNI JEZIK V VISOKEM ŠOLSTVU 25. 6. 2016 SLOVESNOST OB 25. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE V MURSKI SOBOTI 23. 6. 2016 POSVET: NOTIFIKACIJA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE 22. 6. 2016 OBISK DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI ŽIROVNICA 21. 6. 2016 10. KONFERENCA ZA OVE IN URE ZA SLOVENIJO DO 2030 9. 6. 2016 POSVET: VARNOSTNE IMPLIKACIJE UVAJANJA ZAKONSKIH REŠITEV - PODROČJE TOBAČNIH IZDELKOV, ALKOHOLA IN OROŽJA 8. 6. 2016 REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 31. 5. 2016 POSVET: IZVAJANJE LOKALNIH JAVNIH SLUŽB 30. 5. 2016 OBISK DELEGACIJE SENATA ČEŠKE REPUBLIKE 29. 5. 2016 DELOVNI OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA SVETA V RUSKI REGIJI VLADIMIR 27. 5. 2016 OTVORITEV FILATELISTIČNE RAZSTAVE OB 25-LETNICI SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE 25. 5. 2016 OBISK DRŽAVNEGA SVETA V MESTNI OBČINI CELJE 25. 5. 2016 PRVA POSTAVITEV RASTOČE KNJIGE NA OSNOVNI ŠOLI LAVA V CELJU 24. 5. 2016 IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 24. 5. 2016 OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM 23. 5. 2016 SPREJEM DELEGACIJE REPUBLIKE AZERBAJDŽAN 21. 5. 2016 SPOMINSKI POHOD IN SREČANJE NA BRUNKU 19. 5. 2016 SPREJEM NAMESTNIKA GUVERNERJA REGIJE VLADIMIR 16. 5. 2016 MEDNARODNI STROKOVNI POSVET: ČRPANJE SREDSTEV EU ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA PODEŽELJA 11. 5. 2016 40. SEJA DRŽAVNEGA SVETA 26. 4. 2016 DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA NA OBISKU V MESTNI OBČINI PTUJ 25. 4. 2016 POSVET: VLOGA REZERVE PRI ZAGOTAVLJANJU VZDRŽLJIVOSTI OBRAMBNO-VARNOSTNIH SISTEMOV SLOVENIJE 13. 4. 2016 REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 13. 4. 2016 DRŽAVNI SVET NA OBISKU V OBČINI KRANJSKA GORA 12. 4. 2016 ODPRTJE RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE TADEJE OZMEC 18. 3. 2016 SPREJEM PREDSEDNIKA ODBORA REGIJ EU 18. 3. 2016 POSVET: IZGRADNJA DRUGEGA ŽELEZNIŠKEGA TIRA KOPER-DIVAČA 16. 3. 2016 38. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA 14. 3. 2016 OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE GRAD ŽOVNEK - PRVOTNO DOMOVANJE CELJSKIH KNEZOV 10. 3. 2016 20. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA več o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Robert Celestina, foto: Milan Skledar in arhiv Državnega sveta oblikovanje: goclick, tisk: ŠPES, grafični studio, Novo mesto naklada: 800 izvodov