kulturno -politično glasilo •
Najlepše darilo
Pošta
svetovnih in domačih dogodkov

S. leto / številka 1
V Celovcu, dne 7. januarja 1954
Cena 1 šiling
Tako pa je naše mnenje
Dne 30. decembra se je zbral k resnemu posvetovanju širši odbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Predsednik Narodnega sveta dr. Tischler je v svojem govoru podal sliko celotnega političnega položaja, ki kaže za leto 1954 razmerno ugodne poglede v bodočnost. Ta bodočnost kaže danes lx»lj na mir in spravo med Zapadom in Vzhodom kakor na vojno. V gospodarskem pogledu so se prilike pri nas v Avstriji ustalile, čeprav ne moremo in ne smemo trditi, da smo prekoračili vse gospodarske težave, predvsem če upoštevamo izjave ameriškega opolnomočenca za zveze z inozemstvom g. Stassena, ki je 29. decembra povedal, da bo Amerika skrajšala in deloma ukinila podpore drugim državam. Po vsej verjetnosti bo med zadnjimi državami tudi Avstrija, ker se je avstrijsko gospodarstvo tekom zadnjih mesecev zelo ugodno razvijalo.
V koroški politiki pa igra slovensko vprašanje slej ko prej najvažnejšo vlogo. Bistvo tega vprašanja pa je šola. In tako je koroška vlada s socialistično večino izdelala načrt za dvojezične šole, ki predvideva črtanje skoraj polovice dvojezičnega ozemlja, širši odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je vse, kar je pozitivnega na novem načrtu pozdravil, pač pa izrekel tudi odločno mnenje, da izvajanje odredbe o dvojezični šoli iz leta 1945, ki je bila sklenjena soglasno z glasovi vseh koroških strank in brez pritiska zasedbene oblasti zelo pomanjkljivo, širši odbor Narodnega sveta je v svojih razmotrivanjih ugotovil, da imamo zelo malo dvojezičnih šol. Imamo sicer na nekaj šolah tudi slovenski pouk, vendar se učitelji zavestno izogibajo, da bi kdaj koli z otroki spregovorili izven učne ure slovensko besedo. Na dvojezičnih šolah nimamo niti dvojezičnih napisov. Imamo celo vrsto dvojezičnih šol na papirju kakor so n. pr. Vetrinj, Timenica, Št. Tomaž pri Celovcu, Pokrče, Vabnja vas itd. Te šole so črtane iz učnega načrta že iz leta 1945. Koroška deželna vlada je postala enoumni krivec pred državnim ustavnim in upravnim sodiščem, ker ne izvaja postav, ki si jih je dala sama. Sicer pa je nepostavno delo koroške deželne vlade, kljub vsej njeni „naprednosti” postalo že pravilo. V zadnjem času je državno upravno sodišče ugotovilo, da je odpust zdravnika dr. Kolonije iz deželne bolnice izraz samovoljnosti deželne vlade, ki nima postavne osnove. V zadnjem času je prosvetno ministrstvo ugotovilo, da so koroški deželni vladi pri vsej njeni dozdevni »naprednosti” bolj pri srcu nacist, ker je ravno deželna vlada za mesto deželnega šol. nadzornika predlagala ministrstvu izrazite pristaše bivšega režima. Prosvetno ministrstvo je vse predloge za to mesto vrnilo deželni vladi. To je drugi dokaz, kako razumeva koroška vlada potrebe dežele in obeh narodov, ki živita tu. Zastopniki Narodnega sveta#iz raznih občin so močno naglašali svoja opazovanja po vaseh, da se vrši med obema velikima strankama tekma za bivše naciste. Iz vsega razgovora je postalo jasno, da isto opazujemo tudi v centralah strank. Če je to v interesu strank in v interesu države, je drugo vprašanje. Zdi se nam, da na Dunaju, če smo pravilno poučeni, sklepajo z rokami nad koroško lokalno politiko, katere iz zunanjepolitičnih pogledov ni mogoče zagovarjati.
Po pretresu jmložaja je širši odbor Narodnega sveta koroških Slovencev sklenil soglasno sledečo resolucijo:
Konferenca zunanjih ministrov v Berlinu
Na ruski predlog, da bi se sestali zunanji ministri Rusije, Amerike, Anglije in Francije, so zapadne države predlagale, da bi se ta konferenca pričela 4. januarja 1954 v Berlinu. Za Božič je tudi Rusija odgovorila, da pristane na 'konferenco v Berlinu, da pa naj bi se pričela šele 25. januarja 1954. Ruse je pri tem vodilo predvsem vprašanje francoske vlade. Dne 17. januarja bo namreč novoizvoljeni državni predsednik nastopil svojo službo in na to bo francoska vlada odstopila in bo treba postaviti novo. Ker pa bodo obravnavana v Berlinu zelo važna vprašanja bodočnosti Nemčije in njenega oboroževanja, bodo gotovo v Franciji nove težave pri sestavi vlade. Vsekako pa je pričakovati, da bo v času od 17. do 25. januarja postavljena v Parizu vlada, ki bo mogla na konferenci v Berlinu povedati tudi jasno stališče Francije.
Na konferenci v Berlinu bodo zunanji ministri vseh štirih velesil obravnavali nem-
ško vprašanje. Po vsej verjetnosti pa bo na dnevnem redu tudi vprašanje avstrijske državne pogodbe. Avstrijska vlada je sklenila, da odpošlje tja poluradno delegacijo. Ko pa se bo to vprašanje obravnavalo, bosta Avstrijo zastopala zunanji minister dr. Figi in državni tajnik dr. Kreisky.
Visoki komisarji zasedbenih sil vršijo vse tehnične priprave za konferenco.
V zapadnem svetu pa se pojavlja neka zaskrbljenost, da bi se Sovjetom res posrečilo razbiti težko skovano zapadno obrambno skupnost, ker je na Zapadu začel pojemati strah pred Sovjeti, ki kažejo pripravljenost za mir. Zapadne velesile pa bodo na berlinski konferenci stavile na dnevni red tri točke glede Nemčije in sicer 1. tajne volitve v Obeh delih Nemčije, 2. vpostavitev skupne nemške vlade za vso Nemčijo in 3. mirovna pogajanja s to novo Nemčijo.
Po vsej dosedanji izkušnji pa Sovjeti na te predloge Zapada ne bodo pristali.
Poslan«
Vsi člani francoskega parlamenta in senata, skoraj devet sto poslancev, je volilo tekom enega, celega tedna novega predsednika francoske republike.
Dosedanji predsednik Vincent Auriol se je odločil, da ne kandidira več za to mesto, katero je pri vseh težavah francoske notranje politike vodil celih sedem let.
Stranke so po vrsti postavale svoje kandidate in tako je bil potreben ponovni volilni postopek, ker mora po ustavi kandidat dobiti absolutno večino glasov. Trinajstkrat so tekom enega tedna valili in šele trinajstič je bil izvoljen novi predsednik g. Rene Coty, ki pa je tudi že 72 let star. On
so volili
sam ne pripada nobeni stranki, bil pa je že dvakrat minister. Pač pa uživa med poslanci radi svoje razumnosti in spravljivosti velik ugled.
Največjo vlogo je pač igralo tudi pri izvolitvi državnega predsednika vprašanje Zapadno evropske obrambne zveze.
Da bi pravočasno razčistil notranje politični položaj, pa je zahteval ministrski predsednik Laniel, da se fi. januarja sestane francoski parlament. Na tej seji namerava Laniel podati izjavo o notranji in zunanji politiki ter zahtevati zaupnico. S tako zaupnico se hoče Laniel izogniti odstopu vlade po 17. januarju, ko nastopi novi državni predsednik Renč Goty.
»Širši odbor Narodnega sveta koroških Slovencev, zbran na svojem posvetovanju dne 30. decembra 1953 v Celovcu, se je podrobno pečal z vprašanjem dvojezične šole in tudi z novim osnutkom, katerega je koroška vlada izdelala in izročila prosvetnemu ministrstvu na Dunaju ter objavila v Kamtncr Landeszeitung dne 18. decembra 1953.
Zbor pozdravlja pozitivne strani osnutka, ki so predvsem v tem, da je sedaj točneje določeno vprašanje vodij dvojezičnih šol, da je točneje določeno neposredno nadzorstvo nad dvojezičnim šolstvom, da je prvič viden vsaj nek predlog slovenske srednje šole.
Zbor pa odločno odklanja načrt in nakano, da bi črtali katerokoli dvojezično šolo, marveč zahteva, da se odredba iz leta 1945 dosledno izvaja v vseh v odredbi navedenih občinah.
Širši odlmr je naročil svoji šolski komisiji, da pozorno študira in zasleduje razvoj tega vprašanja, da se po potrebi udeleži diskusije o tem vprašanju in za končno odločitev7 skliče posvetovanje širšega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev.
Celovec, dne 30. decembra 1930.
Kakor smo že naglasili, je deželna vlada v »Karntner Landeszeitung” objavila dolg članek, ki naj vpelje novi osnutek zakona za dvojezične šole. V tem članku je marsikatera »povest” tako zelo iz trte izvita. Tako trdi pisec članka, da Avstrija ni nikoli germanizirala. K temu bi samo navedli izvajanja ideološkega voditelja pisca članka, bivšega državnega prezidenta dr. Karla Renner-ja, iz leta 190(>. V knjigi »Grundlagen und Entvvicklung der osterreichisch-ungarischen Monarchie” piše dr. Renner dobesedno:* »Von den zehn Volkem der Monarchie sind zvvei suveran und reichsunmittel-bar, die Deutschcn und dic Magyarcn. Beide gliedem sich je ein halbsuveranes, reichs-unmittelbares Volk an. Dic Deutschen geben den Polen (Sprachenausgleich 1869) re kurve Autonomie, die Magyaren den Kroaten (Ausgleich 1868). AUe Grossen sind an der Reichsgestaltung interessiert, die 6 anderen Nationen, die Tschechen, Ruthenen, Rti man en, cj;c Slovvenen, die Serben und die Ttaliener sind zur Aufsaugung be-stimmt. Taka je bila torej načelna politika monarhije. In .Karntner Landeszeitung’ trdi, da v Avstriji niso nikdar germanizirali. Na jasnem smo si, da zastopata »reakcionarna” in »napredna” Avstrija isto stališče. Mi se samo sprašujemo, je li to v interesu takozvanih patriotov samih, nam pa je itak ta pridevnik odrekajo. Seveda bodo zopet dejali, Slovenci so pač stari šovinisti in šiiti povedati nočejo, kaj hočejo. K temu bi le dodali, tla je nešteto pismenih vlog po raznih uradih, da pa te vloge ne rešujejo. Za ta položaj je najbolj značilna izjava nekega višjega uradnika v dunajskem ministrstvu, da vendar ne morejo dati Slovencem na Koroškem vsake pol leta negativne rešitve njihovih vlog, ker bi se tako nabralo preveč dokazov, »da nočemo.” Za tem šolskim vprašanjem je širši odbor obravnaval še vrsto drugih gospodarskih m političnih vprašanj. O tem bomo pisali prihodnjič.
* Od desetih narodov monarhije sta dva naroda suverena in neposredno državna, to so Nemci in Mad-ktri. Oba naroda sta si pridelila dva polsuverena naroda, Nemci so dali Poljakom relativno avtonomijo Ijczikoviii sporazum leta 1869), Madžari pa Hrvatom (sporazum leta 1888). Vsi veliki narodi so na razvoju države zainteresirani, drugih Sest narodov, Cehi, Rutenci, Romuni, Slovenci, Srbi in Italijani pa je izročenih asimilaciji.
Vremenska slika Evrope
Evropski kontinent nudi po vojni v vsakem pogledu veliko razdejanje in razkosa-nost. Sedaj se je temu položaju še pridružilo vreme. Iz južne F’ranoije poročajo o pomladanskem vremenu. Istočasno divja burja nad Severnim in Vzhodnim morjem in zaganja ogromne množine vode proti angleškim in holandskim obrambnim zidovom. Severnonemško pristanišče Kiel je pod vodo. V Italiji pa je celo pri Neaplu padlo skoraj 2 metra snega. Is to tako je v južnem delu Jugoslavije ogromno snega, ki je porušil telefonske zveze doma in tudi / zunanjim svetom.
KRATKE VESTB
Perzijsko sodišče je obsodilo bivšega ministrskega predsednika Mosadek-a na tri leta celičnega zapora. Nova vlada pa poskuša navezati z Anglijo normalne politične in gospodarske odnošaje, da se tako reši vprašanje perzijskega petroleja.
Ameriška vlada je zagotovila Egiptu gospodarsko in tudi vojaško pomoč, kar je v Angliji izzvalo veliko nejevoljo, ker bo to zagotovilo močno obremenjevalo pogajanja med Anglijo in Egiptom v zadevi Sueškega prekopa.
Japonskemu cesarju je hotelo za novo leto čestitati 700.000 ljudi, ki so se zbrali pred palačo. V tej gneči je 19 ljudi izgubilo svoje življenje, večje število pa je bilo ranjenih.
Iz Trsta je odpotovalo 165 Avstrijcev in Nemcev ter 560 beguncev iz vzhodnih drža v v Avstralijo.
Iz Jugoslavije in Italije javljajo velike množine snega, ki je padel z Novim letom in hud mraz.
Ko se je trgovec Gross vrnil s svojega potovanja v Salzburg nazaj' v svoje stanovanje na Dunaju, je tam našel svojo ženo umor-
jeno, v sosedni sobi pa je jokal 17 mesecev star otrok. Morilca še niso našli, pač pa je odnesel iz stanovanja zlatnino.
V	celovški bolnici je bilo v noči od Silvestrovega v Novo leto rojenih deset otrok.
V	letu 1954 bomo imeli trikrat sončen in dvakrat lunin mrk. Dne 18. januarja bo prvi lunin mrk, ki bo viden tudi v naših krajih.
Židovske organizacije zahtevajo od Avstrije odškodnino za ono židovsko premoženje. čigar lastniki so bili uničeni v raznih 'koncentracijskih taboriščih. Ker neposredna pogajanja med židovskimi zastopniki in zastopniki Avstrije niso dovedla do nebenih uspehov, bo sedaj posredovalo ameriško zunanje ministrstvo.
Britanska industrija tirja ojačanje trgovine z Rusijo. Te dni je odpotovalo v Moskvo 40 angleških trgovcev; podobno stališče je zavzel tudi ameriški opolnomočenec Stassen.
Z državno pomočjo so v minulem letu zidali v Avstriji 6.380 stanovanj; višina tozadevnega posojila je znašala v tem letu 300 milijonov šilingov.
V	Avstriji je 15.000 tobačnih trafik. Te trafike so prodale tekom decembra 1953 za 18 milijonov šil. več tobačnih izdelkov kakor v istem času 1952. Tako pospešuje podražitev prodajo!
Nemške letalce za novo nemško civilno letalstvo bodo šolali v Angliji.
Rusija je prodala Angliji 70.000 kilogramov zlata.
Illl!l!llllinilllllllll!!llilllllllllllllili!l!lllllllll!llilllllll!llli!illllllllll!llll
POZDRAV
Jeruzalemska romarja, globaški gospod župnik Posch in šentjakobski g. kaplan Vinko Zaletel pošiljata iz Svete dežele vsem so-trudnikom in vsem bralcem »Našega, tednika” prav prisrčna voščila za novo Marijino leto in iskrene pozdrave. Pisano 27. dec. 1953, došlo 2. jan. 1954.
V novo politično leto
Po svetu
Če že moramo govoriti o letih, bomo peč izpustili „tedne”, s katerimi bomo itak imeli dovolj opravka. Navsezadnje pa je o »starem in novem” letu toliko lažje pisati, ker ni treba preveč brskati in luščiti.
Politični pogled v leto 1954 daje čistejšo in za mir na svetu več obetajočo sliko kot lanski.
Pa vzemimo zadnje vesti kot podlago za tako napoved:
V zadnjem članku te rubrike smo se pomudili ob splošnih odnošajih med Vzhodom in Zapadom kot dvema poloma, iz katerih izžarevajo vse ostrine konfliktov. Tukaj je nastopila v neki meri sprememba v toliko — vsaj videz tako govori — da gre danes manj za ideološike cilje (ki so se opirali na armade in atomsko orožje), n. pr. za boj med komunizmom in zapadno demokracijo, temveč za povsem navadno, običajno iz stoletij poznano nasprotstvo med velesilami, če so se prej te drugače imenovale in so imena izgubile, je to zadeva zgodovine, kakor bo tudi zadeva zgodovine, kako bodo sedanje velesile obdržale ali izgubile svoje mesto v velikanski bitki za ob-stoj.
Komunistične stranke po zapadni Evropi pomenijo politično vedno manj in to je nedvomno našlo svoj izraz tudi v zadnji politični liniji Kremlja.
Če se spomnimo na konec Lavrentija Be-rija, šefa svetovno-komunističnega policijskega aparata in njegovih sotrudnikov, moremo vsaj ugotoviti, da se je v srcu te polovice sveta pripetilo nekaj, kar sliči »cesarskemu rezu”, če se je s tem rodilo miroljubnejše bolj »vsesvetsko” (ali kosmopolit-sko dete) bo pokazala že bližnja bodočnost. — Na vsak način so bili njegovi obsodniki generali, ljudje, ki že po poklicu in naravi raje ukazujejo kot pa ubogajo. Mogoče je bil cilj kremeljskih mogočnikov — svetovna revolucija — pretavljen in zvodenen ali celo opuščen spričo velikega tudi iz. »materialističnega” vidika nasprotnika — Amerike. To bi bilo veliko olajšanje za vse narode izven »železnega zastora’’. Revolucija bi se tako umaknila evoluciji ... slednja je pa itak poznana stopnja razvoja človeštva. Po stalinovski teoriji bi tega ne smelo biti in bi bil to zločin nad proletarijatom. Ali je s Stalinom umrla tudi njegova teza, bomo videli.
Konferenca med štirimi velesilami bo v Berlinu
Že mesto teh razgovorov je velika prispodoba sedanjega političnega položaja. V prvi vrsti bo šlo za Nemčijo in če so Amerikanci pristali na sestanek v Berlinu, so hoteli s tem poudariti, da je Zapadna Nemčija del Zapada in če so Sovjeti na Berlin pristali, so hoteli s tem povedati, da naj bi Vzhodna Nemčija bila del njihovega Vzhoda. Preu-ranjene bi bile vsake napovedi o rezultatih berlinske konference, toda po vsej verjetnosti do združitve obeh Nemčij ne bodo privedli.
Prvotno bi se berlinska konferenca imela vršiti že 4. januarja, pa je sovjetska vlada predlagala preložitev na 25. januar 1954. Anglija in Francija sta takoj pristali, medtem ko je Amerika kasneje odgovorila.
Sovjetsko željo za preložitev si na zapadli splošno razlagajo kot pridobivanje na času, ker Sovjeti računajo, da bodo vsaj delnega zaveznika na konferenci imeli v Francozih. Do takrat pa bo francoska vlada, ki je preživela kaj kritične tedne, že spet na nogah. Kakšna bodo stremljenja velesil glede Nemčije, se dovolj jasno kaže po glasovih, ki prihajajo iz prestolnic. Nedavno je moskovsko uradno glasilo objavilo članek o tej konferenci in ostro nastopilo proti tajnim volitvam v vsej Nemčiji. Obenem je ostro napadlo zapadno-nemškega kanclerja Adenauerja, češ, da s svojo politiko pripravlja oborožitev Nemčije za maščevalne vojne proti svojim premagovalcem v Evropi. List zahteva tudi prenehanje oboroževanja evropske obrambne zveze.
Iz vsega tega bi se moglo razumeti, da hočejo Sovjeti še vnaprej dve Nemčiji. V nekaterih točkah jim sliči francosko stališče, ki je proti oborožitvi Nemčije in proti zedinjenju obeh Nemčij.
Ameriško stališče skupne evropske varnostne armade z močno Nemčijo je seveda v jasnem nasprotstvu z gornjima. O Angležih je težko reči, kako se bodo zadržali. Na
splošno pa po svetu z 'adovoljstvom ugotavljajo. da bo sploh prišlo do konference.
Na Koreji so prenehali s prisilnim zasliševanjem ujetnikov
To so storili iz enostavnega razloga, ker je i/praševalni komisiji uspelo pregovoriti komaj 1—2% ujetnikov za repatrijacijo. Povrh so bili upori na dnevnem redu.
V	preteklem letu smo torej končno doživeli, da je prenehala vojna na Koreji. Predsednik Juž. Koreje, Syngman Ri pa s polovičnim uspehom vojne proti komunistom ni zadovoljen in je pred Novim letom izjavil, da bo bil še »zadnjo veliko bitko”, s katero namerava potolči komuniste v vzhodni Aziji.
V	Inkokini boljši izgledi za premirje
Boji so že dolgo omejeni na krajevne akcije in je zlasti na komunistični strani bojevitost zelo popustila. Vodijo se celo pogajanja po ovinkih. Ho-či-Minh je Francozom celo vrnil nekaj ujetnikov. Podoba je, da je tukaj vmes posredovalna vloga Moskve, ki se skuša Francozem laskati, ker jih v Evropi potrebuje.
Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo spet normalni.
Čet že dolgo ni več na mejah in zdaj so tudi trgovski in prometni odnošaji vzpostavljeni, kakršni so bili pred konfliktom. Italija je namreč takrat prepovedala uvoz nekaterih sirovin in izdelkov v Jugoslavijo Zdaj so te uredbe preklicali. Časopisje obeh
držav piše spravljivejše in naglaša možnost sporazuma glede Trsta v direktnih razgovorih med obema državama.
Iz jugoslovanskih in ameriških virov pa je slišati, da bo Jugoslavija še vnaprej dobivala gospodarsko pomoč iz zapada.
... in pri nas v Avstriji
V božični številki smo napisali pregled svetovnih političnih dogodkov minulega leta, danes pa hočemo iz naše domače politike napraviti kratek izvleček.
Ob začetku leta smo bili v najhujšem volilnem boju. Tudi 22. februar ni prinesel tiste politične odločitve v Avstriji, katero so vsi pričakovali. Značilno za nadaljnji notranjepolitični razvoj je vsekako ostalo preko vsega leta dejstvo, da je sicer socialistična stranka na volitvah pridobila na glasovih in poslancih, da pa je v avstrijskem gospodarstvu v bistvu držal le gospodarski načrt, katerega sta na volitvah zagovarjala Raab in Kamitz.
Avstrijsko gospodarstvo si je v minulem letu zelo opomoglo. S tem, da so dolarju in šilingu dali pravilno vrednostno razmerje, se je avstrijski izvoz močno dvignil, avstrijska trgovska bilanca je postala aktivna, to se pravi, da smo več izvažali kakor uvažali. K temu gospodarskemu napredku so prišli potem še izredni rezultati iz tujskega prometa. Tako je torej celotna slika gospodarskega življenja ob koncu leta pozitivna.
Minulo zimo in še pomladi so bili kmetje v hudih skrbeh, kako spraviti živino in pitane prašiče v denar. Ni bilo cen in ni bilo
Odslužil le
V Moskvi so pred prazniki v velikem političnem procesu sodili svojega dolgoletnega priganjača in krvnika Lavrentija Be-rijo. Šestintrideset let je služil režimu in kot šef državne tajne policije spravil nepregledno število ljudi na višala ali pred puško, sedaj pa so njega samega poslali na drugi svet.
Zanimiva pri tem velikem političnem procesu, sicer pa taki procesi proti najzvestejšim sotrudnikom v komunističnih državah niso nobena redkost, je pač ugotovitev, da je Berija skozi svojih 36 službenih let varal komunistični režim, bil v službi protikomunističnega zapada, sabotiral domače gospodarstvo in zapiral nedolžne tovariše. Zanimivo pri vsem je tudi dejstvo, da so njegovega predhodnika na tem policijskem položaju sodili na podoben način. Bil je Jagoda, katerega so leta 1938 s petimi drugimi sodrugi stavili na zatožno klop in jih nato postrelili. Tedaj je padel tudi Buharin Nikolaj, ki je dve leti preje izdelal ustavo vse države, bil je v tej družbi Rykov, ki je bil od leta 1924 do 1929 sovjetski ministrski predsednik, bila sta tam Krestinski in Ra-
Dedek Mraz
Ves zapadni svet in deloma tudi države na vzhodu so praznovale Božič, čas rojstva Gospodovega, čas največje in najtesnejše povezanosti v družinski skupnosti.
Vse nam dostopne liste smo prelistali in v vseh našli vrsto člankov in poročil o tem vsebinsko globokem času. Le »Slovenski vestnik” razen par plačanih božičnih voščil ni prinesel niti besede. Če pa je človek istočasno bral v ljubljanskem »Slovenskem poročevalcu” vladni odlok, da je 25. december, torej dan — katerega praznuje ves svet za največji praznik v letu, delavnik, postane jasno tudi ozadje. Ta odlok je »Poročevalec” objavil 22. decembra 1953. V isti številki imenovanega lista je bil tudi napovedan »Dedek Mraz”, ki je od 25. 12. do 30. 12. strašil po ljubljanskih ulicah in napovedoval »Novoletno jelko”. Dne 25. decembra pa piše »Poročevalec”, da je dedek Mraz obiskal tudi ljubljanske banke, da bi nabral kaj denarja za darila ob novoletni jelki.
Ne moremo si predstavljati, da bi taki ukrepi utrjevali narodovo skupnost, ker predobro vemo, da je slovenski narod v veliki večini globoko veren in mu 25. december ni delavnik, marveč največji praznik v letu.
Za 29. december pa dedek Mraz ni več dosegel Nove Gorice, marveč je poslal le rjavega medveda, ki je obdaroval otroke, če »Slov. vestnik” misli, da bo z napadi na Murija in Tischler-ja zabrisal ta mučni vtis o črtanju Božiča iz slovenskega narodnega življenja, tako pa moramo že naglasiti, da Muri in Tischler dobro vesta in tudi doživljata, kaj je Božič njima in družinam in veliki večini slovenskega naroda in vsega sveta, da pa se tega nočeta več zavedati
kovsiki, ki sta 40 ali celo 50 let zvesto služila komunistični stranki.
Kakor so obtožencem leta 1938 očitali, da so stali skozi desetletja v službi zapadnih agentov, tako so to napravili tudi sedaj pri Beriji. Obtožnica je trdila, da je bil Berija že od leta 1919 v zvezi z inozemskimi agenti. Temu Beriji, ki je bil po tej obtožnici največji sovražnik države, pa so dali še v zadnjih letih naj večja državna odlikovanja in so ga celo po Stalinovi smrti postavili za ministra notranje varnosti, ko je bil že preje šef tajne policije.
Malenkov, Molotov in Berija, to tro-zvezdje je prevzelo po Stalinovi smrti državno krmilo in par mesecev nato je bil šef policije že sam v arestu in par mesecev na-vrh je počila puška. Zanimivost pri vsem je tudi, da je sodil general. Tako je torej tokrat vojska igrala nad policijo zadnjo smrtno pesem, katero so tolikokrat generali sami občutili s policijske strani.
Pred dobrim letom so na podoben način sodili Slansky-ja v Pragi. Bila je vsebinsko ista obtožnica in bila ista obsodba in smrt.
oba bivša bogoslovca Franceta, ki hočeta danes s svojim pisarjenjem odpravo Božiča zagovarjati. Mogoče ta način spreobnjenja komunisti razumejo, koroškim Slovencem in tudi vsem vernim Slovencem v Sloveniji pa ni 25. december delavnik, marveč dan rojstva Gospodovega. Pa naj pri svoji visoki matematiki naštejejo bivši bogoslovci 138 ali pa dve sto praznikov, to nas ne zanima, v svetu, ki načelno priznava osnove krščanske miselnosti, je 25. december praznik. Nikakor nismo čakali na blagovest »Slov. vestnika”, da bi nam pripovedoval o službi železničarjev in bolniških sester na sveti dan, to smo vedeli tudi brez »Vestnika”, dejstvo pa, da je 25. december praznik v vsem zapadnem svetu, deloma celo v vzhodnem svetu, da pa je ta praznik odpravil komunistični režim v Jugoslaviji, to ni napad na Jugoslavijo, marveč samo ugotovitev iz poročil »Slovenskega poročevalca”. Če pa niti poročila uradnega glasila režima ne bi bila točna, potem smo se motili tudi mi in j,e trditev bivših bogoslovcev pravilna, čeprav vemo, da se upajo v cerkev le v poznih večernih urah.
Naprednost »Slov. vestnika” je tako obširna in vse šparte obsegajoča, da si niso niti upali objaviti resolucije Kluba slov. akademikov na Dunaju in njegovih božičnih voščil. Ne vemo ali se ti gospodje bivši bogoslovci tako zelo bojijo za svoje stolčke, ki se majejo v tem trenutku, ko pričnejo misliti s svojimi lastnimi možgani. Mi pri »Tedniku” res nimamo nobenega povoda skrivati niti naših poslovnih knjig. Ravno »Tednik” je dokaz, da je mogoče tudi pri malem številu uslužbencev izdajati list in držati organizacijo, ki je tako močna, da se s svojim delom vzdržuje.
odjemalcev. Tudi v tem pogledu so se razmere spremenile. Svinje so zopet dobile ceno, ki na splošno odgovarja stroškom pitanja in tudi živina je našla odjemalce. Pri žitu pa kmet danes ne išče šilinga direktno, marveč še le posredno.
V	notranji politiki so se razmere tudi v tem pogledu zboljšale, da se je zmanjšala s tem letom teža zasedbenih stroškov. Rusi, Angleži in Francozi so se po dolgih letih vendar odločili, da bodo vse stroške vojaške zasedbe nosili sami. Tudi število vojakov je bilo pri teh treh zasedbenih silah znižano. čeprav parlament ni napravil pričakovanega sklepa, da z novim letom odpade zasedbeni davek, je vendar eno gotovo, da bo denar porabljen doma, to se pravi, da bodo s tem denarjem nove možnosti gradnje, kar bo zopet dalo delavcem dela in kruha. Saj vemo, kako je brezposelnost letos še v pozni pomladi grozila celotnemu avstrijskemu gospodarstvu. Tudi sedaj ob novem letu je število brezposelnih zopet prekoračilo dve-stotisoč. Vendar smemo računati, da bo to število zgodaj pomladi začelo padati.
V	zvezni vladi je jeseni prišlo do izmenjave zunanjega ministra. Dr. Karl Gruber je od leta 1945 vodil avstrijsko zunanje ministrstvo. Njegova politična linija je vodila na zapad in včasih celo bolj poudarjeno, kakor bi si je to mogla dovoliti Avstrija, ki je pač tudi še danes po štirih velesilah zasedena. Ko je kanclerju Raabu uspelo, da je izbil na osebno posredovanje od Rusov nekaj olajšav glede zasedbe, ko je padla meja na Semering-u, ko so bili črtani stroški ruske zasedbe itd., tedaj je bilo že vidno, da Raab ne bo več dovolil, da vodi Gruber zunanjo politiko na svojo pest. Kake so bile zunanje okoliščine Gruberjevega odstopa, samo na sebi ni zanimivo, zanimivo je bolj dejstvo, da je zunanja politika praktično prešla močno v roke kanclerja Raab-a in bo zunanji minister Figi nosil sicer naslov, delal pa po navodilih Raab-a.
Pri nas na Koroškem je bilo tekom leta politično ozračje precej mirno. Periodična gonja proti dvojezični šoli pa je itak vsake kvatre na dnevnem redu. Sedaj je izdelan nov osnutek, ki je romal na Dunaj, da ga tam študirajo razni ministri. Na Koroškem pa se bo po napovedi »Karntner Landes-Zeitung” pričela diskusija o tem vprašanju.
Za novo leto pa vsi upamo, da se tudi letos, kakor lani, uresničijo prerokovanja, da bo tudi svetovna politična napetost ponehala in da vojne ne bo.
LETALA IN VOJNA
Koliko gorja je deževalo tekom zadnje vojne iz letal. Bombe vseh vrst so padale na zemljo in uničevale to, kar so rodovi tekom dolgih stoletij z žuljevimi rokami ustvarjali. Za bodočnost pa napovedujejo strokovnjaki še hujša razdejanja iz zraka. Izgleda sikoraj tako, kakor bi človeštvo že z rojstvom prineslo to šibo v roki in jo sedaj vihti po mili volji. V resnici pa le ni tako. Komaj pred petdesetimi leti se je prvič posrečilo bratoma Wright, da se dvignita v zrak z motornim letalom lastne konstrukcije. Bilo je to 17. decembra 1903. Ta dva moža sta brez dvoma pionirja v letalstvu z motornimi letali. Ona dva nista imela prednikov, da bi se pri njih učila, bila sta v polnem pomenu besede samouka.
Kako smo gledali, ko so se med prvo svetovno vojno pojavila nad koroško deželo prva izvidniška letala zaveznikov. Komaj trideset let pozneje pa so bučala nad Koroško krdela takih letal in po koroških mestih zapustila huda razdejanja.
I ehnika, ki nudi človeštvu tako neizmerne možnosti, da si olajša svoje vsakdanje življenje, postane po istem človeštvu zlorabljena lahko usodna za obstoj vsega človeštva.
TRGOVINA MED ZAPADOM IN VZHODOM
Ameriški opolnomočenec za načrte z inozemstvom g. Stassen se je dne 29. decembra izjavil za trgovanje z Vzhodom, ki pa naj bo omejeno na materija!, ki v vojnem pogledu ni važen.
Stassen je zastopal mnenje, da bi taka trgovina pospeševala mir na svetu, medtem ko bi popolna prekinitev vseh trgovskih stikov med Ameriko in Sovjeti ogrožala mir.
Sicer trdi Stassen, da Amerika v gospodarskem pogledu od take trgovine ni odvisna, kar pa ne velja za Anglijo in tudi druge države, ki so v svojem gospodarstvu močno navezane na trgovino z Vzhodom.
Nadalje je Stassen v svojem govoru p# radiu napovedal, da bo Amerika gospodarsko pomoč v prihodnjem letu skrčala in deloma ustavila.
Občina najn anjša upravna celica
V zadnjih dveh številkah našega li ta smo govorili o neposrednih in posrednih nalogah oibčin, to se pravi, da imajo in vršijo občine dvojno nalogo, prvič svojo lastno v okviru državnih in deželnih zakonov in drugič nalogo, katero jim je poverila dežela v svojem lastnem in deloma v imenu države.
Tako je treba naglasiti, da prepoved prebodov izreka okrajno glavarstvo.
Izredno važno je mnenje občine in njen glas pri podeljevanju obrtnih dovoljenj, n. pr. dovoljenje gostilne. V takih slučajih ima občina tudi možnost priziva na deželno vlado.
Vsako četrtletje se mora vršiti seja občinskega odbora, katero skliče župan vsaj osem dni poprej. V nujnih slučajih je možen tudi krajši rok za sklicanje sej občinskega odbora.
Za sklepčnost občinskega odbora je potrebna navzočnost vsaj dveh tretjin vseh občinskih odbornikov. Da postane sklep občinskega sveta pravnomočen, je potrebna večina navzočih odbornikov. Pač pa je treba povedati, da morajo vsi občinski odborniki glasovati, da se ne smejo glasovanja vzdržati. To glasovanje je lahko javno ali pa tajno po listkih. Pri enakem številu glasov odloča župan. O zadevah, ki zadevajo osebno g. župana ali kakega odbornika, od-
loča občinski odbor v odsotnosti dotičnih oseb. Sklepi občinskega odbora se tekom enega leta tudi lahko razveljavijo, to pa samo ob navzočnosti treh četrtin vseh občinskih odbornikov in to z navadno večino navzočih.
Občinskih sej' se lahko udeleži vsak. občan, seve samo kot poslušalec, ker so pač seje občinskega odbora javne. Posebno velja ta javnost še za posvetovanja Občinskega odbora o občinskem proračunu. Istotako ima vsak Občan pravico vpogleda v zapisnik občinskih sej. Ravno teh možnosti se občani vse premalo poslužujejo.
Občine odločajo tudi o davkih. Tako ima občina pravico pobiranja sledečih davkov:
Zemljiški davek, obrtni davek, davek za zabave, davek na pijače (samo ne na pivo in mleko), davek na pse in končno davek na plače (Lohnsummensteuer).
Veliko važnost igra pri vsem tem zemljiški davek, ki mora kot občinska doklada dosegati 400 odstot., ker v nasprotnem slučaju ni pričakovati pomoči s strani deželnih financ.
Davek na pijače igra tudi po občinah veliko vlogo. Tu pa moramo na žalost ugotoviti, da so ravno ti davki tudi po naših krajih zelo donosni, to se pravi, da se prav mnogo alkoholnih pijač tudi v naših krajih konzumira.
Bogoslovci zopet v Celovcu
Za božične praznike so v celovški stolnici bogoslovci krške škofije zopet poživili vse bogoslužje. Petnajst let je bogoslovje živelo v izgnanstvu. Najprej so našli krški bogoslovci zavetišče v Št. Juriju ob jezeru in nato v Krki sami.
Vsaka škofija potrebuje duhovnikov. Duhovnike posvečuje škof, škofe nadškof. Papeža pa ne posvečujejo v izrednem obredu, ker je istočasno škof v Rimu. Kogar so kar-dinali volili za škofa v Rimu, tisti je papež in poglavar katoliške Cerkve.
Prve škofe — apostole — si je Zveličar izbral sam in ni zahteval nobenih študij, pač pa jim je poslal Svetega Duha, ki jih je učil in na vse spominjal, kar jim je kdaj povedal Zveličar. Ko se je Cerkev bliskovito širila, je bilo treba tudi več duhovnikov. Najprej so si apostoli sami in potem tudi Cerkev izbrali izkušene može, ki so se odlikovali po svojem uglednem življenju. Kmalu pa je morala Cerkev spoznati, da stari človek za ta poklic ni preveč sposoben, da je treba mladih moči. Te mlade moči pa je treba v vsakem pogledu izobraziti.
Prvi čas so duhovnike izobraževali v samostanih. Ko pa so nastale javne šole, so videli in spoznali, da skromna šola malega samostana ne zadostuje in da je treba du-
hovnikom dati temeljite verske in svetne izobrazbe. Predvsem se je v dobi reformacije pokazalo, da duhovščina ni bila zadosti izobražena, da brani verske resnice.
Celovška bogoslovnica praznuje ob koncu letošnjega šolskega leta štiristoletnico svojega obstoja. Je to ena najstarejših bogoslov-nic v Evropi. Bogoslovje je bilo vedno na sedežu škofa samega. Koroška bogoslovnica je bila torej v Krki, dokler je tam bival škof, to je do cesarice Marije Terezije. Z škofijo se je bogoslovje preselilo v Celovec. Starejša duhovščina naše škofije se je izobraževala v bogoslovju, kjer je sedaj slovenska cerkev za Celovec (Priesterhaus-gasse). V tej cerkvi je še govoril in poučeval naš svetniški Slomšek kot duhovni voditelj slovenskih bogoslovcev.
Poslopje, ki je odgovarjalo potrebam leta 1800, ni več zadostovalo leta 1900. Avstrijska vlada je podpirala z državnim denarjem stanovanjske zgradbe, škof Adam je i-mel srečno misel in dejal, da je tudi bogoslovje neke vrste stanovanjska zgradba in tako dobil za novo bogoslovje v Trbiški cesti v Celovcu državno podporo. Ta državna podpora je zadostovala za glavno zidovje, škofijska zbirka je dodala podstrešne sobe in potrebno pohištvo. Nacističen režim
je zaplenil novo hišo in koncem svetovne vojne so se v hišo vselili Angleži in tam nastanili svoj glavni štab.
Tako torej Koroška tudi po končani vojni ni prišla do svojega bogoslovja. Škofija je bila prisiljena, da vrne bogoslovje v kraj, kjer je bilo pred štiristo leti ustanovljeno. Lep kraj in prostori v samostanu so odgovarjali potrebam šole. Težave so nastale s tem, da so morali profesorji iz Celovca v Krko in da so bili bogoslovci sami daleč od svojega škofa. Petnajst let ni bilo v celovški stolnici slovesne maše, pri kateri bi stregli bogoslovci sami.
Pojavili so se načrti, da se bogoslovje krške škofije preseli nazaj v Celovec. Ti načrti so postali izvedljivi, ko je škofija kupila za malo semenišče samostan na Plešivcu in tako našla za gimnazijce nov dom. V celovškem Marijanišču pa so pričeli pomladi 1953 preurejevati prostore. Pritličje in prvo nadstropje imata zasedeno še danes realna gimnazija in realka, preostalo je le drugo nadstropje in klet. V drugem nadstropju so znižali višino za pol drug meter in tako dobili s podstrešjem vred tretje nadstropje. Hodnik, ki je bil svojčas ob zapadni strani, so dali v sredo in tako so na obeh straneh nastale celice za dijake bogoslovce.
Ob vseh svetih so se odprla vrata celov-
škega bogoslovja v Marijanišču. Dne 8. decembra je okoli 50 bogoslovcev sodelovalo v celovški stolnici pri slavnostnem pričetku Marijanskega leta. Tako je torej bogoslovje krške škofije zopet v glavnem mestu dežele in na sedežu krškega škofa. Mladi bogoslovci so tekom poletnih mesecev s krampom in lopato pomagali pri gradnji novega doma. Oni so sedaj zopet v središču dežele, kjer bodo tudi močneje čutili utripanje celotnega življenja. Vemo, da je izgradnja Marijanišča v potrebe in zahteve bogoslovja zahtevala nad 2 milijona šilingov, vendar smo mnenja, da se je ta izdatek res izplačal, ker je bogoslovje od minule jeseni zopet v središču naše dežele.
Vodstvo bogoslovja je prevzel bivši stolni župnik dr. Illwitzer. Prepričani smo, da bo njegova spretna roka uredila dom mladih bogoslovcev tako, da bodo res domd. Tukaj v Celovcu bo možen pouk tudi slovenskega jezika, kar je bilo v Krki zelo težavno. Veselimo se, da kaže novi regens bogoslovja zato posebno razumevanje.
Bogoslovcem samim pa želimo iz vsega srca, da bi se v novem domu dobro počutili in da bi praznovali štiristoletnico krškega bogoslovja, z izrednimi študijskimi uspehi.
V. P.
Iz pliberške okolice na sveti dan
Ko naše lepe pliberške okolice še ni tako obvladal materializem, ko še nismo bili tako »napredni” in »moderni”, smo se tudi bolj po' »starem” zabavali. Bolj priprosto in tudi bolj prisrčno. Bila je predvsem naša pesem, ki je vsakogar razveselila. Fantje na vasi so s svojo pesmijo zvabili mlado in staro, da prisluhne. Za nobeno drugo zabavo na svetu ne bi dal teh svečanih trenutkov.
Pa kako bi bilo tudi drugače mogoče. Pesem ima svojo moč. Bog sam ni našel primernejšega in lepšega oznanila, kakor da je poslal trumo angelov na betlehemsko poljano, da so s pesmijo oznanili največjo bla-govest »Rojen vam je, ki ste Ga pričakovali.” V tisti sveti noči so božji poslanci posvetili pesem in petje.
Naša doba, o kateri pravijo, da je napredna, je izrinila ta naš zaklad iz naših vasi. Materialisti iz Holhvooda in drugih enakih družb nam dajejo v zameno razne naslade. Požiramo jih dan za dnem, razni šundromani so na naših mizah in za drag denar ne moremo kupiti niti košček one lepote in onega veselja, katerega nam nudi pesem iz fantovskih in dekliških grl.
Obstojalo je nekoč pri nas razgibano slo vensko katoliško izobraževalno društvo. V njegovem okrilju je bilo živahno življenje. Kako smo prepevali. »Gremo na igro” smo dejali in po igri se je razlegala pesem. »Napredni in moderni” čas pa je uspaval to društveno življenje in tudi tovariši iz Celovca ne morejo prebuditi spečega otroka.
Pa pravijo, da dobre stvari do cela ni mogoče uničiti. Kje so torej naši pevski talenti. Še imamo idealnih fantov in deklet. Lepo število, morda še nikdar toliko ni bilo zbranih okoli svojega strogega pevovodje, gospoda prof. Miheliča. In ravno ob letošnji polnočnici smo videli in slišali kake talente imamo v svojih pevcih. Prisrčna hvala gospodu profesorju in pevcem za veliko božično veselje, katero so nam pripravili. Bilo je dovršeno lepo, bilo je božično. Dobro vemo, da kaj takega ne pade z neba, marveč je treba mnogo truda na strani pevovodje in tudi na strani pevcev. Prosimo, da bi tudi naprej vršili eni in drugi to poslanstvo, ki blaži srce in dviga duh v nebeške višave.
Eno prošnjo bi še radi dodali. Ali ne bi bilo mogoče da bi cerkveni pevci priredili koncert naših lepih narodnih pesmi. Tako radi bi čuli to našo lepo melodijo. Tudi nobeden pameten človek tega ne bi zameril, če bi tudi kako okroglo udarili. Mnenja smo namreč, da tudi cerkveni pevci ne spadajo samo v cerkev, marveč povsod tja, kjer je mogoče s pesmijo združevati in dvigati.
K m e t
PKEPROGE
POHIŠTVENO BLAGO
ZAVESE
PR A U S E
Celovec. Balmhofstr. 8. Fleischmarkt 9
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
Ro
m a n
(50. nadaljevanje)
Ravnatelj osuplo pogleda na kneza. — Ni zadovoljen z njim, ne razume ga, ne ve, kaj knez misli in sodi. — Zato ne ve, kako naj govori in tako rajši molči.
»Poznaš Jana Cimburo? Pripoveduj, kar veš o ujemi” ukaže znova knez. Ravnatelj je mislil, da je svetli gospod na Cimburo že pozabil, medtem pa — čudno, se mu je tako zasadil v misli kakor žebelj v desko, še ved-tio se z njim peča in težko je presoditi ali z Ugodjem ali zoprnostjo. Ravnatelju je nerodno, ker ne ve, kako naj svoje besede pobarva. Pa ni časa za dolgo razmišljanje. Pozna kneza in ve, da mora kratko in takoj odgovoriti — jx> vojaško.
»Kako ne bi poznal Cimbure,” govori z navidezno dobrohotnostjo, »po vsem okraju govorijo o njem. — Vsak otrok zna povesti o njegovi moči.”
»Povej tudi meni kakšno!”
Gosposke muhe, se je jezil uradnik na kneza. On, ravnatelj veleposestva, se mora ponižati do Cimbure, v spominu mora lovili, kar mu je v njem ostalo o njegovih dejanjih. Kravji hlapec ali pastir na katerem koli knezovem posestvu bi laže ustregel gospodu in bi mu bolj pristajalo — on, ravna-telj, bi si pa želel razlagati knezu o izboljše-Vanju in razmejitvi zemljišč, o strojnem o-ranju, o bernskem in simentalskem govedu, j°tkširskih prašičih, o ovci merinovki, toda
J*°gniti se ni mogoče. Govoriti mora o Cim-»uri.
..lega kmeta poznam predvsem s konj-1 1 sejmov, je ljubitelj in poznavalec konj,
slavni Marengo — ki je bil raz njega sestreljen pri Strežeticah svetli knez Vindišgrec, ta je bil iz njegovega hleva.”
»Hm, čudno — in naprej,” je rekel knez in znova prevaral ravnatelja.
Oprijel se bo konj in pozabil bo na Cimburo, je naravno sodil ravnatelj, ki je poznal knezovo ljubezen do konj — in povem mu, koliko in kakšnih kobil imamo, katere žrebcu pustimo in koliko kosov žrebet je v našem hleyu.
»Omenil si njegovo silo,” ga je spobudil knez.
»Da, splošno mu pravijo .silni Cimbura’. Nekakšen pravljičen žar ga obdaja kakor Samsona ali Herakla ali kakor Obre v povestih. Ni vsemu verjeti. Ljudje radi pretiravajo in povečujejo.”
»Povej na primer, kaj je storil,” ga je nepotrpežljivo prekinil knez.
»Mnogo ne vem, kakšen kaščar na dvoru, ki ima več stika s preprostimi ljudmi, bi svetlosti glede tega laže ustregel. Toda spominjam se, kako mi je oskrbnik pri konferenci poročal, ko nam je pogorel dvor. Kmetje so od daleč pritekli in prihajali gasit. Dvoletna telica se ni pustila odvesti iz hleva, trije hlapci so jo spravljali ven — strop je že pregoreval — tedaj pa je priskočil Cimbura, pograbil telico kakor jagnje in jo skozi dim prinesel na dvorišče.”
»To je nespametno, zaradi telice v nevarnost postaviti življenje,” je pripomnil knez, toda oči so se mu svetile v živem zanimanju. Sede se je obrnil k ravnatelju.
»Tudi on je rekel,” je pripovedoval dalje ravnatelj, »da se ni lotil tega reševanja zaradi telice, ampak zaradi treh hlapcev, katerih življenje je bilo v nevarnosti — in res, komaj so prišli ven, je strop pregorel in se zrušil.”
»Dalje — dalje,” je knez gorel od radovednosti.
»V Pisku smo ob sejmu sedeli v gostilni v kazini — ko je v kmečki sobi nastal krik in prepir. Kupci in mešetarji so ogoljufali nekega kmeta iz Putime. Kmetje pa se niso dali. Skočili smo pokonci in radovedno gledali pri vratih. V največjem trušču je zadonel glas kakor grom, hkrati pa udarec, kot bi s topom ustrelil. Cimbura je zavpil: .Tiho!’, z roko je udaril ob hrastovo mizo, čof — in v tem hipu je ogel pri mizi odletel, kot bi ga odsekal. Deska je bila pet centimetrov debela — on pa jo je z enim silnim udarcem odbil. V gostilni je po tem udarcu postalo tiho kot v cerkvi.”
»Dalje! Dalje!” si želi knez. Ravnatelju pa se je že posvetilo, da je Cimbura knezu všeč, in zato slika Cimburo z lepšimi barvami.
»Cimbura ne pozna strahu, kjer gre za pomoč. Mirno se pokriža in s čudovito hladnokrvnostjo dela prava čuda. Sam ne išče nevarnosti, če more, se ji izogne, če pa vidi, tla ni izhoda, se ji pogumno postavi v bran. Nikakor ga ni mogoče pripraviti do tega, tla bi se postavljal s svojo silo ali za prazen nič kazal junaška dela. Ko je nekoč v Pisku ob sejmu glumač razkazoval svojo moč in obljubil desetak vsakemu, ki bi za njim dvignil in postavil pokonci z eno roko dolg železen drog, so vsi gledalci iz vasi kričali: ,Ko bi Cimbura bil tu — Cimbura bi to naredil kot nič!’ Pa že so se oglasili drugi: ,Tu je Cimbura, tu stoji!’ toda na noben način, ne s prošnjo, ne s posmehom, ga niso mogli pripraviti do tega, da bi to poskusil. Ostal je na svojem mestu, ostal kakor pribit in skromno dejal: ,Ne stavljajte, zgubili bi, prav gotovo droga ne bi dvignili!’ — Toda ko pridejo k njemu tesarji s prošnjo: .Cim-
bura, grušt bomo dvigali, ali nam ne bi hotel pomagati?’ — ,Kako ne bi, z veseljem po-morem, kolikor morem,’ odgovori Cimbura in podaja tesarjem v višino tramove in špi-rovce, kot da so vžigalice.” — Medtem je kočija nehala teči, kolesa so se vgrezala v sipki pesek in obstala na lesenem kockastem tlaku pod obokomo v grajski veži.
»Vabim te na obed,” se je knez poslovil od ravnatelja.
»Nima še dovolj Cimbure, še pri obedu bi ga rad,” je pomislil ravnatelj in si dal hitro poklicati grajsko vseznalko, staro kuščarico, ki je oskrbovala perutnino.
»To je miren in vljuden človek,” ga je hvalil iz vse duše. »Z njim bi se dalo govoriti in stvar kako urediti. Mirno te posluša, ne razburjajo ga ne ugovori ne odpor — več je vreden kakor vsi drugi skupaj,” je končno zamahnil z roko. Taka je bila njegova zadnja sodba o knezu. Ko pa se je bližal Putimi, je pozabil na kneza, na shod in šolo in na vso zoprnost. Smeh je pozlatil njegovo lice. Videl je, da mu naproti tečejo njegovi otroci. Kakor vsak oče je tudi Cimbura nosil otrokom z romanja, s sejma, s potovanja, z mesta in vasi in vsake poti sladko strdenje. Toda on nikoli ni kupoval sladkornega ali medenega pajaca ali konja, ampak najčešče sadje. Danes jim je nesel venec smokev, lepih, sladkih smokev. Od daleč je gledal otroke. Prvi teče kot čilo žrebe Martinek, kakor ljubko jagnje drobenc-Ija za njim od kapelice na griček Marijana, Vašek pa zaostaja, ne more za njima. »Ni zdrav, kakor bi moral biti,” opazuje Cimbura in skrbno oko počiva z nenavadno nežnostjo na zastajajočem fantku, šibkejši je in manjši, bolj suh in bled kakor brat in Cimburi se pri tem opazovanju od bolečine krči srce.
CELOVEC
Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Pricsterhausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri,
CELOVEC
(V Celovcu grozi smrti)
Število prometnih nesreč na celovških ulicah raste iz leta v leto. Leta 1952 so našteli v Celovcu 808 takih nesreč, leta 1953 jih je bilo do Božiča že 913. Te nesreče so zahtevale devet smrtnih žrtev. Težko ranjenih je bilo 165 oseb, lažje ranjenih pa 390 oseb. Na teh nesrečah je bilo prizadetih 76 pešcev, 24 voznikov, l75 kolesarjev, 88 motornih koles, 673 avtomobilov, 39 omnibusov, 32 cestnih železnic ter en vlak. Razume se, da je posameznikom prizadeta škoda velika, dostikrat nepopravljiva.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da število nesreč ni v poletnih mesecih največje, kakor bi bilo pričakovati, ker je v tistem času največ tujih vozil na cesti. Domači avtomobilisti so manj disciplinirani katkor tujci. Dostikrat tudi vozila niso v redu. Radi tega je potrebno, da prometna policija zopet in zopet ustavlja vozila na cestab in jih kontrolira.
CELOVEC-ŠMIHEL Novega zemljana smo dobili. V soboto, dne 19. decembra 1953, so v celovške matrične knjige zapi^li Adolf Picej. Ivanki in Dolfeju prisrčno castitamo k prvorojenčku in želimo, da bi njima bil v veselje in ponos.
SOCIALNO RAVNA, KDOR HITRO POMAGA
Pred kratkim smo morali poročati o nenadni smrti drvarja Feliksa Hauer-ja iz Pre-bl-a, ki se je ponesrečil z Jeepom. S tem, da je ponesrečenec pred meseci sklenil pri Assi-curazioni Generali zaščitno pogodbo, je zavod izplačal materi ponesrečenca dvojno vsoto v znesku šil. 12.000 in je to bila za mater ob izgubi sina vsaj mala tolažba. To je takojšnja pomoč, katero nudi služba ljudskega zavarovanja Generali — Vorsorge svojim članom.
SLOVENSKA VADNICA V založbi Družbe sv. Mohorja v Celovcu je izšla druga izdaja Slovenske vadnice. Knjiga je odobrena od ministrstva za prosveto na Dunaju za srednje, glavne in sorodne šole. Knjigo naročite pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26 za 16.— šil. komad.
MLADI ROD
Izšla je 5/6 številka Mladega roda. Na naslovni strani prinaša tokrat Pernhartov „Stari grad”. Pernhartu je posvečen tudi kratek življenjepis. Mladi rod je tokrat obiskal drvarje in sodarje in pelje mladino tudi v tiskarno, kjer ji na kratko objasni postanek knjige. Z Martinom Krpanom gremo nad Brdavsa na Dunaj. Elektrarna in elektrika sta v kratkem spisu predočeni. Celotna številka je izredno pestra po vsej vsebini in tudi po slikah. Otroci bodo imeli z njo mnogo veselja in učitelju bo velika pomoč pri pouku.
KRČANJE
Dolgo časa se nismo več oglasili. Kljub temu pa nismo spali, marveč pridno delali. O tem delu in o dogodkih pa vam hočemo sedaj poročati. Pred tremi leti si nismo mislili, da bodo na Krčanje v doglednem času vozili avtomobili. Zravnali so nam pot, ki nas veže preko Tamrl-na skozi brdo z ameriškim „Caterpillar-jem. Sedaj imamo široko pot, po kateri nam pripelje vsak tovorni voz gradbeni material in vse drugo, kar potrebujemo pri popravljanju naših domov. Na ta način je bilo mogoče graditi novo šolo, ki je sedaj tako daleč, da v njej že poučujejo. Šola je prostorno poslopje, na razglednem kraju.
Tudi naši kmetje pridno zidajo sedaj, ko dovažajo gradbeni materijal z avtomobilom.. P. d. Rojak si je postavil nov hlev in skedenj. Seveda tudi ipd. Uknaš ni hotel zaostajati in tako ima tudi on nov hlev in nov skedenj.
Na Spodnjih Krčanjah imajo tudi svojo elektriko, s katero oskrbujejo deset kmetij, kar nam je vsem v veliko pomoč, ko predvsem gorjanskim kmetom tako zelo primanjkuje delovnih moči. Za vigred so nam obljubili celo telefonsko zvezo z Grebinjem in preko Grebinja z vsem svetom. Drogove za telefon že pripravljamo.
Po petnajstih letih službovanja nas je zapustil g. župnik Fritzer. Na ponovno proš-
ti nas tuiMmkem
njo na skofijstvu smo dobili novega gospoda v č. g. prov. Mihaelu Laura. Veseli nas, da se novi gospod v naši sredi kar domačega počuti in prepričani smo, da si bo gospod v tej nebeški višavi tudi utrdil svoje zdravje.
Povdariti hočemo, da smo tudi zelo zadovoljni s svojimi učitelji, ki vršijo v šoli vzorno svoje delo in tudi s svojim vzornim življenjem dajejo mladini dober vzgled. Tako smemo upati, da bo mladi naraščaj dobil novo zanimanje za kulturno delo in življenje v šoli in da bo vsaj deloma popravljeno to, kar je zagrešila preteklost. Večina naše odrasle mladine niti ne zna brati in pisati v svojem maternem jeziku, da bi se mogla naprej izobraževati, kar postaja sedaj tudi iz gospodarskega vidika tako izredno potrebno.
Pri tej priliki tudi ne smemo pozabiti na Kranjskega Janeza in mu sporočamo, da se je Kočmarjeva Micka njegove fotoslike prav zelo razveselila. Pač pa so ji morali povedati drugi, čigavo sliko je dobila iz Amerike. Vesela pa je bila najbolj radi tega, ker je sedaj brez skrbi, da se v njega ne more zagledati prav nobena mevža. S tem bodo pomirjene tudi tiste tri Korošice na Angleškem. Kar težko čakamo, kdaj bo prišel s svojim avtom po Micko prav h Krčmarju. Tista „grča” z moštom je tudi že pripravljena. Tudi naši fantje ga težko čakajo, radi bi spet enkrat zapeli prav iz srca, kar jih je on naučil.
Kakor vidite, smo v gospodarskem oziru res napredovali in upamo, da bo mladina tudi v kulturnem pogledu storila korak na-Prej*
(Opom. uredn. Prav lepa hvala za dopis. Vaša slovenščina je vzorna, tako da korektor nima opravka. Prosimo Vas, da se večkrat oglasite v našem listu.)
PRIBLAVAS
V sredo, dne 16. decembra 1953, je zatisnil Mičejev oče, Jožef Mischitz, za vedno svoje oči. Bil je šele 57 let. Po dvakratni operaciji ni bilo več pomoči proti raku. V petek navrh se je pomikala nepregledna množica ljudi proti dobrlavaškemu pokopališču. Pogrebne obrede so opravili mil. g. prošt in častni kanonik Aleš Zechner, ki so rajnemu govorili v cerkvi in na grobu. Mičejev oče je bil tihega in mirnega značaja, dober sosed in umen gospodar.
Na svojem adventnem potovanju je Marija obiskala svojega sina na mrtvaškem odru. Gotovo mu je izprosila milosti za nebeško potovanje. Rajnemu Mičejevemu očetu kličemo: Bog Vam bodi plačnik!
Zaostalim pa naše prisrčno sožalje. PRIBLAVAS
Tekom zadnjih let se je posebno v Podjuni udomačilo Marijino potovanje v adventu iz hiše v hišo. Tudi pri nas smo imeli v minulem adventu to pobožnost. Prvotno so se slišali glasovi za in proti. Letos, v Marijanskem letu smo pričeli z Marijinem potovanjem že 6. dec. in tako obiskali vsee
Zdravo in blagoslovljeno novo leto voščim vsem dobrotnikom afriških misijonov sv. Klaverja.
TONEJ SCHOTTELKOPF
hiše v veri in upanju, da bomo v tem letu deležni posebnega blagoslova in priprošnje Matere božje. Vsak večer je bila udeležba pri pobožnosti izredno lepa in tako smo ob molitvi s prižganimi svečami romali iz hiše v hišo.
Končno pa želimo tudi vsem bralcem „Našega tednika” blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. (Op. ured. Radi pomanjkanja prostora v zadnji številki dopisa nismo mogli objaviti).
ST. VID
Na tretjo adventno nedeljo popoldne smo ob veliki udeležbi pokopali Jernejevo Nanco. Rajna je bila dolga leta cerkvena pevka. V torek navrh pa smo spremili na pokopališče najstarejšega farana Bačkovega očeta v Rikarje vasi, ki so dočakali 93. leto svoje starosti. Moški zbor je pel na obeh pogrebih in domači dušni pastir se je od rajnih poslovil.
Zaostalim izražamo prisrčno sožalje.
Lepo jesensko vreme pa je tudi pri nas pomagalo, da smo popravili poti po fari in občini.
BRNCA
Že dolgo se nismo oglasili. Danes pa hočemo izraziti svoje mnenje in svoja čustva k dogodkom minulega leta, ker ti dogodki pač tudi nas interesirajo.
Začeti hočemo pri „Krvavi meji”. Lahko mirno rečemo, da nemška ošabnost še ni ponehala. Nacistična gospoda je zelo hitro pozabila, kako jo je Bog kaznoval, ko so svoj čas kričali: „Wiedervereinigung”. Sedaj imajo pa priliko, da „to” upravičeno kričijo. Mnogi so krstili štajerski Gradec v „Stadt der Volkserhebung” in tako vstajo ljudstva smo doživeli 17. junija v Vzhodni Nemčiji. Menda se je naloga ..Ostmarke” preselila iz Avstrije v Vzhodno Nemčijo. Je že tako na svetu, ljudje obračajo, Bog pa obrne.
Radi Trsta pa menimo, da bi bilo za Italijane bolj koristno tudi v gospodarskem pogledu, če bi kričali „Eviva Tripoli”. Za Trst pa že tablice na avtomobilih nosijo napis TS (teritorij slovanski).
Radi šole in slovenskega pouka na osnovnih šolah pa hočemo povedati svoje začudenje na zadržanjem „burgarjev” v Velikovcu in Železni Kapli, ki vidijo v par slovenskih tedenskih urah ogroženo nemštvo vsega kontinenta.
O domačih dogodkih minulega leta bomo .poročali prihodnjič, ko bo tudi gospod župnik raz prižnico povedal, koliko zaroda smo priredili v letu 1953.
(Opom. uredn. Brnčanom pa zelo priporočamo, da bi tudi oni stali čuječi na straži za svojo dvojezično šolo, katero so v novem osnutku črtali, če pade dvojezična šola, ne bo izginil samo pouk slovenščine, marveč tudi posebna doklada za tamošnje učitelje, katero sedaj dobivajo. Torej oboji, starši in učitelji naj so pozorni.)
STEBEN V PODJUNI
Na dan sv. Stefana smo obhajali pri nas „malo žegnanje”, pravo žegnanje imamo že meseca avgusta. Ker je sv. Stefan naš farni patron, ga vsako leto slovesno in dostojno počastimo.
Po stari navadi pridejo na ta dan vsi konjerejci iz vse okolice v šteben, da položijo svoje darove za uspešno rejo svojih konj na oltar, kajti sv. Štefan je patron za konje. To je stara šega, ki med dobrimi Podjunčani še vedno živi. Na ta dan je na-
ša cerkev, ki je za faro razmeroma velika, vedno premajhna. Zlasti letos je bil naval jako velik.
V starih časih so kmetje k sv. maši prijezdili. A vsled večkratnih nesreč, ki so se ob ogromni množini konj in jezdecev kaj rade pripetile, je vlada prepovedala jemati na praznik sv. Stefana v Steben seboj tudi konje. Sličen običaj je bil v navadi tudi v Gospej Sveti. — Lepo in ganljivo je videti, ko se pozdravljajo po sv. maši kmetje iz okolice, ki se morda med letom sploh nimajo prilike srečati. Dan skupnega interesa za živino pa privede vse spet skupaj. Ker je bilo precej mrzlo, smo še hitro skupno malo „pohavžvali” in se podali spet na svoje domove.
Da pa je bil dan docela izpolnjen, je za popoldansko razvedrilo poskrbela domača požarna hramba, ki je priredila po stari tradiciji na ta dan svoj venček. Ker smo res pridno preživeli adventni čas, smo si na ta dan privoščili za nekaj uric tudi zabave, ki se nam je še kar prilegla.
Ko smo v božičnih praznikih vstopili v cerkev, smo opazili nekaj izvanrednega. Naš cerkveni pevski zbor je dobil v mladih fantih in dekletih naraščaj, katerega smo zelo veseli. Predvsem bi bilo škoda za mlade pevske talente, če bi se ne udejstvovali na pevskem področju. Zato, mladina, kar z dobro voljo naprej in uspeh ne bo izostal.
RAniO-APARATI
štedilniki, šivalni stroji, kotli, mlini, drobilniki, posnemalniki in drugi gospodinjski in kmetijski stroji najceneje in pod ugodnimi pogoji v zalogi strojev
Johan Lomšek
ST. LIPŠ, Post EBERNDORF
Zastopnik za Rož Matevž MIKLAVČIČ, GORINČICE pri št. Jakobu v Rožu
da bodo imeli veselje z vami starejši pevci in vsa fara.
Danes vam hočemo sporočiti, da so umrli v nedeljo zvečer Ripejova mati v Stebnu. Pokopali smo jih na dan sv. Treh kraljev. Daljše poročilo prihodnjič.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Pred prazniki in med prazniki je našo okolico zelo razburila huda otroška bolezen „otroška ohromelost”. Pojavili so se do novega leta trije slučaji. K sreči je g. dr. Hoja takoj stavil pravilno diagnozo in so otroke hitro odpeljali v bolnico.
SELE - ZAVRH - KOT
Naš šolski vodja g. Herman Velik se je poročil z gdč. Marto Pristovnik iz Sel. Poroka je bila dne 28. decembra na Žihpoljah. Bilo srečno!
Kuharski tečaj v Večni vasi
Od 17. novembra do 22. decembra 1953 se je vršil v Večni vasi kuharski tečaj Kmečke gospodarske zveze. Jenšačeva družina je dala prostore na razpolago in tako je imelo zopet dvanajst deklet priliko, da se šola v vseh kuharskih umetnostih. Tečaj je vodila gospodična Hanca Galob.
Na kvatrno nedeljo pred Božičem pa smo imeli priliko pri šoštarju v Globasnici videti razstavo in tudi zaključno kulturno jrri-reditev.
Za razstavo moramo kar pohvaliti tečajnice, ker je bilo vse okusno pripravljeno in za oko ter želodec prikrojeno.
Kulturna prireditev je žarela že Božič. Božična igra in razni kratki prizori, pesem in deklamacija, vse to je ustvarjalo pravo božično razpoloženje. Prireditev samo je o-tvoril g. Štefan Koren in v pozdrav je zapel mladi moški zbor iz Večne vasi. Sledile so pesmi mešanega zbora istotako iz Večne vasi. Oba zbora sta komaj mesec dni stara in sta tokrat nastopila prvič na odru pod spretnim vodstvom šmihelskega pevovodje g. Mihe Sadjaka. Kar pohvaliti jih moramo, ker obetata oba zbora dobrih in lepih uspehov. Da so tudi tečajnice gojile pesem, pa se razume in to so nam pokazale tudi pri prireditvi.
Ker spada Večna vas v šmihelsko faro, čeprav je politično upravno del globaške občine, so se seve tudi šmihelčani v večjem številu udeležili zaključne prireditve in gospod župnik Picej je izrekel posebno zahvalo gostoljubni Jenšačevi družini, ki je dala tečaju streho in tudi v vseh drugih pogledih pomagala, da je tečaj uspel.
Z božičnimi in novoletnimi voščili smo prireditev zaključili.
Še na eno posebnost moramo opozoriti. Tokrat niti odmorov nismo mučno občutili,
ker je kar naprej donela narodna pesem po dvorani. Pričeli so šolski otroci pred odrom, nadaljevala so dekleta iz Podjune in tako se je vrstila pesem za pesmijo. Razgibana dvorana!
Po prireditvi pa so priromale torte na oder za javno dražbo, pri kateri se je pokazalo živahno zanimanje.
Nato pa smo v veseli družbi v šoštarjevi gostilni sedli za mizo, da se malo pogovorimo in pomenimo o predstoječih praznikih in o novem letu, ki je bilo pred vrati. Vsesplošna je bila želja, da bi delavnost globa-ških kulturnih delavcev tudi v novem letu ostala v takem zamahu, kakor je bila leta 1953. Vsi smo želeli, da bi tudi medsebojna povezanost naprej rasla in se utrjevala Koncem januarja pa se bo vršil v Globasnici enodnevni prosvetni tečaj, katerega se bomo vsi društveniki polnoštevilno udeležili in še druge bomo zraven povabili.
POZOR!
Občinske volitve so razpisane za nedeljo 14. marca 1954. Datum, po katerem sc ste jejo vsi volilni termini, je 31. december 1953. Prvi termin je prijava prisednikov za občinske volilne komisije in to do 14. januarja 1954. Prisednike smejo prijaviti stranke, ki so sc udeležile državnozborskih volitev dne 22. februarja 1953. Prisedniki so od okrajne volilne komisije določeni številčno, stranke pa morajo javiti imena.
Zaupniki KDS dobijo te dni dostavljene formularje za prijavo prisednikov in sicer povsod tam, kjer imamo po številu glasov možnost predloga.
Zaupnike prosimo, da takoj vpišejo imena in dajo pisma na pošto!
Kulturni praznik v Qorenčah
Pet tednov so gorenštca dekleta obisko- rediteljem tečaja, razstave in pestrega po-vala kuharski tečaj, katerega je priredila poldanskega prosvetnega programa ter na-Kmečka gospodarska zveza. Tečaj je vodila polnita dvorano.
gospodična Katica Stich. Prostore pa je dal Prireditev je otvoril preč. g. župniik Pipp, gospod župni upravitelj na razpolago. Te- kateri se je zahvalil gdč. učiteljicam za ta-čajnice so redno prihajale k pouku in tudi ko lepo izvedbo kuharskega tečaja. Gdč. Ka-zeio dobro napredovale, tako da je imela tiča Stih je bila dekletom v teh petih tednih voditeljica z njimi in one z njo veliko ve- res prijateljica in svetovalka, znala si je s selje.	svojim ljubkim naravnim nastopom prido-
Ob zaključku kuharskega tečaja v Gorenčah
Na splošno smemo ugotoviti, da-ni bilo posebnih trenj, čeprav se je istočasno vršil tudi nemški tečaj,. Da pa so nekateri nestrpneži hoteli motiti oziroma ovirati delo našega tečaja, pač ni krivda razsodnih domačinov, marveč pomanjkanje razglednosti dotičnih oseb. Na sliki vidite, kako so pozdravili zaključno prireditev in vsakdo bo pač moral ugotoviti, da bi dotičniki sedli raje h knjigi in se naučili nemščine, predno zapišejo take gorostastne napake na papir.
Plakat naše prireditve ni oviral, pač pa je izstavil »gotovim” slabo spričevalo.
K tej stvari bi dodali samo eno misel. Ali bi ne bilo veliko lepše in bolj domače na vasi, če bi take hujskanje izostale? Skupaj živimo, skupaj delamo in če treba tudi drug drugemu pomagamo. Prav posebno pa moramo še poudariti, da je šla Favova gostilna naši prireditvi zelo na roko. Prisrčna hvala za to, ker gledamo v tem zadržanju tudi obsodbo vseh hujskarij.
Na vsak način so dosegli z lepakom nasprotno. Razstava je našla pri ljudeh vsestransko začudenje in priznanje, prireditev pa je privabila od blizu in daleč polno dvorano ljudi k Favu. Vidi se, da ljudstvo odklanja metode pritiska, kot so ga doživljali Slovenci med obema svetovnima vojnama in v »tisočletnem” nemškem rajhu. Množica je z navzočnostjo na prireditvi dala vsem razbijačem jasen odgovor. Zaupala je pri-
biti srca njenemu varstvu izročenih deklet. Posebno je gospod župnik podčrtal delo in trud pesnice gdč. Milke Hartman, katera je prihitela med tečajem v št. Janžu že par-krat v Gorenče ter priskočila na pomoč dekletom z raznimi nasveti in se je cel zadnji
Ta lepak je poskušal ljudi odvračati od naše prireditve
teden skupno z gospodično Katico in tečajnicami trudila za lep zaključek tečaja.
Po pozdravnem nastopu dekliškega zbora je spregovoril tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Z navdušenimi besedami je govornik dekletom prikazal njihove ideale: postati skrbna, dobra krščanska gospodinja in mati. V tem smislu so se učile in vzgajale v kuharskem tečaju, tako naj se same dalje izobražujejo.
Vrstila se je pesem za pesmijo, ena lepša kot druga. Tečajnice so s ponosom in ljubeznijo podajale slovenske narodne in u-metne pesmi in simbolične plese, katere je naštudirala gdč. Milej Klemenjak z Leda. Med posameznimi točkami pa je gorenška
mladina nastopila z deklamacijami, ki so bile vse od občinstva sprejete s toplo hvaležnostjo. Igra »Slava Bogu na višavah” pa je pričarala navzočim košček božične skrivnosti v dvorano.
Ob zaključku tega poročila izrekamo du ši tega tečaja, preč. g. Pippu najlepšo zahvalo za duhovno vodstvo deklet med tečajem. Sploh izrekamo Bog plačaj vsem, kateri so pomagali izvesti v Gorenčah prvi slov. kuharski tečaj.
Omeniti moramo tudi obisk šentruper-sikih deklet na prireditvi, hvala jim za njihovo petje med odmori.
V Gorenčah smo na zadnjo adventno nedeljo doživeli res lep kulturni praznik.
Lisfnica uredništva
Po vstopu v novo leto zopet prav iskreno vabimo vse sotrudnike in dopisnike, da bi držali zvestobo listu tudi v letu 1954.
Gotovo se je zgodilo, da temu ali drugemu dopisniku nismo mogli v polni meri u-streči, ne glede časa in ne glede prostora. Včasih se je tudi prepetilo, da se je korektorju ali v zadnjem trenutku tudi stavcu izmuznila kaka slovnična napaka, ki je tu in tam motila ali izvala celo nejevoljo.
M. S. prosimo, da nam napake ne štejete v zlo in vendar zopet zgrabiti za svinčnik in pero. P. P. Vam se posebno zahvaljujemo za vso marljivost. L. V. vsak teden smo veseli Vašega prispevka, če pa pisma ni, se že sprašujemo, je li morebiti gospod zbolel. Prepričani smo, da boste držali tudi naprej. A. M. prinesemo prihodnjič, ker je tokrat prostor že razdeljen. A. V. zanimivo poročilo ste poslali, pride tudi prihotinjič. M. P. sicer od daleč, vendar tudi iz domovine! Š. M. Vam pa prav posebno priznanje in
Farni dom
Naša dolgoletna želja se je izpolnila. Sredi vasi se ponosno dviga naš novi farni dom. Kot ozaljšana nevesta, pripravljena svojemu ženinu, vabi lična stavba verno ljudstvo, da osrčei in olajšuje njegovo življenje. Dom je v ponos prijazni in čedni žvabeški vasi in celi fari.
Vsak s pridnimi rokami zgrajeni farni dom ima vzvišen in plemenit namen. Stoječ poleg farne cerkve ji hoče biti tudi naš v pomoč pri njenem delovanju. Podpirati sv. vero in poglobiti versko življenje med ljudstvom, vzgajati in izobraževati farno mladino v verne in vrle može in žene, nuditi ljudstvu poštene zabave in razvedrila.
Tudi cerkvena oblast je spoznala potre-bo takšnih domov, zato jih tudi priporoča in podpira. Nefki gospod se je že ponovno izrazil, da so danes farni domovi fari bolj potrebni kot zvonovi. Zelo razveseljivo je predvsem to, da tudi naše ljudstvo razumeva velik pomen farnega doma in se ga hoče oklepati z vsem srcem.
priznanje Vašemu delu.
Dobili smo tudi razne pohvale in razna priznanja za našo božično številko in ilustrirano prilogo, hvala Vam za to. Nekateri so bili mnenja, da naj bi slika na prvi strani pokazala raje domačine, nam znane osebe. Uredništvo pa je le mnenja, da te naše domače osebe na splošno poznamo in je treba v listu pokazati glave mož, ki oblikujejo svetovno politiko ali vsaj njene dele. Zadevo bomo zanaprej uredili tako, da bomo take slike prinašali le od časa do časa. Pozdravljeni 1
Uprava javlja: Za minulo leto nekateri naročniki še niso poravnali naročnine. Te prav toplo prosimo, da storijo tudi do lista svojo dolžnost. V prihodnji številki pa bomo priložili položnice za naročnino 1954. Cena lista ostane enaka in sicer 3 šilinge na mesec ali 36 šilingov na leto za Avstrijo, za inozemstvo pa stane list 4 USA dolarje, ker je poštnina tako visoka.
V
v Zvabeku
Prihodnjo nedeljo, dne 10. januarja ob pol 3. uri .popoldne je slovesna blagoslovitev doma, na to sledi otvoritev s pevskim sporedom. Vsi, mladi in stari, od blizu in daleč, ste na prireditev iskreno vabljenil
Vabilo
na otvoritev farnega doma v Žvabeku, ki bo v nedeljo, dne 10. januarja 1954 ob pol 3. uri popoldne. Na sporedu sta tudi dve lepi 'igri »Izgubljeni sin” in »Čez trnje do cvetja”.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
GLOBASNICA
(Obvestilo)
Obveščamo vse ljubitelje lepih iger, da priredi Katoliško prosvetno društvo v Globasnici v nedeljo, dne 10. januarja ob pol 3. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer, pri šoštarju božično igro »VRNITEV”. Zvečer nastopi tudi domači pevski zbor.
Vabi odbor.
LURD — svetovni fenomen
V Marijanskem letu bomo objavili v zaporednih Številkah nekaj poročil iz svetovne romarske poti Lurd v Franciji. Ta poročila bomo nadaljevali z opisovanjem potovanja koroškega Slovenca v Lurd.
Naši otroci poznajo Lurd. Skozi pičle pol leta je naš verski list za otroke »Otrok božji” pisal o lurških prikaznih, in otroci so to radi brali. Uredniku »Otroka božjega” so pisali: »Najrajši berem povest »Pojdimo v Lurd.” — To seveda ni bila nobena povest, kajti povest je nekaj' izmišljenega. Vsekakor nekaj takega, kar se dogaja v resničnem življenju. A lurška prikazovanja niso nekaj izmišljenega. Vse, kar se pripoveduje o lurških prikazovanjih, se je v resnici zgodilo. Naši otroci so seveda popolnoma prepričani, da so se ta prikazovanja v Lurdu v resnici vršila. Bilo je to 1. 1858. Lurška prikazovanja so zgodovinsko dejstvo. Če otroci pišejo, da so »povest: Pojdimo v Lurd”, torej: opis prikazovanja v Lurdu, najrajši brali, to torej ni vzeti tako, kakor da bi smatrali ta prikazovanja za nekaj izmišljenega.
Marsikdo izmed bralcev »Našega tednika” je že videl film o Lurdu. Vsi, ki so ga videli, ga ne morejo prehvaliti. Ko ljudje gledajo film o Lurdu, se jokajo od ginjenosti.
če pravimo: Lurd — svetovni fenomen, moramo najprej razložiti, kaj pomeni beseda: fenomen. Beseda je grška in se rabi v vseh jezikih. Je torej mednarodna. Po naše bi se reklo: Lurd — svetovna prikazen. To je: za Lurd se zanima ves svet. Seveda je Fatima ravno tako. svetovni fenomen. Tudi za Fatimo se zanima cel svet. ^ od časa prikazovanj, v Lurdu bo poteklo kmalu sto et' (1858 — 1958). Prikazovanja v Fatimi pa so se vršila ‘ ^917, torej je od tedaj' preteklo oz. preteče letos 35 let.
L Emile Zola
Lmlle Zola je bil francoski pisatelj. Pisal je romane.
1 Je popolnoma brezveren.
Leta 1892 je šel v Lurd. Hotel je napisati roman o Lurdu. V Lurdu je ostal 14 dni. V uradu za konštanti-ranje čudežnih ozdravljenj se je mudil samo dve uri. V času, ko je bil Zola v Lurdu, se je zgodilo več čudežnih ozdravljenj. Zola je bil sam priča teh čudežev. Zdravniki so ozdravljenja znanstveno natančno preiskali in izjavili, da se niso mogla izvršiti naravnim potom. Da je torej tukaj delovala višja nadnaravna moč. Da so torej ozdravljenja čudežna ali čudeži, čudež je namreč nekaj, kar presega vse naravne sile.
čez 14 dni je Zola zapustil Lurd in je začel pisati roman o Lurdu. S tem delom se je ukvarjal dve leti. L. 1894 je roman izšel. V svojem lurškem romanu se peča Zola samo s tremi odzdravljenji. Zola je v Lurdu videl čudeže, a spreobrnil se ni. Kako je to mogoče? Da, tudi to je mogoče. Tudi ob Kristusovem času so Judje videli čudeže in vendar mnogi niso verovali v Kristusa.
Čudeže more delati samo Bog. človek jih more delati samo z božjo pomočjo. Kajti čudež obstoji ravno v tem, da presega vse ustvarjene moči.
Čudežna ozdravljenja konštantirajo ali doženejo zdravniki. Vzemimo slučaj: človek si zlomi nogo. Drevo mu pade na nogo in mu jo zlomi. Zdravniki ga zdravijo 8 let in ga ne morejo ozdraviti. Noga je zlomljena pod kolenom. Bolnik lahko nogo zasuče, 'tako da je peta spredaj, prsti zadaj. Dokaz, da je noga res popolnoma zlomljena. Tak slučaj se je zgodil 16. febr. 1867 v JaJb-bese v Belgiji, človek, ki se mu je to pripetilo, se je pisal Peter de Rndder. Kosti niso zrastle skupaj, rana ' se ni zacelila, če je Peter z rokama prijel levo koleno in ga držal kvišku ter ga pregibal sem in tja, je zlomljena noga nihala sem in tja kakor nihalo pri uri. In pri vsakem pregibu je pritekla iz rane gnojna, smrdljiva tekočina. Zdravniki so izjavili, da mu noge ne morejo ozdraviti in da je treba nogo odrezati. A Peter tega ni pustil.
V takem stanju je bila Petrova noga 6. aprila 1875. Drugi dan, 7. aprila, se je napotil Peter de Rudder v spremstvu svoje žene v Aostaoker, kjer je lurška votlina
s podobo lurške Marije. Spremljan od svoje žene je Peter trudoma korakal opirajoč se na svoji bergli na 2 km oddaljeni kolodvor. Tam so ga tri osebe vzdignile v železniški voz. S 'težavo je prišel Peter v Aostaoker.
Tukaj je bil pred podobo lurške Matere božje nenadno ozdravljen. Peter vstane, ne misli na svoje bergle, brez katerih že 8 let ni mogel storiti nobenega koraka, predere vrste romarjev in se vrže na kolena pred Marijino podobo. Nato vstane, gre na prejšnji prostor, vzame svoji bregli in ju položi pred votlino. Njegova žena, priča čudeža, pade v nezavest, okoli stoječi se jokajo od ginjenosti.
Peter je ozdravljen. Kosti so bile zopet skupaj zra-ščene, rana je izginila. Se isti dan se je vrnil domov v Jabbeke. Začudeno ga je gledal tukaj železniški čuvaj Peter Blomme, ko ga je videl brez bergel izstopiti iz vagona. Se zjutraj istega dneva mu je rekel: »Kaj hočete v Aostackerju? Ostanite vendar raje domal” Ko ga je sedaj videl ozdravljenega, mu je rekel: »Ste vendar prav storili, da me zjutraj' niste poslušali!”
V mestu Jabbeke je bilo vse razburjeno, ko so ljudje slišali, da je Peter ozdravljen. Kajti vsi so ga poznali in ga tekom zadnjih 8 let niso nikoli videli brez bergel.
Drugi dan ga je preiskal zdravnik dr. Affenaer, ki ga je tako dolgo brezuspešno zdravil. Po preiskavi je rekel vpričo več oseb: „Vi ste popolnoma ozdravljeni. Vaša noga je trdno in solidno zarastla. Je kakor noga otrokova in ne kakor noga moža, katerega noga je bila zlomljena. Človeška sredstva vas niso mogla ozdraviti. Toda česar ne zmorejo zdravniki, to zmore Marija. V očigled takega čudeža človek čuti, da iz nevernika postaja zopet veren človek.”
Dne 9. aprila ga je obiskal dr. Hoestenberghe, ki ga je tudi prej 'brezuspešno zdravil. Našel je Petra na vrtu z lopato in grabljami opremljenega, šla sta v hišo. Tu je Peter začel rajati in skakati, da bi pokazal, da je res popolnoma zdrav. Zdravnik je preiskal nogo in je ugotovil popolno ozdravljenje. Peter de Rudder je živel še 23 let in je umrl 22. marca 1898, star 75 let.
IZ SLOVENSKEC/A KULTURNEQA ŽIVLJENJA
Šmihel pri Pliberku
Beseda našim i .eljem o novem iti
Ko smo v „Tcdniku” uvedli posebno stran za mladino, smo hoteli v zaokroženi obliki tudi na zunaj poka/ati, da se zavedamo, da so mladi čitatelji prava bodočnost ne samo vsake v naši lepi slovenščini tiskane publikacije, med katerimi ima eno najpomembnejših in najodgovornejših mest tudi „Naš tednik”, temveč so tudi bodočnosti in jamstvo za nadaljni razvoj slovenskega naroda.
Povabili smo prijatelje k sotrudništvu in odziv je bil lep. Vedno številnejši so dopisi iz vseh vrst in vseh stanov naših mladih prijateljev, od študentov — in kar je še posebno razveseljivo — od kmečkih in delavskih sinov in hčerk, ki obdelujejo našo zemljo ali z modernimi orodji ravnajo v obratih. Kakor je razvidno iz lista tudi mladina iz tujine, predvsem iz Švice ni stala ob strani. Pridno je zgrabila za pero in povedala svojim ljubim v domovini svoje doživljaje.
Mnogokrat nas celo bolj razveseli z okorno roko in slovničnimi pogreški pisano pisemce, ki pa ima prav tisto v sebi, kar je najdragocenejšega: zvestobo in vero v svoj narod, njega materinsko besedo, njega krščansko izročilo. Ta pisemca s posebno pazljivostjo prebiramo in jih tako popravimo, da pač lepa misel v primerni obliki najde pot do vsakega čitatelja — tudi do tistih, ki znajo vihteti svoja peresa kot to slovnica predpisuje, pa bi se mogli še pogosteje oglasiti.
Toda zrno je padlo na plodna tla in hvaležni smo prav vsem, ki so s svojimi dopisi spremljali naše uspehe, pa tudi skrbi in težave v preteklem letu. Sodelujte v še večjem obsegu, če bo ena stran premalo, l>omo dodali, radi vas sprejmemo v naš dom, če hočete biti naš gost in prijatelj. Mladinska stran naj bo zrcalo naše mladine, njenih misli in gledanj na današnji svet v častnem okviru ljubezni do svojega naroda in krščanskih načel.
Z še večjo prošnjo se obračamo na vse številne, požrtvovalne naše fante, ki na vasi vrše veliko kulturno poslanstvo: ki organizirajo in sodelujejo pri prosvetnih prireditvah, ki so stebri koroške slovenske drame, pevske in vzgojno-izobraževalne prosvete. Zgrabimo še bolj za delo, ledina je velika in delavcev še vedno premalo. Pridobivajte novel Radi žuljev svojih očetov, ki so s svojim znojem gnojili to zemljo, jo branili s srcem in krepko slovensko besedo, da so jo ohranili nam! Negujte v vsaki hiši, povsod in v vsaki družbi lepo slovensko besedo, kajti ta je postala biser, majhen, toda čist in svetel, prav tak, kot so drugi večji in starejši že. Iz žrtev, razočaranj, težkih borb naših pradedov in preizkušenj nedavne dobe. Ta biser je nastal, kakor ga je s Prešernom največji slovenski pesnik Oton Župančič poljubil z besedami iz „Dume”:
Školka na morskem se dnu razbolela je,
v biser je stisnila svojo vso bol —
In ta biser braniti in negovati je naša sveta dolžnost pred Bogom in ljudmi. Gojiti ta biser, pomeni isto kot biti gospod in ne hlapec. Predvsem trpljenje in ponižanje naj dviga k ponosu: tu smo, tu bomo z lepoto naše pesmi in prijetno materinsko besedo pridobivali prijateljev in skušali pridobiti vsa spoštovanja naših narodnih nasprotnikov.
NAJVIŠJI VRH SVETA V FILMU
Britanska odprava, ki je v letošnjem juniju dosegla streho sveta, Mount Everest, je imela s seboj tudi filmskega operaterja. Brez dvoma bo to najzanimivejši film, kar so jih kdaj zavrteli na platnu, pa čeprav ne bo popoln, kajti operater se ni mogel povzpeti na vrh, ker bi ga dvakilogramska teža aparata pri tem vzponu preveč ovirala. Zvesto pa je sledil ekspediciji do petega taborišča v višini 8229 metrov in vse do tu napravil krasne posnetke. V podnožju Mount Everesta je takrat vladala pomlad. Ta operater je bil Tom Stobart.
Katoliška farna mladina je uprizorila pod vodstvom priznanega režiserja, preč. gospoda kaplana Alojzija Nemca, na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra, v šercer-jevi dvorani lepo prosvetno prireditev. Dvorana je bila do zadnjega kota zasedena. Ker je bila mladinska prireditev, je bilo še posebno veliko mladine navzoče. Tu se moramo predvsem zahvaliti g. kaplanu Ne-mecu za njegovo požrtvovalnost in njegov trud, ter mu izreči vse naše priznanje in zahvalo. Ni majhna stvar, spraviti na oder 42 mladcev, od katerih je bila večina prvič na odru!
Prva igra je bila: „Hudič je postal deček”. To je pravljična igra v treh slikah, napisal jo je Giovanni de Marchi, poslovenil pa Anton Vode. Igra ima globoko vsebino: škratulin, hudiček, je v peklu in ima nalogo, da obsodi in dodeli zasluženo kazen Mihi Nadlegi, Janezu Sladkosnedu in Jer-naču Goljufaču. škratulin ve za vsa zlo-dejanja teh treh; hočejo se izviti, a hudiček jih opominja na njih vest, tu obmolknejo vsi! škratulina obide strašna skušnjava, hoče postati deček. Lucifer mu dovoli, da postane deček. On hoče biti priden deček. Škratolin pa dobi od Luciferja za spomin dva rožička na čelu.
Drugo igro pa so igrala dekleta in deklice: „Slepi Jetnik mladosti”, napisala Marija Gasperšičeva. Ta igra pa je bila nalašč za ta dan kot začetek Marijinega leta, da smo proslavili Brezmadežno. Mlad fant zaide. Mladost ga zvabi in drži v svojih okovih. Vest pa kliče Jetnika nazaj v srečo in mir, Marija Brezmadežna pa kliče in vabi Jetnika na goro kesanja in spreobrnjenja. Marija reši Jetnika. Mladosti, okovi padejo z rok, Jetnik zopet vidi in slavi Marijo. Marijino češčenje po angelcih in ljudeh, ki prepevajo Marijine pesmi in lurško pesem je res pripravna igra za Marijino leto.
Mladost (Justa Bavčej — Pongračeva) je pokazala zopet svojo spretnost v besedi in nastopu. Ravno tako je „Slepi Jetnik” (Dora Kušej' — Davidova) rešila nad vse lepo svojo vlogo in podala Jetnika po zunanjosti in po notranjem doživetju v mojstrski obliki. Lepi kostumi in dobro podane vloge angelov in ostalih, so pripomogli, da se je
oddate* t/ cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
Nedelja, 10. jan.: 7.15 Verski govor. S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 11. jan.: 14.30 do 14.45 Poročila in objave. Teden in mi. 14.45 do 15.00 Iz tehnike in znanosti. — Torek, 12. jan.: 14.30 do 14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedel. 14.45 do 15.00 Koroške narodne poje in igra Miro Ker-njak. 18.30 do 18.55 Literarna oddaja. — Sreda, 13. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila in objave. Za ženo in družino. — Četrtek, 14. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila in objave. Slovenske pesmi. — Petek, 15. jan.: 14.30 do 15.00 Poročila in objave. Za naše male poslušalce. — Sobota, 16. jan.: 8.45 do 9.00 športni obzornik. 18.30 do 19.00 Zvočna igra: Loški gospod — Janez Lajcahcr — Slika iz koroške kulturne zgodovine. Napisal Jaka špicar. — Nedelja, 17. jan.: 7.15 do 7.20 Duhovni nagovor. 7.20 do 8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA KONSTITUIRANA V sredo, dne 30. decembra 1953, se je vršil v Mohorjevi hiši v Celovcu ustanovni občni zbor „Krščanske kulturne zveze”, katerega se je udeležilo 80 prosvetašev in zastopnikov naših slovenskih kulturnih organizacij. Dolgo so si že želela naša prosvetna društva zveze, ki bi odgovarjala današnjemu času in sedanjim razmeram. Daljšo poročilo priobčimo v prihodnji številki ..Našega tednika”.
ZA DOBRO VOLJO
Različno pojmovanje. Zdravnik svojemu pacientu pijancu: „Najboljši dokaz, kako je alkohol škodljiv in strupen, vam daje tale primer: dajte psu večjo količino žganja in videli boste, da bo poginil.”
Pijanec: „Seveda, to je najboljši dokaz, da žganje ni za živali temveč za ljudi.”
igra vsem zelo dopadla in smo se zadovoljni vračali domov s tiho željo, da bi nas naša katoliška mladina še večkrat povabila pod vodstvom veščega g. 'kaplana v dvorano. Saj se šele po pravi katoliški prosveti žlahti in plemeniti naše človeško srce, da postanemo res ljudje, ki imamo ljubezen do Boga in bližnjega, in nismo — človek z rožički!
MLADINA PIŠE:
rf )is m c) iz cS m ee
Dekleta izpod Pece se že dolgo nismo o-glasile, zato vas hočemo, drage Korošice, danes z nekaj vrstami razveseliti.
Večkrat beremo razne dopise iz inozemstva, predvsem iz Švice, kar je tudi lepa zamisel, da se mladina v tujini in domovini medsebojno povezuje. Hvaležne moramo biti tudi uredništvu, da nam da dragoceni prostor na razpolago. Danes vam hočemo popisati naše zimske praznike v Švici, če se spomnim še nazaj, kako hudo je bilo doma otrokom, ko je zapiskala ostra zima resno pesem ter jim vzela pol svobode! Godi se jim kakor ptičicam, ki jih ujame kruti ptičar in jih vtakne v majhno kletko. Obupavali bi, ako bi jim nečimerna starka ne nudila poleg bridkosti tudi dokaj radosti. Kako navdušeni pozdravljajo prvi sneg. Kakor
(Vežer a tu jini Zvečer, ko zarja škrlatna žari in tiho se zliva v tujino, mi žarek zasije v sivino srca, ki vse močneje drhti.
V akordih goslanja takrat zaživim in zlivam čez strune življenje, ljubezen, vso bolj, hrepenenje in vsako skrivnost, ki jo v srcu dobim.
L. Piščanc
doma, tako se'tudi tu veseli mladina tega dneva. In kepanje, drsanje in sankanje je posebno zimsko veselje. Pa sneženi mož, ki živi le v mrazu, tudi ni karsibodi!
Toda, to še ni vse. Zimski prazniki, zlasti prvi, to so tiste zvezdice, ki najbolj tolaž-Ijivo in bodreče pronicajo v otroško dušo in srce; to so kakor oaze (zelenice) v zimski puščavi. Ko otrok le misli na nje, mu zažare oči.
Najprej pride sv. Miklavž, ta večnomladi starček, iskreni ljubitelj in dobrotnik mladine. Potem se bliža Božič z jaslicami in božičnim drevescem in polnočnico. Takoj po Božiču je tepežni dan in nato Novo leto. To so lepi dnevi za žarno mladost, ki jih človek ne pozabi nikdar. Tudi tu je ista navada kot pa v domovini, da hodijo Miklavži od hiše do hiše, izprašujejo otroke molitvice ter delijo pridnim darila, a hudobne kaznujejo s parklji. „Mama, kdaj pride sv. Miklavž?” povprašujejo malčki že ves mesec in nestrpnost in veselje narašča vedno bolj in bolj, čim bližje so mu. Miklavževo je tudi tu pri nas majhen sodni dan za otroke: tedaj se dobri plačujejo, hudobni pa kaznujejo. Kdor dobi pusto bre-zovko, je takorekoč že obsojen. Ker se ne zadovolji samo z otroci, obišče seve tudi odrasle, tu pa imajo parklji prednost.
Lahko povemo našim prijateljicam v domovini, da letos tudi na nas Miklavž ni pozabil in smo sprejele kar lepa darilca. Seveda je hotel izvedeti od nas vsemogoče, če smo kaj pridne v Švici in če imamo kaj domotožja in podobno. Na vprašanje, ali kaj ljubimo svojo domovino, so govorila samo še naša srca. Kaj boš koroško dekle, ki nosiš lepoto koroške zemlje kamorkoli greš in kjer se nahajaš, drugega odgovorilo kot pa, da ji hočemo ostati zveste in jo ljubiti, kajti kraj, kjer je tekla naša zibelka, je spoštovanja vreden.
Zanimivo je bilo, da se koroške dečle švicarskih parkljev nismo bale. Malo smo zaplesali po sobi, da smo imele namesto rdeča črna lica, pa kaj zato, saj je voda nad črnobo. Korajžo smo jim Podjunčanke pa le pokazale, ne kakor švicarske gospodične, ki so bile skrite povsod drugod, le tam jih ni bilo, kjer bi imele biti, da bi s parklji obračunale.
Kljub temu, da je že zelo dolgo od tega, vam tudi sporočamo, da smo praznik Vseh svetnikov in vernih duš dan lepo in v pravi domačnosti preživele. Zbrala smo se podjunska dekleta in se podala na pokopališče v Grosswangen. Ob tujem grobu so se nam rosile oči, misli pa so pohitele v ljubljeno domovino, na globaško pokopališče, kjer snivajo tisti, katere smo ljubili in kateri so ljubili nas.
Božične praznike, katere smo obhajale že tretjič v tujini, smo preživele kar v zadovoljstvu. Zavedale pa smo se, da ni nikdar •lepše doma nego na sveti večer. In zato ni čuda, da se baš o tem prazniku človek v poznejših letih v tujini s posebnim hrepenenjem spominja svoje srečne mladosti in svojega dragega doma.
Sprejmite, dragi starši, bratje in sestre ter sošolke, najlepše pozdrave. Spominjamo se tudi vas Tilka, Anica, Urška in Tinca, ki ste nas pred kratkim zapustile. Zelo vas pogrešamo v naši družbi. Mnogo veselih uric želimo tudi globaškim pevcem in igralcem! Nadalje želimo vsem znamkam, prijateljicam in vsem bralcem našega lista prav veselo srečno novo leto in da bi vam v domovini kakor tudi nam v tujini prineslo božje dete pravi srčni mir.
Slovenska dekleta izpod Pece:
N. K., S. P., G. J.
Cfumtainki pefjoooi'
Ker smatram za potrebno, da bi tudi na naši mladinski strani tu pa tam obravnavali še odprta vprašanja, ki posegajo v naše življenje, hočem danes povedati, kako se mi je godilo nekoč, ko sem poslušala pogovor treh fantov iz naše vasi, ki so se zabavali o nas dekletih. Sicer se ne spodobi, da prisluškujemo, pač pa me je zanimalo, kakšnega mnenja so fantje o nas. Ti trije škrici seveda niso vedeli, da prisluškujem, kajti drugače bi govorili sigurno nasprotno, ker ti v obraz resnice nobeden ne pove.
„Ančka je sicer ljubeznivo dekle”, pravi Fric, „ampak jaz nikole ne vem, kaj naj z njo govorim. Ona zna res zelo dobro kuhati in tudi svinje so vedno lepe in debele, če pa napeljem kakšen pogovor, ki gre čez štedilnik in hlev, potem je že nekako v zau..iv.0-. In če ji govorim n. pr. o novih kmetijskih strojih, o umetnih gnojilih itd., potem mi vedno pravi: pojdi in pusti me, saj se ne razumem na te stvari, če je do sedaj tako šlo, bo že naprej tudi šlo. Imam svoje delo, o vsem drugem me pa pusti pri miru! In vendar bi bilo potrebno ,da bi se tudi dekleta za vse zanimala, tudi za to, kar se dogaja po svetu. Treba je namreč pomisliti, da bodo naša dekleta tudi nekoč gospodinje in morale bodo biti pri vsem delu možu-kmetu desna roka. To je dandanes namreč jako potrebno. Toda, ali misliš, da bi mogel vsega tega Ančki dopovedati? Nemogoče! Tu mi je pa že Marica ljubši, s katero lahko obravnavaš razne teme, ima razumevanje za gospodarstvo in sploh se za vse zanima.”
Saperlot, Fric pa strelja kar naravnost, si mislim, „ali je z Ančko res tako hudo?” Na-vmes pa že govori France: „Imaš prav, če se malo pojeziš, ker so tako plehka, če ima pa kdo novo obleko, o tem lahko govorijo ure dolgo brez da bi jim zmanjkalo besed. In tudi pri zadnjil volitvah, se vem spominjati, je bilo našim dekletom vseeno, kdo naj bi bil izvoljen itd. S tem pa ni rečeno, da morajo biti političarke, ampak malo je pa že prav vedeti o svetovnih dogodkih.
Sicer se pa posledice svetovnih dogajanj pokažejo navadno tudi na naših vaseh, če kje štrajkajo, morda ne vozijo vlaki, ne dobimo pošte in podobno. Ali pa če izbruhne vojna, moramo k vojakom, če se sami ne zanimamo, kaj se dogaja po svetu, pojem se bodo pač drugi bolj brigali in potemtakem kmalu nič ne bomo imeli govoriti in nas nobeden ne bo poslušal in upoštevaf naših mladinskih zahtev. Naša dekleta bi morala biti bolje poučena o vsem, kot n. pr. Marica, ki je končala gospodinjsko šolo in obiskala razne tečaje in je res dekle, kakršno bi si človek želel za gospodinjo. Sicer pa, Jože, kako pa je prav za prav z vama, z Marico in teboj?
Tu sc Jože nasmehne na ves glas ter pravi: „Kar jezite se nad vašimi puncami, jaz imam svojo Marico in boljše bi si ne mogel želeti in če vam smem svetovati, potem si poiščite tudi takšne. In če še potem zna zgrabiti za delo kot n. pr. moja Marica, je to velikega pomena in več vredno kot najbogatejše dekle!”
„Prav imaš, Jože, dobro se imej!"
In ti trije fantje so se razšli. Zavedam se, kakšne nas hočejo imeti fantje in žal mi je bilo, da niso imela vsa dekleta priliko prisluhniti.
In kako je pri vas?	—rat.
Sadni vrt v januarju
Zadnji dve leti smo v prvih pomladanskih tednih z velikimi upi opazovali svoje sadne vrtove, ker so obetali dober donos v jeseni. Slana v majniku pa je dve leti po vrsti uničila vse naše upe. Kljub vsemu razočaranju zadnjih dveh let pa ne smemo pozabiti, da potrebuje sadni vrt posebne postrežbe in nege.
Prva naša skrb mora biti, da odstranimo iz svojega vrta vsa bolna drevesa, ki so postala že bolj simbol razvalin kakor pa sadnega drevja, če tega dela do sedaj še nismo utegnili opraviti, bomo to nujno storili tekom januarja.
Zimsko škropljenje je sicer po naših krajih na žalost še malo poznano, čeprav nujno potrebno. Če škropimo, moramo za to porabiti mirne in suhe dneve. Škropilna sredstva so v zadostni meri na razpolago.
Tudi drevesno krono bomo sedaj pomladili, s tem da odstranimo staro in suho vejevje in damo tako prostora novim poganjkom.
V	mesecu januarju bomo tudi narezali mladike za okuliranje ali cepljenje v pomladi.
Če smo do sedaj še pozabili, bomo tekom januarja drevesa in močnejše veje namazali z apnovim mlekom, da tako drevje zaščitimo pred hudim mrazom, s tem namreč tudi zakasnimo rast pomladi in zavlečemo zgodnje cvetenje sadja.
V	kleti pa bomo seve posvetili pozornost tisti mali množini sadja, ki smo ga pridelali, da pravočasno odstranimo nagnite sadeže. Če ni hudega mraza, bomo morali skrbeti, da tudi kleti prezračimo. Za slučaj, da bi bila klet presuha, bomo v klet postavili posodo vode, da tako preprečimo grbančenje jabolk.
Prav žlahtna jabolka pa lahko spravimo sedaj tudi v posebne zaboje, če vsak sad posebej zavijemo v mehek papir in med vsako lego sadja damo še zdravega sena.
Izboljševanje pridelkov z izmenjavami semen
Ameriško poljedelsko ministrstvo ima 'poseben oddelek za rastlinsko raziskovanje, katerega delo prinaša koristi vsemu svo Sodnemu svetu. Ta oddelek ustreza prošnjam in odgovarja na vprašanja vseh tistih, ki se kot smaterji ali pa pri izvrševanju svojega poklica ukvarjajo s križanjem rastlin, nadalje botaničnih vrtov, raziskovalcev in raznih ustanov.
V letu 1952 je omenjeni oddelek poslal več sto pošiljk v 78 različnih držav in ozemelj. Iz odložene korespondence je razvidno, da so bile med njimi Samoa, Togo, Cookovi otoki in mnogi drugi. Izrael in Indija sta med najvnetejšimi povpraševalci in tudi zanimanje Jugoslavije je veliko.
Oddelek za rastlinska raziskavanja si zlasti prizadeva, da v dotoku rastlin v Združene države iz vseh krajev sveta ne pride do zastoja. Pri tem ga vodita dva glavna smotra: 1.) najti rastline, ki so za Združene države nove in ki bi utegnile postati gospodarsko važne; 2.) preskrbeti si zvrsti, s katerimi bi lahko izboljšali rastline in pridelke, ki jih že gojijo. Kako velik prispevek lahko da svobodni svet poljedelstvu posameznih držav poudarja dejstvo, da niti 10 pridelkov izmed glavnih, ki jih danes sadijo v Združenih državah, ni domačega izvora.
Tehnično sodelovanje z gospodarsko manj razvitimi deželami, ki je del načrta četrte točke, je zelo pomnožilo delo oddelka za rastlinska raziskavanja in imelo za posledico, da je izvoz semen danes večji kot pa uvoz. Semena razdeljujejo brezplačno v pričakovanju, da bo prejemnik poslal v zameno kako drugo novo ali izboljšano zvrst. Po posredovanju tega oddelka se često zbližajo in strnejo delo posamezniki, ki se zanimajo za ista vprašnaja. če bi se n. pr. kdo zanimal za papayas, bi ga napotili, naj stopi v stik z neko poskusno postajo na Havajskih otokih. Odsek za rastlinska raziskavanja vodi sezname vseh semen, s katerimi razpolagajo posamezni botanični vrtovi.
Za izmenjave so bolj primerna semena kot pa rastline, ker jih je lažje pošiljati in ker se ne kvarijo. Pri semenskih pošiljkah skrbno pazijo, da so semena zdrava in da jih niso okužile škodljive žuželke. Če imajo kak dvom, pridejo rastline v karanteno m včasih morajo preteči leta, preden jih lahko svobodno sadijo.
Geslo, ki spremlja delo odseka za rastlinska raziskavanja, je: potrpežljivost in upanje. Od njegove ustanovitve dalje, to je od let 1898, vodijo sezname in zapiske o rastlinah, ki so jih uvozili. Vsaka- posamezna ra-
stlina dobi svojo številko. Prav tako skrbno zapisujejo, v katere kraje Združenih držav jih potem pošiljajo.
Vse vrste rastlin so deležne enake pozornosti. Krme rastline, žitarice in bombaž prednjačijo med rastlinami, ki so gospodarsko važne za ves svet. Isto velja tudi za zdravilne rastline. Ne pozabljajo pa tudi na vrtovom namenjeno sadno drevje in okrasne rastline. Pošiljke semen in rastlin iz tujine pregledujejo na poskusnih postajah v državah Maryland, Georgija, Florida, Jowa, Washington in Kalifornia. Vsaka postaja ima svoje posebno torišče. Olive, marelice in muškatni orehi, so glavne stroke poskusne postaje v Chico v Kaliforniji. Dva pridelka, ki obetata, da bosta tudi v Združenih državah postala važna s trgovskega stališča, sta muškatni oreh in bambus. Muškatni o-reh, ki so ga uvozili z Bližnjega vzhoda, že
	Steyr-traktorji
	z vsemi dodatnimi
	stroji
	Poslužujte se Steyr-
	posojil!
NIEMIEZ & RIEPL kmetijski stroji in popravljalnica	
VEMKOVcC -	VOLKERMARKT
uspešno pridelujejo v Kaliforniji. Poskusna postaja v Chico daje vsem zainteresiranim pojasnila in navodila o posameznih vrstah in o negi, ki jo potrebujejo.
Velike pošiljke rastlin kot sta jih v začetku tega stoletja poznala David Fairchild in Ernest H. Wilson, so danes popolnoma odpadle. O izmenjavi rastlin in semen se po navadi pismeno sporazumejo povpraševalci neposredno z ameriškimi botaniki in vrtnarji. Kljub temu pa ima oddelek za rastlinska raziskavanja mnogo strokovnjakov, katerim poverja posebne naloge. Dolarji, ki jih mesečno troši za razne odprave, gredo v tisoče, vendar pa je ta denar dobro izdan, kajti izboljšanje tega ali onega pridelka, ki je sad raziskovanj katere izmed teh odprav, lahko v enem samem letu poplača stroške mnogih odprav, čeprav se to izboljšanje morda šele po preteku nekaj let popolnoma uveljavi.
Omenjeni oddelek pošilja včasih v tujino tudi samo posamezne strokovnjake. Tako je n. pr. zdaj neki strokovnjak v Afriki, kjer išče krmne rastline, ki bi jih lahko zasejali na pobočjih skalnih gora.
Jugoslovanska težka industrija
Po drugi svetovni vojni si je Jugos po ruskem vzorcu nadela nalogo, da iz najpreje težko ali osnovno industriji načrt se ni oziral na dnevne potrebe in tako je prišlo ravno pri vsakd Potrebščinah do velikega pomanjkanj: V zadnjih letih so že pričeli bolj u V:»ti te vsakdanje potrebe ljudstva in ^etn 1953 je proglašen konec gradnje 'odustrije ali je vsaj za prehodni čas ta nja ustavljena.
^sekako pa ti gospodarski napori ni 1 zaman. Težka industrija je na pod e Cza dvignila produkcijo železa na m °n letno. Medtem ko so pred vojno že °. 'uvažali, vso to rudo sedaj dom: c,<ijo. v do sedaj znanih železnih r
kih cenijo rezerve na železni rudi na 200 milijonov ton, kar bi zadostovalo za domačo porabo najmanj za 50 let.
Produkcija jekla je znašala leta 1939 232.000 ton, leta 1952 pa že skoraj 500.00 ton.
Pred vojno je bila Jugoslavija naj večji izvoznik bakra. Sedaj pa predelajo baker doma in to v množini okoli 50.00 ton letno. Doma pridelujejo tudi zadostno množino žveplene kisline, ki je v vsej industriji nujno potrebna.
Dvignila se je produkcija svinca in aluminija, ker so proizvodnjo boksita, iz katerega delajo aluminij, zvišali na 800.000 ton letno.
PORABA UMETNIH GNOJIL
Naslednja preglednica nam kaže porabo umetnih gnojil po raznih evropskih državah, ki so medsebojno povezane v „Organi-zaciji za gospodarsko sodelovanje.” Številke pomenijo kilograme umetnih gnojil na hektar.
	1950-51			1951-52		
	Duš. fos. kis. kali			Duš. fos. kis. kali		
Holandska	, 71.0	51.4	66.3	67.1	41.7	68.8
Belgija	42.4	43.6	83.2	46.1	46.6	81.4
Nemčija	25.6	29.6	46.7	27.4	33.4	51.2
Danska	22.8	27.1	33.0	23.0	26.9	42.5
Anglija	17.4	34.1	18.2	14.6	22.4	13.7
Francija	10.5	15.2	14.1	9.3	15.9	13.8
Avstrija	7.7	13.0	8.4	10.4	14.2	13.7
Italija	7.5	15.1	1.0	7.8	14.4	1.3
Pri nas v Avstriji je poraba umetnih gnojil razmerno nizka, čeprav razvidimo iz preglednice močan porast od leta 1950/51 na leto 1951/52. V letu 1952/53 pa je poraba umetnih gnojil v Avstriji zopet močno padla, ker je pač bila njihova cena v primeri s cenami kmetijskih pridelkov previsoka. Posamezne številke za minulo leto še niso znane.
Vodilni državi v Evropi pa sta Holandija in Belgija.
KROMPIR ALI KORUZA
Pri krmljenju in pitanju svinj igrata krompir in koruza najvažnejšo vlogo. Vprašali se bomo, kdaj eno in kdaj drugo. To pa je zadeva cen in računov.
Kilogram koruze stane S 2.— in nadomešča 4 do 5 kilogramov krompirja. Koruzo je treba mleti in krompir pa kuhati, ti stroški so približno enaki. Če stane torej kilogram krompirja 40 do 50 grošev, tedaj se cena nekako izenači, ker moramo računati še odvoz krompirja v mesto ali vsaj na železniško postajo in dovoz koruze od tam. To prevažanje krompir še poceni in koruzo podraži. Pri neugodni prometni legi kmetije seve ne bomo krompirja odvažali in koruzo dovažali, če odgovarja cena enega kilograma koruze ceni štirih ali petih kilogramov krompirja.
Če pa krmimo prašiče s krompirjem, te-
daj moramo skrbeti tudi za dodatno belja-kovinasto krmo. Najboljša beljakovinasta krma pa je posneto mleko. Le, če takega mleka nimamo, se bomo posluževali močne krme, ki sestoji iz 70 odstotkov žitnega zdroba in 30 odstotkov beljakovinaste krme za enega prašiča dnevno.
TRAJNO BARVANJE UMETNIH VLAKEN
Tkanin iz umetnih vlaken do zdaj v nasprotju s tkaninami iz volne, bombaža in čiste svile niso mogli barvati tako, da bi bile barve odporne pri pranju ali proti svetlobi in sončnim žarkom. Zdaj pa lahko po novo izumljenem postopku barvajo vsako tkanino iz umetne svile ali tudi iz najnovejšega „akrilana” z raznimi popolnoma zajamčenimi barvami.
„Dope-dyeing”, tako se imenuje novi način, obstoja v tem, da se primeša barvo že sami zmesi, iz katere izdelujejo vlakna. Barva postane tako nedeljiv del vlakna in se ne spremeni pri ‘kasnejšem izdelovanju. Tako so z novo metodo izdelali zavese, posteljna pregrinjala, 'tapetna in razna druga blaga za oblačila v 23 barvah z raznimi odtenki. Vsi ti izdelki niso pri pranju in raznih drugih poskusih prav nič spremenili barve.
Izdelki, barvani po novem načinu, bodo le malo dražji. Računajo, da bodo letos pobarvali po novem načinu 15.890 ton izdelkov, v letu 1954 pa že 50.000 ton.
LESNE CENE
V zadnjem času se kaže porast cen okroglemu lesu, medtem ko cene rezanemu lesu kažejo padanje. Ta pojav lahko pomeni pri naši lesni industriji veliko nevarnost predvsem za žage. Če bo pri izvozu imel okrogel les razmerno boljšo ceno kakor rezani, bi to pomenilo, da bodo žage brez dela. To seve ni y interesu celotnega načrta o zaposlitvi in pristojni krogi si lomijo glave, da bi našli pot, ki bi tudi zanaprej zaposlila naše žage, to pa je odvisno od cene okroglega lesa.
URADNE OBJAVE
Sprejem gojenk za študijsko leto 1954 na višji državni učni in poskusni šoli za podeželsko gospodinjstvo v Pitzelstattcn
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je ustanovilo v Pitzelstatten-u pri Celovcu novo višjo državno učno in poskusno šolo za podeželsko gospodinjstvo. Otvoritev tega zavoda je predvidena z vpoklicem prvega letnika tekom januarja 1954. Ta nova šola ima nalogo, da poleg svojega poskusnega in raziskovalnega dela na kmetijskem področju posreduje gojenkam v triletnem šolanju teoretično in praktično znanje, ki bo usposobilo dekleta za samostojno vodstvo kmečkega gospodinjstva. Nadalje se bodo na tej strokovni srednji šoli vzgajale ženske strokovne moči za kmetijski pouk in pospeševanje kmetijstva, šola je enakopravna in enakovredna višji državni šoli za ženske poklice v Sitzcnbergu.
Pogoji za sprejem na kmetijsko srednjo šolo v Pitzelstiitten-u so naslednji
1.	Uspešen obisk glavne ali nižje srednje šole (v izjemnih slučajih zadostuje tudi ljudska šola).
2.	Dveletna kmetijska ali gospodinjska praksa.
3.	Dokaz obiska polletne ali celoletne nižje gospodinjske šole.
4.	Končano 17. leto.
Prošnje je treba vposlati do 31. decembra 1953 na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Wien I., Stubenring 1 in priložiti sledeče dokumente: Rojstni list, domovinski list, spričevala imenovanih šol, nravstveno spričevalo, ki ne sme biti nad leto staro, spričevalo o kmetijski in gospodinjski praksi, izjava staršev ali njih namestnikov, da bodo plačali vse stroške šolanja, zdravstveno spričevalo.
CERKVENI PRISPEVKI Javen poziv
Vse katoličane, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, pa ga za 4. četrtletje 1953 (zaključeno I. 12. 1953) še niso plačali, pozivamo, da v opominje-
valnem roku treh tednov, ki se začne 1. januarja 1954, brez nadaljnjega poziva plačajo svoj prispevek do 21. januarja 1954 pri pristojnem župnem cerkvenem svetu in da pokažejo pri tem svoj davčni predpis ali mezdni izkaz.
Cerkveni prispevek je po zakonu dolg, ki se mora plačati in Cerkev nima dolžnosti, da bi ga po svojih organih pobirala. Ako prispevek ni plačan, je dovoljena pravna pot. Organi, ki pobirajo cerkveni prispevek, uživajo pravno zaščito in imajo pravico, da zaračunajo pobiralno pristojbino enega šilinga.
Finančna zbornica krtke škofije vošči katoličanom, ki so dolžni plačevati cerkveni prispevek, veselo novo leto in obilo božjega blagoslova.
Finančna zbornica za krško škofijo J. Lamprecht 1. r.
Karte o mezdnem davku za 1952/53 ostanejo pri delodajalcu.
Zvezno ministrstvo za finance sporoča:
Karte o mezdnem davku za 1952/53 morajo ostati pri prodajalcu, ker je nameravana za 1. 1953 izvedba statistike o mezdnem davku. Rubrika VI karte o mezdnem zavarovanju 1952/53 (torej izkaz o mezdnem davku za leto 1953) naj ostane zaenkrat neizpolnjena.
V referatnem osnutku postave o začetni bilanci v šilingih, ki bo kmalu dostavljen vsem poklicnim organizacijam, da zavzamejo svoje stališče, je predviden termin za izdelavo začetne bilance v šilingih s 1. januarjem 1954. Začetna bilanca v šilingih je veljavna, če vsebuje spisek inventarja vsega obratnega premoženja na podlagi dejanskega stanja. Opustitev takega spiska o dejanskem stanju k 31. decembru 1953 ali k 1. januarju 1954 onemogoča začetno bilanco v šilingih. Iz tega razloga opozarjamo davkoplačevalce posebno na to, da napravijo za 31. december 1953 zapisnik o dejanskem stanju obrata, čeprav bi tak postopek bil že itak za redno knjigovodstvo potreben.
NAJLEPSE darilo za
VSAKO PRILIKO
Slovenska kuharica
XI. izdaja
S. M. F. KALINŠEK
Knjiga obsega 750 strani z lepimi slikami. — Slovensko kuharico naročite pod naslovom ..Kranjski Janez”, Naš tednik — Kronika, Celovec, Vik-tringer Ring 26.
Praktična kuharica
VI. izdaja
PAVLA ZAKONJŠEK Knjiga obsega 270 strani in ima bogato izbiro z nasveti in navodili. Praktično kuharico naročite pod naslovom »Kranjski Janez”, Naš tednik — Kronika, Celovec, Viktringer Ring 26
Kotiček kranjskega Janeza
Pred nekaj dnevi je ugasnilo leto 1953.
Ne vem, Hanzi, kako se je godilo v tem letu Tebi. Jaz za sebe moram reči, čast in hvala Bogu, ker mi je leto tako srečno poteklo. Ne ene ure dela nisem zamudil radi bolezni in že to pomeni veliko za človeka, ki živi iz rok v usta. V poletnih mesecih mi je bilo včasih res malo toplo, pa sem v takih trenutkih misli naravnal nazaj do Tebe in mojih dečel, pa mi je bilo spet lažje.
Mislil sem, da bom letos še povedal, kako lepo sem se imel v ipočitnicah, pa ne bo nič, je čas prehitro potekel. Naj bo pa prihranjeno za drugo leto, če mi bo še dano živeti.
Ne vem, kaj bo hudika to, neki suh kašelj se mi gor po grlu ponuja. Bojim se, da to ne pomeni ravno kaj dobrega. Če me še mrzlica oblije, pa bom hitro tam, kjer muh ni. Kako že pravi tista stara — pa večno nova pesem? Takole:
Smrt na vrata potrka, ljub moj Janez, si doma?
Oči ti bom zatemnila, obraz pa obledila, tvoje urce so zdaj preč, ti ne boš živel več.
Da bi mi bila vsaj Mojca kje pri roki. Tiste čudodelne lavre bi mi skuhala, če jo zna ali se je le hvalila, prav gotovo bi kašelj v meni zadušila.
Ali ne bi bilo res lepo, če bi mi Mojca ob zglavju pri postelji sedela in tisto uspavanko pela:
„A — a — a — ljubček moj, zaspi. Zatisni, zatisni premile oči, tvoj angel božji nad tabo bedi, in jaz te čuvala bodem skrbno, da zaspančkal bodeš sladko.
Lepo bi bilo že, lepo, pa ne vem, kako bo, le zdi se mi, da jo bo nekemu drugemu pela in ne kranjskemu Janezu.
Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste tekom leta moje klavže poslušali. Po trgovsko povedano, priporočam se tudi za drugo leto.
Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1954 gospodu uredniku, vsem Mojcam in Hanzejem, vsem čitateljem „Našega tednika”, pa še posebej vsem na Krčanjah
želi vam vdani
kranjski Janez.
TRST D, (306.1 m ali 980 kc sek)
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30—24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan pb 19.00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri.
Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura".
(val 50.25. 31.10. 25.55 in 196 m)
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
Srečno in uspeha polno novo leto
Radio — šivalni stroji —	i	—	
kolesa		
TRUPPE & ERMANI BELJAK - VILLACH		
Widmanngasse — vogal		j
Kirchenplatz		
Kmetijska bolniška zavarovalnica za Koroško Celovec, Fromillerstrassc 5
Reg. štev. 1140
RAZGLAS
Zadeva: Povišanje prispevka za invalidno zavarovanje.
Parlament je dne 3. decembra 1953 sklenil, da se s 1. oktobrom 1953 poviša prispevek za invalidno zavarovanje od 10 na 12 odst. To povišanje zadene vse poljedelske in gozdarske delavce, ki so zavarovani pri Kmetijski in gozdarski zavarovalnici. (1. novela premostitvenega zakona za socialno zavarovanje). Vzroki, ki so povzročili to povišanje, so bili y dnevnikih podrobno obrazloženi. Povišanje nosi v celoti delodajalec. Od naše blagajne izdane preglednice prispevkov, iz katerih je razviden delež, katerega mora plačati zavarovanec k socialnemu zavarovanju, se lahko tudi zanaprej porabljajo za
‘‘TiTSlZT^.n, .Udi minimalna .»ia, lai™ je treba plačati za invalidno zavarovanje za vse delavce, ki so zavarovani pri Kmetijsko gozdarskem socialnem zavarovanju, ko so končali 18. leto, in ta vsota znaša od 1 oktobra 19a3 šil. 78.- mesečno. - Ce na podlagi osnovne plače izračunani prispevek ne bi dosegel te višine, je delodajalec obvezan, da
Pl7a kmetijske obrate bo povišani znesek za invalidno zavarovanje predpisan prvič skupno s predpisom bolniškega zavarovan a za 4. četrtletje 1953. Delodajalci dobijo plačilne predpise za imenovano četrtletje tekom meseca januarja 1954. Delodajalci, ki te zneske sami izračunavajo, dobijo od blagajne o načinu izračunavanja teh zneskov posebna sporočila.
Celovec, dne 22. decembra 1953.
Predsednik:
lav. Kat Karl Windisch, 1. r.
Direktor:
Gottfried Gorzer, 1. r.
CELOVEC-KLAGENFURT
PRECHTL
Od 7. do 14. 1.: „Maskc in Blau” Od 15. do 21. 1.: „Man nennt es Liebe”
STADTTHEATER Od 5. do 7. 1. „Bas unsterbliche
Od 8. do 11. 1.: „Fanfan der Hu-sar”
Od 12. do 14. 1.: ,*Kopfjager am Amazonas”
DOBRLA VES
9. 1. ob 20. uri in 10. 1. ob 16. uri: „Dcr Kaplan von St. Lorenzo” 13. 1. ob 20. uri: „Flucht nach Mcxiko”
Albert Fleischmann
KROVSKJ MOJSTER
CELOVEC-KLAGENFURT \Viilfengasse 2a - Tel. 15-23
Vogal Viktringer Ring-a nasproti deželne vlade.
„ADRIA-Getranke” R. in K. Barišič Ebental—Zrelec, prvorazredno žgane pijače PLAVEČA JADRANA
Gumijasti škornji, delavski čevlji najceneje v trgovini s čevlji
NEUNER - Klagenfurt
Za Uaiinz
dobite vse mešane in žlahtne začimbe pri
GRAMBLLER
Celovec-Klagenfurt. ftdlergassc 14
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem uspeha polno leto 1954
gostilna in konjski mesar
F. E1SSCHILL
BELJAK - VILLACH
Italiener Strasse
AKORDEONI
nemških in italijanskih znamk, 32 basov S 1250.—; 80 basov 2 registra S 2.350.-: diatonične harmonike 3- in 4-vrstne INSTRUMENTI - PIHALA Največja izbira - ugodni obroki — poceni
HERGETH - Celovec. BurggaMe 23
Iščemo šc dva zmožna in pridna sodelavca za Spodnjo Koroško. Gospodje z znanjem slovenščine in nemščine imajo prednost. Visok zaslužek omogoča življenjske možnosti. Interesenti naj se javijo osebno v jjonedeljek, dne 11. I. 1954 od 9. do 13. ure v Celovcu, Obstplatz štev. 1, prvo nadstrojzje na desno.
%o!ul
lmel£tun#sf.(i/ug
f^llhekanni
MSB EL
E^UImiuihet
Klagenfurt. St.-Veiter-StraBe 15
Telefon 22-58
Moderne spalnice, kuhinjsko pohištvo, oblazinjeno pohištvo na ugodne obroke Rudolf SLAMA, Celovec, St. Veiter Strasse 15.
Slovenec, ki živi že 2!/2 leti v Avstraliji, želi dopisovati s Slovenko iz Slovenije ali iz Koroške v starosti od 32 do 37 let. Je tudi lahko vdova. Resne ponudbe s sliko-fotografijo naj pošlje na upravo lista „Naš tednik-Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26 pod značko ..srečen zakon”.
TGtČferer VILLACH
Gospa išče vdovca, ki ima veselje z vrtom in je nad 50 let star. Naslov na upravi ..Našega tednika '.
Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3.
K našemu 50. letnemu obratnemu jubileju si osojamo našim cenjenim odjemalcem, trgovcem itd. za njihovo nam izkazano naklonjenost in zaupanje izreči
popolno zahvalo
Zagotavljamo tudi v bodoče z našimi izdelki točno in solidno postrežbo, želeč vsem srečno zadovoljno novo leto 1954
Parna pekama
ROMAN UMJLTSCH
CELOVEC-KLAGENFURT Volkermarkter Strasse 96 Telefon 39-7-08
Naša priznana specialiteta
..Harhadi kruh“	_____________________
iHflRMfflŽBcBUPT
Najmodernejši stroj, popolno higienični obrat, motorizirana dostava peciva.
Dolgo žije, ki S C H L E P P E pije
Beri in širi „NAŠ TEDNIK - KRONIKA"
Srečno in uspeha jnilno novo leto 1954! veletrgovina s semeni
OTTO STREIT
BELJAK - VILLACH
RAZGLAS
Prosimo naše cenjene odjemalce električnega toka, da vzamejo na znanje, da smo kraje, katere smo do sedaj oskrbovali z elektičnim tokom, na podlagi odloka deželnega glavarja za Koroško in jiravno veljavnega odloka o podržavi jen ju štev. 3358-LAD/1958 z dne 26. 3. 1953 in na podlagi sklepa občnega zbora zadruge z dne (i. 12. 1953 z veljavo od
1. januarja 1954
predali koroški-elektro-akcijski družbi (KELAG) v Celovcu in da so vodi in vse razdelilne naprave prešle v last tc družbe. KELAG nastopi napram vsem odjemalcem električnega toka vse pravice in vse dolžnosti po [pogojih in tarifih, ki veljajo tega dne pri KELAG. Istotako imajo tudi odjemalci toka vse pravice in dolžnosti do KELAG.
Zahvaljujem se vsem odjemalcem toka za njihovo zaupanje, katero so nam vedno izkazovali in jih naprošamo, da bi isto zaupanje imeli tudi do koroške-elektro-akcijske družbcKELAG.
Kapla ob Dravi — Celovec, dne 31. decembra 1953.
Elektro-zadruga Spodnji Rož	Koroška
reg. z. z o. z.	elektro-akcijska družba KELAG
Otmcitev
Med in priprave za febelorejo
Prodaja na debelo in drobno — Koroška polnilnica in predelovalnica medu
FR. MIGITSCH
Beljak - Villach, Widmanngasse 38. Telefon 59-53
Srečno novo leto želi
R. NATSCHNIG
strokovna trgovina s posteljnino
CELOVEC-KLAGENFURT Alter Plat/. 29
lC04tH I/	? v novo odprto
Weinstube RaUeviCh
(bivša gostilna Krone)
Villach, Klagcnfurter Strasse 9. — Tel. 48-13
Negovana vina — italijanske Specialitete — topla jedila odlično in poceni.
EWALD MUNCH
Kupuje smrekov stavbni les in hlode, tudi stoječ les. Celovcc-Klagf., Benediktinerpl. 8, tel. 28-75
INTERCONTINENTALE A. G.
J7/1 TRANSPORTE /A CELOTN/ PROMET
podružnica:
PODROZČICA - ROSENBACH
Telefonska številka 8 (248)
prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvo ter jih izvršuje točno in [»oceni
•h it v-ak četrtek - Naroča sc pod naslovom: „NaS tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj' Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak. - Tiska liskama Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. - Telfonsta številka uredništva in uprave 43-58.