Interati »c »prejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,, " >i is i» n n ii ^ ,, Kolek (stempelj) znese vselej 80 kr. Pri večkratnem tiskanji «e cena primerno zmanjša. —— Rok opisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Velja tlo kom a tekočega leta ' , jS po poŠti in v Ljubljani na^vjf? na mesec .... — "" '» ' * posamezne številke po - VredniJtvo je na stolnem trgnC^., "V • iS. St. 284. T*®!* ' Političen list za slovenski narod. hiS Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija v Blaznikovi tiskamici na Bregu. -'©grizli • j • po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Prostost modernega liberalizma. ii. (Konec.) Preglejmo Badensko od liberalizma skoz in skoz prelito deželo. Liberalni listi kričijo: Badenska postala je po liberalizmu najboljša država to stran oceana, postala izgled drugim državam! Kako pa vendar je v ti precartani državi? V resnici! vsak tič mora tu peti in žvižgati o prostosti. Le katoličanje nimajo o nji ne sluha ne duha. Ravno na Radenskem, v ti zarad prostosti toliko slavljeni deželi, vlada največa sužnost. Leta 1859 je knez sklenil z Rimom neko pogodbo in jo je imenoval zagotovilo blagoslovljene bodočnosti deželi njegovi. Nektere mesece pozneje razruši to pogodbo in neki paragraf v postavi ima prostost cerkve zagotovljati. In ta prostost je s tem garantirana, da so šole od cerkve ločili in brezver-ski krajni, glavami in nadzorstveni šolski svet vpeljali. Šole snovati sme le liberalna oblast, Bog varuj, da bi si pridrznila cerkev kaj tacega I Neki Badenski časopis je pred letom pisal: ,Oni ni pošten človek, kdor z nami ne dela, ne misli in ne govori." 1'čitelj, kije cerkveno pravo zagovarjal, je zarad tega od učiteljstva odstavljen; drug učitelj, ki je tajil sv. Trojico — kar jih mnogo tudi še dandanes pri nas taji —, je še danes v službi. Pa vsaj cerkev je prosta. Leta 186<> se glasi Badenska postava: „C'erkvene službe oddaja le cerkvena oblast"; in danes hoče liberalna brezverska vlada v Frajburgu svojega privrženca za nadškofa nastaviti. Vse je v ti precartani deželi svobode privoljeno, še celo puntarske družbe, — toda sedem nun na Lipski gori (Lindenberg) državi nevarnih — je iz svojega mirnega pobožnega živetja v reko Reno potisnjenih. — To je prostost na Badenskem, ka-koršno si le liberalec misli. Ozri se v Italijo! Kar liberalizem ondi vlada, je brezbožnost na vrhuncu, cerkev vsim psovkam izpostavljena, nje služabniki kakor tiči prosti; sovražniki prekucije in punta, prijatelji postavnosti morajo trepetati pred bodali banditov. Lepa prostost to! Ministri često so iz-dajice, senatorji mumije, odborniki inešetarji, sodniki strahopetni najemniki, kteri si ne upajo morivca obsoditi, uradniki mašine, davkarska gosposka sleparska, častniki babeži, prosti vojaki brigantje. Veličanstvo kraljevo se v blato tepta, vlada zasramuje, brezverstvo v čednosti kuje. Dežela vkljub vsega cerkvenega in samostanskega ropstva boža, denarni polom je pred durmi; kdor ne trobi v liberalni rog, nima pritožbe do više sodnije. Taka je prostost v edini Italiji, tudi v Rimu še le od leta 1870, ko so bili sv. oče papež Pij IX. oropani vladarstva. Kako obupen je sad liberalizma na Laškem. se lahko prepričaš iz sledečega. „Vater-land" namreč piše v dopisu iz latinskih gora: ,,Možje živijo večidel zunaj kot pastirji, hlapci, dninarji v jeseni prinesejo vsi mrzlični par z žulji prisluženih soldov, da z najvarčnejšim ravnanjem smrt po gladu čez zimo od hiše odvrnejo. Žene celi trdi dan pri tkanju prislužijo k večemu pol franka. In na vse to prilomasti neizprosljivi davkar. Vse, meso, turšica, sol, obrtnija, hišni prostori, pes, čuvaj, čeda je z nezaslišanimi davki obloženo. Možje pest dvigovajoči novo vlado preklinjajo, za- ^pazivši svojo glada izstradano rodovino. Kjer je kraljevalo pred letom 1870 blagostanje, tu je zdaj stok in jok. V Rimu, na sabiuskih in albanskih gorah, kjer je pod papeževo vlado blagostanje in zadovoljnost gospodovalo, se je naselila 20. sept. 1870. leta revščina in gorjč, poveljništvo potepuhov in tolovajev, prizori polni škandalov, umori, napadi in rop so na dnevnem redu. Precartana prostost liberalizma! Ali naj k sklepu žalostnosmešne igre prostosti navedeni še presrečno od liberalizma skoz in skoz pod-kopano državo Nemško, ali trinoško ljudovlado Švicarsko? Sad tega tužnega prizora prostosti se le prejasno pred našimi očmi razvija, da bi trebalo najmanjšo besedico o njem spregovoriti. Da! vsa liberalna prostostjo zlata in srebra lesketajoč se plajšč, poln ostudnih nagot. „Qui potest capere, capiat", kdor je v stanu umeti, naj ume! Toda mnogim je to -e nerazlušen oreh, kakor se je to pri zadnjih volitvah pokazalo. Ljud! pomni si dobro, da moderni liberalizem za svojo podlago, za svoj predmet in živelj *ma zmote, sleparije, goljufije, revolucijske, krivoverske in bogotajske uke in načela: pomni si dobro, liberalizem donaša le sužnost in sramotno robstvo. ti pa, ako si iz kteregakoli vzroka pri zadnjih volitvah bodi si z nemškimi ali z mladoslovenskimi krivo-liberalci volil, si sam vzročil, ako ima tudi pri nas preljubeznjiva prostost nemška, švicarska ali italijanska kot najgrozovitnejše trinoštvo za Dioklecijanovih časov — precartano Bizmar-kovstvo ponujano biti. Podlist Kavkaz. Spisal Leop. Gorenjec. (Konec.) 1785. leta se je mej Čečenci bil prikazal nekov šejh Manzur. Nij za gotovo znano, ali je bil Turek, katerega bi bila sovražna Porta poslala, da bi z razvnetjem Mahomedanskega fanatizma gorjance razburil na Ruse, — ali je bil to po povesti kak Čečensk črednik. A naj je bil to ali to, gorjanci so ga sprejeli kot proroka in orožili se na njegov poziv. Znal je divje gorske sinove čarati tako, da so kar na besedo, na migljaj brezi vsakoršnega godrnjanja skakali v železne gradbe ruskih boda-kov in o gostih kartačah bojišče divje nastiljali z mrliči. Silna je bila vera v tega nenavadnega človeka. Po razdoru enega izmej kozaških naselišč ob Tereku so nekateri njihovih ijudij shranili si del plena, kateri bi bili morali po vojski obče razdeliti med-se. Šejh Manzur jim vskrikne: „Vi pogagate, ker lažete j|proroku, ali pa pojdete v gore in boste kolje obrezovali se svojimi meči!" Razbojni Bašil-baji, po Kavkazi znani vsled groznega zlodej-stva in nestrpne surovosti, zložili so molčeči svoje patrone in nakradeno medno posodje Manzur-ju pred nogi, stopili iz vrste — in po-strelili so se drug za drugim. S tisoč tako pokornih vojščakov je šejh Manzur bližal se Kislarju, da bi meščane po mahomedanil, ko pa bi se protivili, da bi jih uničil in razril mesto in trdnjavo. Ne daleč od Kislarja za Terekom je bil tega proroka hrumni tabor. Dan denes se še zna rokopis, očitega svedoka Georgina vest „o napadu čečenskega črednika, volka Šejha". Psovanje in kletvino čitaš na vsakej strani tega rokopisa. Razboj-nega napada začetek popisuje tako-le: ..Kislar-ski bivatelji so se tresli, kakor trepeče mur-bovo listje. Kedor je le mogel, orožil se je, zavsel konja in odrejeval se na hrambo. Starci, ženske in otroci — vse so vzeli v trdnjavo, kder je bilo uradništvo in državno imenje. Armenci, Perzijci in Georgijanje so svoje dra-gotine zakopavali v zemljo. Nyso še znali, kde se napad prične, a vendar so se Terški Kozaki, Rusi, Georgijanje, Armenci, Okočini in drugi Kislarski bivatelji oroženi zbrali na različnih prostorih ob Tereku. V trdnjavi so dvignili mostove in užigalnice so gorele pri topovih. Z veliko varnostjo so ljudi spuščali v trdnjavo, še z večo pa iz nje. Vozovi — z vinom, kruhom in koštrunovino napolnjeni na poti v trdnjavo so pričali, da načelnik čuti, ka bi moč z močjo nemogoče bilo odbiti, in da misli na dolgo hranitev." Georgin je na črednika, na tega volka razhujen tako, da ga na nekem mesti imenuje „pasjega in mišjega sina". .,Po noči so se videle goreče vasi in naselišča v okolici, slišalo se je streljanje in divje petje, ki je veter prinašal ga na svojih krilih čez deroči, na mnogo panog razdeljeni Terek. O tem streljanji in petji so v trdnjavi prijemali za orožje. Ko so topove poskušali, padalo je cele korušlje Ar-menek po tleh, a o tej priliki se je pripetilo, da je nekov moški v ženskej obleki prišel bil v trdnjavo. Načelnik se je zbal izdaje, zato je sklenil vse varno preiskati. Ženke — mlade in stare, morale so, da-si proti vshoduemu običaju, vse brezi zavojev priti mimo njega. Politični pregled. V Avstrijskih deželah. Vsi deželni zbori so sklenili cesarju poslati vošilne adrese. Češki deželni poslanci so v klubu s 47 glasovi proti 35 sklenili, da se ne vdeleže zborovanja deželnega zbora. V Moravske m zboru so navzočni tudi Čehi; v velikem posestvu je izvoljenih v deželni zbor 5 federalistov in 5 ustavovercev. Iz Štajarskega slišimo, da misli deželni zbor odpraviti šolnino in plačo učiteljem povikšati. -- Skoraj vsa politična društva čestitajo knezu Lichtensteinu. ki je pri državnih volitvah proti cesarjevemu namestniku propadel. Še ustavoverci se nekoliko sramujejo, da so za Kiibecka glasovali, ki je v državnem zboru bil zoper predlog Lienbacherjev. Predarelski „Volksbote" poroča, daje dr. Oelz v soboto v državni zbor prišel, pa izreče upanje, da ga bode kmalo z drugimi federalisti vred zopet zapustil. V Ogrskem zboru je bila 25. in 26. t. m. živahna debata o posojilu. Velik vtis je napravil govor Sennyey-ev, ki jc rekel, da se narodu ne sme prikrivati žalostno denarstveno stanje, in da od zgorej mora priti zgled, kako bi se dežele s poštenim delom in rednostjo tega zla rešila. Baltazar Horvath zavrnil je njegovo misel, češ, da le konservativci žele blagor dežele. Še veje prapor Deakove stranke, kterega ona drugim na ljubo nc bo zapustila. Po izvrstnem govoru denarnega ministra se je konečno postava o posojilu z 201 glasom proti 120 sprejela. — Szlavv hoče na vsak način odstopiti, in predlagati za ministra Treforta ali pa Szaparva. Zagrebški mestni zbor imenoval je hrvaškega ministra Pejačeviča za častnega meščana. Tudi je sklenil za petindvajsetletnico cesarjevo ustanoviti bolnišnično štipendijo, za ktero se je odločilo 5000 goldinarjev. Vnanje države. Pruska zbornica poslancev sklenila je z 271 glasovi proti 94, \Vindthorsov predlog o „splošni volilni pravici" za 6 mesecev odložiti. — „Kurvjer Poznanski" poroča, da je vikši predsednik nadškofu Ledochovskemu pisal, da naj v 8 dneh od svoje službe odstopi, ker se bo moral sicer odgovarjati pred sodnijo za Po tej preiskavi je moralo več, nego deset mladih Armencev, skritih za ženske zavoje, zapustiti trdnjavo." „Po dveh dneh se zgodaj zjutraj za Terekom dvigno celi oblaki dima. V trdnjavi je vse bilo na nogah. Kozaci so čez Terek šli sovražniku naproti, a drug drugemu so prisegali, da ne dade svojih soprog in otrok razobesiti na vrvi, ni pomoriti jih z meči, — domačih bivališč — da ne dade spaliti in da v Terek poskačejo, če ne bodo mogli zadržati volčjega črednika. Tatarji, Okočiri in drugi so stali na našem brezi, kakor zid. Načelnik in mestni major sta hodila po okopih in gledala Bkozi dalekovid. Ženske so plakale, otroci so kričali, starčki molili. Ruski in armenski duhovniki so hodili in svete podobe nosili po ogradah, prepevali molitve in z blagoslovljeno vodo kropili krščane. Vse je delalo, vpilo in bežalo. Le ruski vojščaki so molčali, v vrstah stali in krepkejše stiskali svoje orožje. Brezi jedi in pijače so ves dan čakali pasjega črednika, vso noč nijso očfj zatisnili, a zjutraj so odšli pod svoje strehe; šejha nij bilo; dve na-selisči ob Tereku je bil oplenil, požgal nekoliko take prigodke. Škofa to žuganje gotovo ne bo prestrašilo. Francoska. Novi ministri so se imeli že 26. t. m. proglasiti. Broglie ostane predsednik in bode opravljal notranje zadeve, Deeazec vnanje; vsi drugi ministri ostanejo, le Beulč odstopi menda popolno. Španjska se na Kubi pripravka, da sc bode proti Amerikancem branila. Ljudstvo neki od pogodeb noče nič slišati. Tudi Amerikanci se pripravljajo na boj, vendar pa je upanje, da se bode vsa ta reč mirno razmotala Iz deželnih zborov. Deželni zltor kranjski. Druga seja 28. nov. Novo vstopivša gosp. poslanca Pakiž in Braune dasta obljubo, potem naznani predsednik, da mu je došlo več peticij in pismo poslanca g. dekana Grabrijana, kteri prosi, oziroma na po Vipavi razsajajočo vročinsko bolezen, vsaj 14 dnevnega odpusta, ki se mu tudi dovoli. K drugi točki naznani predsednik, da je zbor sklenil poslati do cesarja deputacijo treh poslancev z adreso ter za spominj tega leta napraviti ustanovo 500 gld. Za deputacijo ua Dunaj se volijo gg. dr. Costa, dr. Poklukar in grof Margheri. Dalje se volijo: v finančni odsek 9 udov: dr. Bleiweis, Dežman, Savinšek, dr. Costa, dr. Suppan, Murnik, Ilorak, Braune in dr. Poklukar. V peticijski odsek 7 udov: grof Barbo, dr. Razlag, Pintar, grof Thurn. dr. Zarnik, Langer in Kramarič. V odsek 5 udov za pregled poročila deželnega odbora o njegovem delovanji: Kotnik, dr. Zarnik. Franc iu Kari Rudež in Tavčar. V odsek 7 udov za pregled postave o novi napravi zemljiških knjig: baron Apfaltrern, dr. Costa, P. Kozler, dr. Poklukar, dr. Razlag, dr. Suppan in dr. Zarnik. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predloži proračun za leto 1874 in računski sklep za leto 1872 zaklada zemljiške odveze — in poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni zakladov različnih ustanov za leto 1872 in računski sklepi za leto 1872, se izročita finančnemu odseku. Zbor pritrdi tudi poročilu deželnega odbora ozir zboljšanja obstoječih 8 deželnih ustanov za učence deželne gozdarske šole v Šneperku po 180 gld. na 201 vasij in ncotegoina od Kislarja pobegnil v gore." Pisatelju se zelo mrzi, ker je pasji čred-nik tako lahko odnesel pete in ker Kislar nij drl za njim. Narod pripoveda, da so gorjanci se šejliom Manzurjem vred prišli h Kislarju, nenadoma pa — da so pogreznili se v močvirji za Terekom, njegovo visoko trstje, so po noči menili, da je mesto, in da je vsak trstikov grm človeški glas dal iz sebe, ter srečno voj-ščake zvabil v močvirje. Z njih orožjem, s čeladami in z obleko so zjutraj baje posuta bila vsa močvirja za Terekom. Če si hočemo to čudovito povest natorno jasniti, moramo soditi, da so vodniki, kateri vselej na konjih ali pa peš načelujo, o močnej temi blodili, in ker je Terek bil narastel, da so zašli v neizgazljivo grezino, kajti vsled stajanega ledu in snega na Kavkazi Terek mnogo potov vsako leto naraste in bruhne čez obrežje, ter po stepah dela jezera in močvirja. A urni Manzurjev odhod se lehko pojasni s tem, daje gotovo bil dobil glas o ruskej vojski, 3000 mož močnej, pretečej gorskim aulom. Gorjauci so torej morali svoja kopita pobrati, ter odlaziti, da bi branili sami svoje vasi, nekaj jih je v močvirjih poginilo. gld. na leto. Zaizgledno čipkarnico in risarsko "šolo v Idriji se privoli iz deželnega zaklada 200 gld. za učiteljsko plačo in 80 gld. po češka na leto. Ravno tako se sprejme poročilo deželnega odbora o ločitvi zdravstvenega in <&d ministrativnega vodstva v deželnih dobrodelnih napravah po kratkem razgovoru. Poročilo dež. odbora o napravi in vzdržanji dovoznih cest k čeleznocestnim postajam — in o načrtu postave zastran privolitve mostarine za most, ki je napraviti čez Savo pri Radečah, se izročita gospodarskemu odseku, v kterega se volijo: Dežman, Jugovic, Lavrenčič, Murnik, dr. Razlag, Savinšek in Pakiž. Sprejmo se dalje še proračuni deželnega zaklada in njegovih pod-zakladov za leto 1874 in računski sklepi za leto 1872 in slednjič se izroči nekaj peticij dotičnim odsekom. Pri sedmi točki (o volitvi ljubljanskega mesta), pri osmi (volitev posl. Pakiža), in pri štirinajsti (zarad duhovnika v dež. bolnišnici) se vname precej hud razgovor, h kteremu dasta povod Dežman in Suppan. Ker so bili govori pomenljivi, bomo o njih v prihodnji seji obširneje poročali. Seja se konča ob 3/4 na 2. Prihodnja seja bo še le v saboto 6. decembra, ker gre depu-tacija zbora na Dunaj, ter jo bo cesar 2. dec. sprejel Dopisi. S Krasa, 23. nov. « — o>. Končane so vže davno volitve in z njimi tudi agitacija obeh protivnih strank, propal je „dohtar", kterega je organ goriških mladoslovencev v nebo povzdigoval. Znano je dobro, kakih sredstev in kakšne zlobne iu ostudne hudobije, žalujoče osebo in stvar, so se naši nasprotniki posluževali, da bi svoj namen dosegli. Prepričali smo se zdaj zopet, da je Slovenec nesrečen. Kadar ga nadloga tare, naše slovensko ljudstvo nima prijateljev, ki bi mu pomagali in za njegove pravice se potegovali; ob časih volitev pa naenkrat priromajo taki ljudje, ki se mu dobre kažejo in se hvalijo, kakor da bi bili vsi vneti in goreči za njegovo dobro in blago. Tudi na Krasu smo letos enake prizore doživeli. Posebne svetinje časti sta si v tem obziru iskala dva eksštudcnta, zvesta aposteljna matere Soče. Prvega je mati zibala tam nekje v Št.; gospodič je vže pred štirimi, če ne več To rusko vojsko in njenega polkovnika so gorjanci zvabili v neke lesnate soteske; tu je v krvavem boji z gorjanci poginila vsa vojska do poslednjega moža. Turki so pozneje šejha Manzurja poklicali, da je prišel branit Anape, kder so ga Rusje vjeli in na ukaz cesarice Katarine poslali v Solovsko. Mej Čečenci kroži povest, da je šejh Manzur kasnejše zopet prišel v gore; morda je bil to le kak prevarica. 1831. leta pa je Kislar trpinčil drug fanatik, Kazi-Mulla. Septembra meseca so gorske jate na trijeh prostorih kmalu prebrodile reko Terek. Prva jata gorjancev je besila v tatarsko čert, druga v naselišče, tretja pa je divjala v topolovi les, kder se je prav tisti čas sprehajalo mnogo ljudij, Kazi-Mulla sam pa je z glavno močjo ostal za Terekom. To je bilo v nedeljo; mirno so Armenci šli iz cerkve domov , a nenadoma- zagrmi strel — in divjih gorjancev krič na ulici se stopi z vpitjem prestrašenih bivateljev. Vse je vstalo, zgrabilo za ozožje — in začelo se je klanje. Na ulicah in po hišah so ljudje bili brezi orožja, mnogo otrok in ženskih je zajel sovražnik. Po domeh blizu Tereka nijso mogli ni od jedij vstati, leti, šolo, ne vem ravno na koliko klinov, obesil, in od tistega časa po svetu prodaja cvet svoje učenosti, ki ga je menda preveč tiščal zavoljo preobilnega študiranja. Znan je goriškim učiteljem kot izvrsten privrženec maksime: „nolli jurare in verba magisstri." Ves Kras ga pozna kot iskrenega častitelja goriškega dohtarja, po kterem ga kakšenkrat taka čast doleti, da za-more pokukati v zbirališče, če ne še v uče-njaški zbor goriških svobodnjakov. Tudi dijakom bo vselej v spominu ostal kot marljiv šeškar pri mokrih mizah. Neko diplomo zasluge si je vže priboril tam v L.; da pa ne bi vse modro-slovske časti nakupičil v eno osebo, dal mu je nek tam živeči gospod svet, naj se gre nekoliko prezračit na pusti Kras. Prišel je v domači kraj. Ta gospodič je letal kot vdan joger Sočin od vasi do vasi, povsod agitovaje za svoje ideje. Dobro; obe stranki ste delale, vsaka za svojo stvar, toda omenjeni g. na nespodobni način. Njegova agitacija ni bila druzega, nego grdenje in zasmehovanje duhovščine in njenega stanu; na jeziku so mu bile le jalove- argumentacije, češ, da duhovni nikakor nimajo pravice agita-tovati, da sv. pismo nima pri volitvah nič opraviti. Res, lep sad pridnega študiranja! Le škoda, da je ta boritelj svojim načelom pridobival le malo časti in privržencev, ker žel je skoro same blamaže. Večidel se mu je taka godila, kakor pred nekimi leti onemu nezrelemu političnemu agitatorju v L., odnašal je pobito srce in potrto navdušenje za svoje ideje. Drugi je pa beli dan zagledal v K. Ta je prvemu brat po duhu in mišljenju. Tudi ta je široko poznan in zaslužen gospod vže po svojem vzvišenem po Izraelu inspiriranem govoru v Komnu. Od prejšnjih njegovih let je Gori-čanom znana med drugimi ona epizoda, za ktero je moral kopita pobrati. Od tistega časa je napredoval v svojih študijah po dolgem svetu in si prisvojil toliko vednosti, da jo zdaj v obilni meri po Krasu seje. Ta gospod ima posebno taktiko, kmetom svoje misli in načela v Čepinjo ubivati. Tudi temu jogru pri volitvah ni zmanjkalo posla. Ni ga bilo skoraj kraja kraških pustin, kamor bi on ne bil primaširal, in enako svojemu komparetu z orožjem opravljanja in natolcevanja duhovščine si iskal vere in zaupanja. Le-ta je imel veči vspeh, kakor prvi; čeravno blamaž, dosegel je vendar tudi čast, da so si ga domači kmetje per fas et nefas izbrali za volilnega moža, za kar mu je neka svojat v obližju glasne himne prepevala. Se ve, da vse njih strastno in zvijačno agi-tovanje ni imelo zaželjenega cilja, — ker je njih edini „par exellence" propal. Pa tudi po volitvah nista mirovala. Zvesta komandi strašno tožita in se togotita, ter napadata vrlo duhovščino, češ, ona je kriva sramotnega propada. Ker pa zdaj nekoliko brije, ne romata več okoli, ampak nevtrudljivo preobračata ledino in sejeta novoerno seme. Naj raji delata propagando za svoja načela po krčmah, dobro vedoča, da pri žarečih glavah se jima je obilo sadu nadjati. Gospoda moja! za taka sredstva ne more nobeden količkaj pošten človek imeti druzega, kakor nekoliko zaničevanja. Zadosti sta rogo-vilila o času volitev, miruj ta že enkrat in ne bodita tako nedosledna, in ne trobita svetu, da vera ni v nevarnosti in da so vajii nasprotniki agitatorji; kajti pikanje osebnosti in prežvekovanje veri nasprotnih fraz dovolj kaže, ka-košna je vajima izobraženost. Svetoval bi tistim, kterim je edino orožje za svoje ideje, spod-kopovanje tal verskemu prepričanju, da bi nikakor ne lovili političnih muh, ampak le pohlevno priznali, da ne poznajo svobode. Iz Tržaške okolice, 25. novembra — (X) Včeraj ob 11. dopoldne imel je naš novizvoljeni mestni zbor svojo drugo sejo; na dnevnem redu bilo je: 1. poročilo komisije o volitvah mesta in okolice; 2. slovesna prisega mestnih svetovalcev; 3. volitev župana (podesta) in dveh predsednikov in 4. volitev delegacije ali mestnega odbora, ki je tudi deželni odbor. Zboru je predsedoval starosta, baron Pas-cottini, pričujoči so bili vsi poslanci razun g. Nabrgoja, kteri ni še iz Dunaja došel, galerije so bile natlačene. Važnih pritožeb zoper volitve ni bilo; vložile so se le neke brezimne pritožbe zoper volitve v IV. redu, pa poročevalec je svetoval, naj se zaden čas in vse volitve potrdijo, kar se je tudi enoglasno zgodilo. Potrdile so se tudi volitve okoličanskih zastopnikov; sicer so se zoper volitev dr. Muhe neke pritožbe uložile, pa te niso bile tehtne, iu tudi ta volitev se je enoglasno potrdila. Zatem prebral je tajnik dr. Pimpah pismo poslanca Burgstallerja, kteri je v I. mestnem redu in v V. okoličanskem okraju izvoljen; obdržal je poslanstvo za okolico, povdarjaje, da je zago- kar cepali so, kakor muhe, vsled razbojniškega streljanja. Nekov mlad, ne še doleten Kozak je planil iz pod strehe in pobil šest lupežev, predno so se ga bili polastili; tako so se borili tudi v naselišči. Bivalci so zapuščali hiše in imenja, a begali so v trdnjavo. Pa ta vojska je trajala komaj dve uri. Lupeži so oplenili ruski samostan, nekoliko svetišč, mnogo pro-dajalnic in domov, s plenom, se zajetnici in z mrtvimi tovariši so divjali in kričali nazaj čez Terek. Mnogo Kislarjcv je še dan denes v zajetji. Gorelo nij v mesti. Georgijansko predmestje in sploh od reke Tereka oddaljene četrti mesta nijso nič trpele. Napad je bil tako nenaden — in klanje, to je bilo prodko tako, da meščanje prav do večera nijso izpametili se od samega strahu, le mrliči po ulicah in po domeh — in strašne divjosti spominki so jim pričali, da to uij sen, temuč da je vse le grozna resnica. Lupežev — nekateri trdč, da je bilo do 800, nekateri pa, da je bilo jih 2000. Maja meseca t. 1. je bilo o bitvi pri Tarki in trdnjavi Burnaju. 12 vrst (17 milj) od Kislarja, 8000 gorjancev, načeloval jim je tudi Kazi-Malla. Milostivejši lupeži, ki so vselej odpeljali le neholiko ljudij in živine, ti pa so pogosto prišli obiskat Kislar, zvlasti o tem časi, ko je „linija" bila še slabejše vojaški vredjena. O nekej priliki je Armenec Sokur na svojem vrtu pričakoval prijatelja, da pride k večerji. Pri vratih zasliši nekov šum, pogleda skozi železno mrežo in povpraša: „Ali si ti, Astvagatur?" — a ker je poznal svojega prijatelja glas, odpre mu, pa dva Čečenca stopita pred-enj, imela sta Astvagaturja na vrvi. Eden Čečencev prime puško, eden pa zveže Sokura. Armenca sta prosila, jokala, ali ni prošnje, ni solze nijso nič pomagale, nijso ganile odurnih, surovih gorjancev. Oplenila sta dom, ugasila ogenj in zaločenca peljala na sosednji vrt h kočici, kder se je svitloba videla. Lupeža izdereta vsak svoj meč in zajetnikoma pošepečeta, da takoj pogineta, če soseda ne pokličeta. Armencema je živenje bilo drago, toraj sta se z izdajstvom otela smrti. Sosed pride na piano, a dom mu gorjanca oplenita. Po ovinkih sta Čečenca vse tri zaločence vlekla k Tereku in težki plen naložila na-nje. Lupežema osedlana konja stala sta mirno na bregu; vsak razbojnik je enega Armenca vzel k sebi, enega pa sta privezala konju k repu, potlej so šli pa čez Terek. Sokur je imel na sebi medno posodje in sodček Kislarskega vina; težko je nesel, zgubil ravnovažje, padel v Terek in utopil se. Druga dva pa sta Čečenca na Aadrejevskem bazaru prodala za sol in smodnik. Dolgo časa sta hodila od rok do rok. doklej, da so ju naposled kupili Armenci iz Mozdoka. Dan denes se to ne godi več tako po gosto. tovljena v I. redu volitev moža, ki je sposoben za ta posel in je več časa v zboru sedel. Zatem je seja za nekaj časa prenehala, da je predsednik pozdravil c. kr. deželnega namestnika, barona Ceschia, ki je v dvorano stopil in poslancem bral prisego zvestobo in udanosti, ktero so dolžni cesarju in njegovim namestnikom po ustavi in po konštituciji Tržaškega mesta; vsi poslanci, klicani po imenu, obljubili so to z besedami: „Tako mi Bog pomagaj." Po prisegi govoril je c. kr. namestnik ter poslancem priporočal, da naj skrbe za blagor svojih volilcev, da naj posebno skrbe za poduk in občno moralo ljudstva. Kot postavodajalni faktoiji imeli bodo rešiti tudi mnogo vprašanj, ki so silo važna za prihodnost Tržaškega mesta Baron Pascottini se je zahvalil v imenu zbora c. kr. namestniku, in obljubil, da si bodo novoizvoljeni po moči prizadevali ustreči željam tistih, ki so jih volili. C. kr. deželni namestnik baron Ceschi je potem zbornico zapustil in začela se je volitev župana; od 52 oddanih glasov dobil jih je dosedanji župan dr. D'Angeli 37, baron Pascottini 14 in Rittmaver 1. Dr. D'Angeli je bil toraj za župana proglašen in gromovito ploskanje ua galeriji pritrdilo je ti volitvi. Novoizvoljeni župan se je potem zahvalil za zaupanje, ktero so mu zastopniki skazali, ter je obljubil, da bo po moči skrbel za blagor in korist mesta in prebivalcev. Gromovita pohvala mu je iz galerije donela. Pri volitvi I. podpredsednika je bil izvoljen g. Ilermet z 39 glasovi proti 10, ktere je dobil dr. Basseggio. Tudi Ilermet se v kratkem govoru zahvali za zaupanje, in tudi njegova volitev in govor sta se s ploskanjem slavljala. Za II. podpredsednika je bil voljen dr. Pitteris40 glasovi proti 11, ktere je zopet dr. Bassiggio vjel. Konečno vršila se je volitev delegacije ali mestnega odbora in izvoljeni so z večino glasov gg. Ilermet, dr. Pitteri, dr Picciola, dr. Suzzatto Mojzes, Dimer, Ventura, Buchreiner, Dubich, Vallon, Muchlig; za njih namestnike pa dr. Benko, Burgstaller, Mau-roner, Ilandegger, Itighetti. Potem se je volila še deputacija, ki bode izročila svitlemu cesarju adreso o slovesnosti 25letnice njegovega carovanja in voljeni so: Župan D'Angeli, Dimer in Ilittmaver, in na vse zadnje volila se je še neka komisija obstoječa iz peterih udov, ki bode v prihodnji seji poročala o volitvi za raznovrstne stalne odbore. Domače stvari. (Volitev.) V Idriji je bil včeraj mesto umrlega poslanca voljen v deželni zbor gosp Anton vitez G ar i bol d i. Gariboldi, pred malo leti naroden, zdaj nemškutarski poslanec! O tempora! — Narodnjaki niso volili. (Iz seje deželnega odbora 21. nov.) Posvetovala se je postava o napravi ponavljavnih ljudskih šol na Kranjskem in se sklenilo, da se načrt te postave predloži deželnemu zboru. — O zadevi naprave kmetijske šole na Dolenjskem se je sklenilo, da se poroča deželnemu zboru, kaj se je zgodilo v tej reči in ktera posestva so za naprave omenjene šole na ponudbo, ter da bi se poleg tega osnovali dve deželni štipendiji za mladenče, ki bi šli na kmetijsko šolo v Križevce, v Ogerski Altenburg ali v Ilohenheim, da bi se izobrazili v vednosti kmetijstva in potem prišli kot učitelji na kmetijsko šolo na Dolenjskem. (Naznanilo.) V oslavljenje petindvajset-letnice vladanja njegovega c. kr. apostolskega Veličanstva našega najmilostivejega vladarja 2. decembra t. 1. bodete vsled sklepa deželnega odbora dve svečanostni predstavi v tukajšnjem deželnem gledišči: prva predvečer svečanost-nega dneva s slovensko igro, druga svečanost-nega dne večer z nemško igro, ,obe predstavi ,-s primerno in slavnega dneva vredno olepšavo in svečavo. — Deželni odbor to naznanja z vabilom k obili in praznični vdeležbi. Deželni glavar Kranjski. V Ljubljani 23. novembra 1873. (Slovensko gledišče.) V pondeljek 1. t. m. se bo na čast svečanosti 25letnega vladarstva presvitlega našega cesarja predstavljala čarobna igra „Zapravljivec" v slovesno razsvetljenih prostorih. — „Laib. Ztg." to naznanivši stavi vprašanje do dram. društva, nima li za ta dan bolj primerne igre, kakor je ta! Igra „Hans Sachs", ktero bode v ta namen igrala nemška družba, se, se ve da, „Laib. Ztg." bolj primerna zdi. De gustibu? itd. Razne novice. — Pl. Adamovič, narodni poslanec v deželnem zboru štajarskem, se je poslanstvu odpovedal. — Iz Monakovega se piše 23. novembra „Vaterlandu", da je v tem mestu začela kolera zopet huje razsajati. Strah pred to boloznijo je toliko veči, ker se je nekaj nenavadnega prigodilo. Mrtvenca so ravno hoteli peljati v mrtvašnico, kar se še o pravem času oglasi, in sicer v tem trenutku, ko ga v mrtvaški trugi zabitega devajo na mrtvaški voz. Zdravnik njegov je namreč zapisal, da je omenjeni nesrečni umrl za kolero, — pa je le odrevenil po vsem životu zavolj občnega krča, — in zato so tako hiteli mrtvenca spraviti izmed živih. Njegovemu prebujenju so se toliko bolj čudili, ker je bila njegova smrt že po časnikih razglašena. To pak se je prigodilo v velikem bavarskem mestu, kjer zdravniška oblastnija tako rekoč vse v svoje varstvo sprejema. — Kolera je v Trstu ponehala do 17. nov. Zbolelo je bilo 620 vseh, umrlo pa jih je 352. 21. novembra, v praznik obljube od leta 1849, se je pela zahvaljena pesem, da je bolezen potihnila. Ljudstva se je po cerkvah vse trlo in Tržaški časniki naznanjajo, da je le pri ponti-fikeni sv. maši v jezuitarski cerkvi bilo pričujočih okoli 10,000 ljudi, ki se ve da niso vsi v cerkev mogli, ampak jih je veliko moralo zunaj ostati. — „Presse" čveka v listu od četrtka na prvi strani o deželnih zborih, ki so se ravno pričeli po Avstriji, in hvali volilno reformo, češ, da zdaj, ko je državni zbor neodvisen od njih, „se vlada po deželnih zborih ne bo več nadlegovala" (behelligt werden). Tedaj če dežele tirjajo po svojih zborih od vlade svojih pravic in ji naznanjajo svoje želje, so to pravi „behelligen." — Nekaj vrst dalje, govoreča o Čehih, pravi, „da že težko vlečejo ali trgajo torbo opozicije" (zerren an dem Maulkorbe der Opposition). Ali ni to prav ,.pasja" pisava? Če se po naših listih nekterim vladi priljubljenim kaka prav resnična povč, brž pride policija in odnese liste, če pa nemški list cel narod z ,,Maulkorbom" počasti, se ravno tista policija ne gane, kajti omenjeni list „Presse" ni bil konfiskovan. Ni mar taka pisava res lep dokaz, da se nemški časniki omikano pišejo? — Nekaj ciganskega. Ciganov — kdo jih ne poznal in vendar cigana kdo ga pozna? Čujte danes nekaj malega iz njih prava in vodil: na 7 let vse prav pride! Da bi se jim otroci ne spačili, — in ciganu se otroci nikdar ne izneverijo — posebno čujejo. Zarad tega otroka z vso previdnostjo kaznujejo, toda ne kakor pri nas, po storjenem hudem delu, ampak zjutraj na vse zgodaj, da čez dan kaj napčnega ne počenjajo. Prav imajo; čemu gasiti, ko je že pogorelo! Obilno čuječnost tudi našim kr-šanskim staršem želimo, se vč, da pa ne tudi otrokom vsakdanje palice in pretepa; znabiti bi se tudi Slovencem in cerkvi manj otrok izneverilo, ko bi bila skrb predstojnikov, hudo delo zabraniti, malo veča. Čujmo nekaj iz ciganskega prava: Neki cigan ukrade 9 gold.; drugi ga ovadi in zatoži. Sodnik — tudi cigan, se ve da — praša obdolženca: Zakaj si ukradel ? Gospod sodeč! jaz sem pošten cigan, jaz nisem kradel; pač sem temu-le denar vzel, da bi ga škode varoval, ker v krčmi je bilo polno sumljivih ljudi. A tako, zavrne sodnik, ta je druga Tedaj za svoj trud imaš 3 gld.; ovaduh, ker toliko skrben za čast ciganov, naj ima 3 gld in jaz za sodbo 3 gld. Joj meni, gospon su-dac! što ostane meni! Čakaj, da kdo ukrade 12 gld., potem dobiš tudi ti 3 gld. Da bi bili natolcljivi mračnjaki, bi rekli, da zvitemu tatu so marsikteri vstanovitelji propalih neštevilnih bank podobni. Še ložej bi natolcevali, da, ovaduh ima brez števila bratcev med vredniki liberalnih časopisov; največ menda pa sodnik med odvetniki in oskrbniki propalih bank. Da je pa marsikteri posestnik dandanašnih bank-nih delnic se za ušesi praskal ter zdihoval: Kaj bode pa meni ostalo, tega, se ve da, ne moremo natolcevati. Oj ciganska vodila in pravila, kdo vas ne pozna, pa — kdo vas tudi pozna! Razpisane ustanove. Ljubljanski magistrat razpisuje 10 ustanov (štifteng), namreč: Jan. Bernardini-a z 59 gld. 34% kr.; Jur. Tollmeiner-a z 61 gld. ti1/« kr.; Jan. Schiling a z 65 gld. 10 kr.; Ilans Weber-a z 78 gld. 31 kr. Vse te ustanove so za revne in poštene mestjanske (purgarske) hčere Ljubljanske, ki so se letos omožile; spričati morajo s poročnim listom, mestjanstvo pa tudi z meščanskim pismom. Dalje je razpisana ustanova: Jan. Kraškovic-a z 63 gld., za revno dekle iz Št. Peterske fare v Ljubljani, ki se moži. Jak. Fanzoi-a z 33 gld. 60 kr., tudi za revno pošteno dekle, ki se možf. Jož. Syn-a z 48 gld. 33 kr., za dve naj-revniše Ljubljanske deklice. Jan. Kovač-a z 151 gld. 20 kr., za 4 v Ljubljani živeče, poštene, revne vdove, ali pa vdove z več otroci. Jan. Schilling-a z 42 gld., za ubogo mest-jansko vdovo do konca njenega življenja. Od neznanega dobrotnika z 50 gld. 40 kr. za 4 revne posle, ki ne morejo več delati. Prosivci in prosivke naj magistratu zadnji čas do 10. dne prihodnjega meseca vlože prošnje s potrebnimi spričali. Poslano. F. K......ku kot „Več tistih, ki so kaj dali" prijazno in v Ljubljani zadnjikrat odgovarjam, da bi bil dotičnih, za Slovaško gimnazijo naberačenih in meni še do danes ne popolnoma vplačanih gld. 31.12 — bolj prav gld. 31 70 — tudi brez njegovega ,,prijaznega1' opomina 31. decembra odposlal. Zakasnenja — za kar pa mislim, da nisem nobenemu odgovoren — so krivi le tisti, ki so s tem plačali, da še do danes niso nič dali. Trcuenatein. Odhod post iz Ljubjane. V Novomeito vsak dan ob 8. uri zvečer, — v Celje vsak dan ob 5. uri zjutraj, — v K o č e v j e vsak dan popoldne ob 3. uri, — v Kamnik (pot) v ponedeljek, sredo, četrtek in soboto ob 3. uri popoldne, — v Polhov gradeč (pot) vsak dan popoldne ob 3. uri. Prihod pošt v Ljubljano. Iz N o v o m e s t a vsak dan ob 5. uri zjutraj, — iz Celja vsak dan ob 3. uri popoldne, — iz Kočevja vsak dau ob 63/4 uri popoldne, — iz Kamnika vsak dan ob 8. uri zjutraj, — iz Polhovega gradca vsak dan ob 9. tiri zjutraj, — iz Brezovice v ponedeljek, sredo, četrtek in soboto opoldne. Učiteljeva služba na ljudskih šolah v Buda-njah, na Planini pri Vipavi, v Podragi, Vremu, in Postenji, oglas do 15. dec. pri okrajnem šolskem svetu v Postojni. — Služba računskega ofi-cijala pri gozdarskem in domeninem ravnateljstvu v Gorici. Eksekutivne dražbe. 1(5. dec. 1872, 16. jan. in 17. febr. 1874 posestvo M. Stoničevo v Koprivniku, okr. Kočevski, cenj. 755 gld. —12. dec. 1873, 13.jan. in 13. febr. 1874 posestvo M. Košcvo v Kncžaku, okr. Bistriški. — 10. dec. 1873, 14. jan. in 13. febr. 1874 posestvo U. Smukovo, Stokendorf, okr. Kočevski, cenj. 600 gld. — 28. nov. hiša in vrt A. Barbariča v Novomestu (2. dražba).— 13. dec. 1873, 14. jan. in 14. febr. 1874 posestvo F. Jagodičevo na Koinenski Dobravi, okraj Kamnik, cenj. 385 gld. — 16. dec. 1«73, 16. jan. in 17. febr. 1874 posestvo L. Jagodnikovo v Kosezah, okr. Bistriški, cenj. 975 gld. — 16. dec. 1873, 16. jan. in 17. febr. posestvo J. Fritzevo v spodnji Nemški Lokif okr. Kočevski, cenj. 440 gld. — lini'li so: 26. nov. Jera Žeinon, vdova železn. čuvaja, 56 1., za krčoin. 27. nov. Avgust Polanc, grajščinski oskrbnik, 66 1., za mrtvudoin na možganih. — Marija La-ninšek, kuharica, 66 1., za naduho. — Matej Osmek, delavčev otrok, 4 1., za kozami. — Alojz Bachman , bivši grajščinski oskrbnik, 74 L, za mrtvudom. — AnaDrol, usnjarica, 62 1., za pljučnico. Denar. Blago. 69 — ! 69.20 73.60 73.66 95-~ 95.50 102.25 102.75 Tele^rulirne «liaiiiii-ii<* ecne 28. novembra. Papirna renta 68.70. — Srebrna renta 73*75. — lS601etno državno posojilo 102-30. — Bankine akcije 9.80 — Kreditne akcije 226-76. — London 113 30. — Srebro 10S. 76. — Ces. kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or —. Ucuarslu-iie cene. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . 6°/0 renta v srebru...... Srečke (lozi) 1S54. 1...... „ „ 1860. 1., celi. . . . „ „ 1860. 1., pol. . . . Premijski listi 1864. 1.,..... Zemljiščine odveznice. Štajarske po 5%....... Kranjske, koroške in primorske po 5° Ogerske po fi'/,....... Hrvaško in slavonske po 6*/0 . . . Sedmogradske po 6%..... Delnice (akcije). Nacijonalnc banke ...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke ...... Srečke (lozi). Kreditne po 100 gld. a. v. . 168.60 169.— Tržaške ii 100 n k. d. . —.— ii n 60 ii ii ii • 66.— 57.— Budenske n 40 gld. a. T. . 23.60 24.— Salmove n 40 n n ii • 34.— 36.- Palffi-jeve n 40 ii n ii • 23.— 23.50 Clary-jeve ii 40 ii n »1 31.60 32.- St. Genois ii 40 n n ii 23.50 24 — VVindischgriitz-ove ii 20 n n ii • 22.60 23.60 Waldstein-ove n 40 n n ii • 24.60 26.— Srebro in zlato. Ces. cekini . . . • , . . 5.38 6.40 9.10 Srebro . . . , . . . • • • 108.86 109.— 109-— 135.50 89.60 sy.50 75.- 74. 73.- 978.— 112.50 227.— 110.— 136.— 90.60 90.60 76.76 74.50 73.60 980.— 113.— 227.60 860.— 866,— 136.75 _