fizAiaioLJSA^ l( MlTihwJ— Vah Mn valj* Tak, hi \\ f/ mm pripwriato "G 1» • N~r «daM aH kmil V) prifeMU sa aarotalka. Via hm brale- )l (( fan. ker ste aw aiprli pat k sam lepras VI GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, . OTATEUE OPOZARJAMO, A da pravočasno obnove naročni-^^B^no. S tem nam boste mnogo pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21st, 1MB at the Fort Off!«« \t New York. N. Y, under Act of Congress of March 3rd. 1878. ADDKESS: 216 W. 18th ST, NEW YOBK No. 162. — Stev. 162. NEW YORK, THURSDAY, JULY 14, 1938 —ČETRTEK, 14. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL ZAHTEVAJO TRETJI TERMIN ZA ROOSEVELTA V Cehoslovaški preti od Nemčije nov napad JEKLARSKI DEUVCIVCOLORADI SO SE ZAVZELI ZA ROOSEVELTA Pravijo, da je treba pri vladi macno roko. — Naroda ne zaupajo nikomur drugemu. — Do sedaj so priporočali tretji termin samo posamezniki. — Predsednik noče povedati svojega mnenja. NA PREDSEDNIŠKEM VLAKU, 13. julija. -Po enem tednu naporne kampanje je predsednik Roosevelt prejel prvo formalno zahtevo, da se poteguje za tretji termin. Ta zahteva je bila predsedniku vročena, predno je imel govor pred veliko množico z,zadnje platforme svojega zasebnega vlaka v Pueblo, Colo., kjer je zagotavljal nadaljevanje demokratske vlade v Združenih državah ter povdarjal, da morajo biti narodni problemi reševa-ni ne - narodni podlagi, ako hočemo, da bo demokracija dosegla svoj cilj. Zahteva po tretjem terminu, ki jo je predsedniku Rooseveltu vročil Colorado Fuel and Iron Corporation Steel Works Club, se glasi: "Predsednik Združenih držav: "Colorado Fuel and Iron Corporation Steel Workers Cub, ki predstavlja 4000 jeklarskih delavcev v Pueblo, Colo., čuti, da ne zahtevajo samo razmere v Združenih državah, temveč po celem svetu, močno roko, ki bo vodila i>aš narod ne c^pio dvoje prihodnjih let, temveč tudi še prihodnja šti -ri leta. "Bojimo se za dobrobit Združenih držav in za mir sveta, ako bi bil leta 1940 izvoljen manj pogu men, manj odločen in manj inteligenten mož, ki bo vodil usodo te dežele. "S tem v svojih mislih kar najbolj spoštljivo prosimo in kar najnujse prosimo predsednika, da bo kandidat leta 1940 in da sledi sam sebi. Predsedniku Združenih držav svečano obljubljamo svojo združeno podporo, ako predsednik ugodi naši prošnji." Prošnjo sta popisala predsednik kluba James Irwin in tajnik W. L. Stevenson. To je prva prošnja kake organizacije, da bi se predsednik potegoval za tretji termin. Do sedaj je predsednik Roosevelt prejemal tako prošnjo samo od posameznikov, in se je pri nekaterih tudi izkazalo, da iščejo javno sužbo, kakor je bilo v slučaju governerja Ear lea iz Pennsy Ivani je. Glede te prošnje predsednik Roosevelt ni hotel povedati svojega mnenja. Zasledujoč isto previdno kampanjo, kot na svojem potu skozi Arkansas, Oklahomo in Texas, se je predsednik zdržal vsake omenitve coloradskih primarnih volitev. Senator Adams, ki se poteguje za zopetno izvolitev, se je prikazal s predsednikom na platformi v Pueblo in v Salidi, \oda predsednik ga v svojem govoru ni omenil. Senator Adams se je v mnogih slučajih oddaljil od vlade in posebno z ozirern na legi-slativno politiko. V Pueblo je predsednik Roosevelt v svojem govoru med drugim rekel: *'Skušali smo, in mislim mi vsi smo skušali, da tnoremo doiseči, da bo demokracija delovala in to je naš veliki cilj. Nočemo in ne bomo posnemali kake druge vladne oblike. Naša vlada je dovolj dobra za nas." Dalje je rekel predsednik, da njegova vlada vedno msUlli in deluje in skuša rešiti razne probleme v splošnem narodnem smislu. Ako bi mogel vsakdo potovati po vseh Združenih državah, bi v velikem obsegu odstranili politična nasprotna si mišljenja in bi se mnogo boljše med seboj poznali.*' Zato tudi tam potuje po zapadu, da vidi razmere povsod in v vsakem kraju. MANEVRI NA ATLANTIKU Armada in mornarica bosta udeleženi pri rešitvi "problema štv. 20." — Nad petdeset tisoč mornarjev »i bo ogledalo svetovna razstavo. WASHINGTON, D. C., 10. julija. — Obrambo Panamskega prekopa imenuje generalni Malb ameriške armade in mornarice "problem štv. 20/' Ta problem bosta skušali ameriška armada in mornarica rešili o ;priliki vojni. Kmalu po bombardiranju so našteli 500 mrtvih in ranjenih. Letalci so metali bombe v velikem obsegu. Bombe so poru šile rnaogo poslopij. Mnogo žrtev je bilo najdenih blizu ameriške misjonske postaje. Ta napad je bil prvi po 30. maju in ga je izvedlo 18 bombnikov, katere je zavarovalo 16" zasledovalnih aeroplanov. Ae-roiplani so prileteli od jugovzhoda in so metali bombe v dveh vsporednih črtah po mestu. Ker so leteli 12,000 čevljev visoko, jih protiletalski topovi niso mogli doseči, vendar pa je bil en aeroplan najbrŽ3 zadet. Proti japonskim aeroplanom se ni dvignil ndben kitajski aeroplan, ker so skoro vsi kitajski aero-plani ob Jangceu i-n bombardirajo japonske bojne ladje on stran Kjnkjanga, 135 milj od Hankova po re'ki navzdol. HITLERJA NAPADATA G0ERING IN G0EBBELS KOT BQJAZUIVCA PARIZ, Francija, 1 3. julija. — Francoski ministrski predsedsednik Edouard Daladier je smatral za primerno, da je v odločnejših besedah, kot kdaj poprej, izjavil, da bo Francija neomahljivo izpolnila svoje obveznosti do Cehoslovaške in ji bo prihitela na pomoč z oboroženo silo, ker diplomatska poročila, ki prihajajo v Quai d'Orsay, naznanjajo, Ja lahko vsak čas pride do mednarodne krize, ket pred dvema mesecama, kar bo povzročila Nemčija. REPUBLIKANCI NAPADAJO Z AEROPLAN! Republikanci so z velikim številom aeroplanov napadli fašistične postojanke,---Letalci so zadovoljni hom. z uspe- STROP STA PILA Farmer ji bodo pridelali | skoro tisoč milijonov! bušljev pšenice. — Sa-! mo enkrat v zgodovini Amerike je bil pridelek boljši. WASHINGTON, D. C., 12. julija. — Poljedelski department ceni, da bodo pridelali a-meriški farme rji letos 967,-412,000 Ibušljev pšenice. Samo enkrat v Ameriki je bila letina boljša kalkor bo letos, pod pogojem, seveda, če se ne pojavi kakšna katastrofa. Da ne bodo eene preveč padle, bo vlada že te dni objavila, po čem je pripravljena žito kupovati. Nsjbrž bo znašala cena od 59 do 85 centov za fou-selj. Koruze bodo pridelali far-merji nad dve in pol milijarde bušljev. V zadnjih desetih letih je znašal pridelek le po dve milijardi "bušljev na leto. Pridelek krompirja bo znašal 887 milijonov bušljev. Lani so ga ipridelali znatno manj. Letina posebno državah srednjega tzapada izredno dobro »kaže. štiriletni Toni Palermo jo včeraj umrl čehoslovaška vlada objavila statut o narodnih manjšinah. Znano je tudi, da so se pred tremi tedni vršila posvetovanja med Berlinoja uaiuv* «e DBir tndl prejitaje bfv*!lSče naznani, da hitreje najde- NAPREDEK Francoski pisatelj Jules Verne je v prejšnjem stoletju spisal knjigo "V osemdesetih dneh okoli sveta". Glavni junak je, poslužujoč se vseh tedanjih prometnih sredstev, res za vršil to pot v osemdesetih dneh, tcda naglica, s katero je potoval, se je zdela tedaj živečim ljudem neverjetne, in težave, ki jih .ie v pisateljevi domišljiji premagal, so smatrali za nepremagljive. Vsi se še spominjamo tisttega majskega dne pred enajstimi leti, ko je drzni ameriški letalec Lindbergh pristal v Parizu. Triintrideset ar je bil nenehoma v zraku. Ivo to pišemo, leti ogromen ameriški zrakoplov nad Sibirijo. V njem je ameriški letalec Howand Hughes s svojimi štirimi tovariši. Iz New Yorka v Pariz je poletel v šestnajstih urah in na xnerava završiti polet okoli zemlje v štirih dneh. Ameriškega letalca Posta, Iki je pred leti napravil isto pot, namerava v na-irlici dvakrat prekositi. »Stoletja in stoletja so potekla, predno so se naši pred niki preselili iz kraja v kraj. Kaj je danes človeku sto milj. kaj tisoč t Včerajšnja senzacija je danes prijetno presenečenje, ju-iri pa že vsakdanji dogodek. Dvonogo bitje, ki se mu pravi človek, stremi po nekeiu čudnem nagonu po višavi in po solncu. Nove iznajdbe mu omo gočajo neverjetne uapehe. Doseže skoro vse, kar si vtepe v glavo, da bo dosegel. Ustvarja čudeže, edinole najbolj preprostega ni zmožen: živeti s sočlovekom v miru in zadovoljstvu. THE LABQEST SLOVENE DAILY IN U. S. & Piše kakor mizti FRANK KZB2B Amerika t dva nova tabora, stitweije same, pač pa z« voljo Precej daleč imamo še do večnega naravnega za- trtega časa, ko bddo naše dr- kQlla' kl pravi: 6ats in narava žave volile novega predsednika. Vendar pa se že danfes čuti v novih .razmerah nov veter. Pisal sem sam večkrat o tem, kaikor se boste spominjali. Ampak: zastran tega nisem nikak sta najboljši zdravnik. Mi vemo postavim, da se naše telo večno ipotira in pride »mira j kje nered. Ampak ne iščemo za vsako malenkost zdravnica in tudi ne kupujemo zdravil. preroik. Na svetu se prikažejo Kar 1>(ytl^in,°- Pa ^ izSboljša iiMP|iiiuiilii<»?Nilumtt|.niUlUHI,|l!i|l|||t||i,liii|ttl|n|tl,iiiitU|mlH pošiljatve DfflHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiDmifflm DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO iN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO - Za f 2.6B............ Din. 100 $ 5.00.......*..A Din. 200 f 750............Din. «00 «11.66............Din. 500 (23.00 ............Din. 1000 f40.00 ............Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.35 f 12.25 $ 29.50 I 57.00 $112.50 «167.50 eeeoeeeeaeea iiiiitinti Lir Lir 100 £K> lir tfob lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 Uft 8* CENH SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN* GEN« PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI C* txpUUla vetji* cneafcov bat cgeraj navedena, boiUl v iinarjifc nU Urah deveUnjcttM> boljie pogoje. fi^ Izplačila v ameriških dolarjih 9 »— .4 1.1» JWJ —Jlt^ -------ipL- MLtt dobi v starem karajo laplaCUo t dolar]Ui. ■ww »M>nii uroftujmo po cabui Lints sa ntnioimNo it— . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gin Naroda" i i ak'nLr pned vsemi velikimi dogodki gotova znamenja, katera je tre. ba samo nekoliko proučiti, pa vemo zanesljivo, kaj in kako bo. . Torej predsednik -sam je prišel v javnost z odikrito željo, da se vravna ljudstvo na&ih •držav v nove .stranke. Saan izvoljen kakor kandidat demokratske stranlke, več ne priporoča ljudi za javne urade samo tobože zato, ker so demokratje. On hoče, da se voli n&prfHdne, liberalne ljudi. Outdno je, da je bilo za predsednika pravtako težko najti /primerne besede •bilo zame pred mnogimi Ko sem izdeloval pri tretji La Sallski konvenciji pravila za Slovensko Narodno Podporno Jednoto, sem iskal primernega izraza za to, kar je bilo v mojih mislih: postaviti temelj organizaciji, ki bi bil dovolj širok, da omogoči ves ratzmah in napredek v Jednoti, Na mislih mi je bila tista beseda, kakor jo rafoi predsednik Roosevelt danes za označbo takih ljudi, ki jih on želi imeti okoli sdbe: liberalec Ampak beseda liberalen ali liberalec je bila tako pOZnana med našim narodom v ncvvi in j stari domovini, da je nisem mogel rabiti. Zakaj beseda liberalen se ni tolmačila drugače med nami, kakor: proti verski. "Ta je liberalec/' se je reklo, da je v 'boju z vreo, cerkvijo in ka'toldš!kimi institucijami sploh. Jaa pa nisem imel namena polagati taikega temelja za SNtPJ. Smatral sem jo pred vsem za važno gospodarsko in socijalno ustanovo, katere namen naj bi bil, da služi kar mogoče velikemu številu naših ljudi. Pravizaprav sem bil takega' mnenja., da se postavi organizaciji tak temelj, da bomo lahko vsi v njej, kar nas je. Torej sem ime: liberalno izpustil in rafbil ibesedo: svobodomiselno. Ni bila siicer tudi ta beseda najlbolj primerna, ampak druge ni bilo. 'Predsednik je izkusal razložiti, kaj naj pomeni beseda: liberalen. Človek, kateri verjame, da se mora nove razmere urejevaiti z novimi sredstvi, je lilberalen. V naši Ameriki je namreč veliko število, starofko-pitarjev, kakor jih je bilo od ndkdaj dovolj med našim narodom tukaj in tam. Poznali »te jih pO tem, da so vlačili v J vsakdanje življenje svoje oče te: tako šo bili oni in tak-o bo rao tudi mi. O Aimeriki še navadno govori kakor o napredni deželi. Aantpak ni. Veliko več naprednosti sem naišel v našem človeku, živečem v stari domovini, kakor pa med Američani. To je dokaj naravno. Amerika je itakorekoč do včeraj živela v doibrih gospodarskih razmerah. .In zaikaj bi jih pre-minjali in motili, če so res dobre! Dokler je telo zdravo, ne vlivaj vanj zdravil, ker je naravnost, da gotovo oboli. Da pa je predsednik sam začel uvajati dva nova tabora mesto starih znanih strank, je doka«, da. stario ne drži v§e. In še več: če se je v preteklosti kje kaj polomilo, smo odprli *vete bukve, koder je pisana ustava naših držav, prebrali par sta\&ov in sklenili: tako n^j ostane, pa se bo izboljšalo sajrrao.. In res^e je. Ne zastran kon- vse. Tn po tem starem rcceptu so začeli zdraviti tudi to krizo, v kateri smo še danes. Oglašali so se vis mogoči 'strokovnjaki' ki so imej i načrte vseh kriz= v pretfJk&ortfci. Tako so se začele, tako dolgo so trajale in tako so se končale. Zmaiga je bila vselej taka, da so se razmere laihko povrnile v tis.te tečaje, iz katerih so skočile. Tudi danes iona/m o še visepol-no takih '4 mndirijanov'\ kateri so trdno prepriičani, da se bo nekega dne vise samo vrnilo v prvotno lego. Toda predsed-kakor jo je|nil * P« j raz boRat,. mW in ,o mi.slili. Tovorni vlak s sto vozmi pe-Jda .sploh ne nfore /biti drugače lje recimo toliko (blaga, kakor na svetu. .petsto nekdanjihi parizarjev.I 4Ma, kdo bo pa ^lal ko tisti, Torej vjzaimem, da vsaka kara ki ima", je rekel tak človek ne pelje več, kakor za pet voz, in vrgel pri volitvami svoj glas četudi bi jih skoro lahko vzel za—Tepulblikance. za deset. Dobro naložen voz je No> ^^^ )pa n(,kako vojti človeštva globoke braade, (katerih se ne moremo ogniti. ^daj tpa nastane vprašanje: kalpp ibopn« mi človeka privadili nOviim razmeram:? Kako mu preskrbeli to, kar rabi za svoje življenje? Dela ni, ki bi dajalo zaslužek. In če kdo opomore — mesta ni, da bi mu dalo tisto samostojnost, katero je lahko dobil .priden in delaven v davnih letih, fakrat-ka:: tako je vse premenjeno na svetu, da je trelba preminiti tudi človeka S3mega in njegovo umerjenoist, če hočemo, cla se kamjpride. iSkoro je tako, kakor je orr-dan rekel neki rojak "Samo še ene mašine nam je treba," je modroval, t4tak,>, ki bo dajala človeku dohodke, ne ^a bi mu bi jo treba delati." Ampak rešil /bi tmdi s to ma-šino le del našega problema. Zakaj doh-dek je res veliko in važno vprašanje — a ne v-e. Nič imanj važna ni zaposlitev človeka. Te imaš preveč časa, je talko napak, kakor če imaš premalo denarja. Oboje mora /biti v nekaki harmoniji, iker sicer ne dobi človek tiste zado-voljno^ti, ki je pogrebna za nje. gov dobrobit in zdravje. Ne moremo se ogniti vprašanju časa: kaj-hi i'n kako bi. Mi v na<ših državah smo lahko srečni, >da imamo predsednika, ki Vidi ta vprašanja in razume, da ne pridemo nikamor, če bomo dajali križem roke in čakali, /la se rešijo sama od srbe. Srečni smo, pravim, zakaj predsednik sam spada k premočni hiši in je, ikakor bi rekli v starem kraju: kak grajščak. Znano je dejstvo, da napravlja. bogastvo človeka, vselej reakci-jonalne^a. Zato je več. ko zanimiva pri-tmiera znanega pisatelja Emil PO SRCU ALI PO POSTAVI ! Nedavno se je v New Jer-seyu zagovarjala neka strpljt?-na petinštirideset letna ženska zaradi umora -svojega moža. Izza poročnega dne se ni mož ni-ikdar dela pritaknil. Rodila mu je pet ali šest otrok. Skoro ve i denar, ki ga je zaslužila s tr-, dim del^m, mu. je morala dati. In kar so zaslužili starejši otroci, i? sproti za pil. Ženo je pre tepal, otroke zbadal z iglo in je bil zver v človeški podohi. "Kaj zver? Sla'bsi nego zver. Njena potrpežljivost je prikipela do viška. Umorila ga je. Porotniki so .jo slučajno o prostili. »Sodili so po ovojem sreu^ dočim določa postava smrtno kazen za umor. Vprašanje, Če naj bo mero'1 dajna sodba sroa ali mrtva črka postave, ne bo nikdar do gnano. — Je vse lepo in vse prav,— pravijo preprosti ljudje, pravijo sodniki — toda.. . Tisti "toda" je ponavadi u-soden in merodajen. Toda . . . toda. ,. . Zgofiili so se sJnčaji, da jn sodnik skušal rešiti trpljenja neozdravljivo bolnega. Posta\a mu ni dovolila. In če se ni z?i postavo zmenil, pač pa sledil povelju sto^jega srca, je zalite- Ludwiga, ki opisuje Roosevelta!vala postavi njegovo življenje in njego\ro življenje. Pravi za življenje, ki ga je vzel. namreč, kako je to značilno, la je Hoover prišel iž nizkih slojev in postal vodja velikega bogastva, Roosevelt pa nasprotno: iz bogate in premožne rodbine je postal vodja in rešitelj tistih, ki nimajo. Zato ga smatrajo bogaJti, priviligirani sloji za izdajalca svojih koristi in ga tudi temu primerno sovražijo. Vse to .bi ne hilo tako važno, j voda nesla mimo nJegove1iiše da ni predsednik vzbudil slo- »rez pomisleka skoči v naraslo jev, ki -niso nikdar vedeli, da reko in zvleče dedca na breg ? žive ali da imajo kako nalogo brega pa v svojo klet, ki je^bi-Bili so kar za-!ia ^koro v viiini 7 reko le takrat ga je spoznal. Bil je Nekaj skrajno značilnega sem čitel pred leti izpod peresa slovenskega pisatelja Mi činskega. - _ ; V Ljubljani je imel tik ob Ljubljanci hišo penzijoniran sodnik. Bil je samec in je stanoval v prvem nadstropju. Nf-Ue vibame noči gre zapirat o-kno in opazi moškega, ki ga je na tem svetu. imel povprečno eno tono blaga, železnični voz pa prenaša: večkrat po trideset, štirideset ton. A kakor rečeno: vzamam, da pelje ena kara za pet voz. Torej vlak b sto vozmi nadomesti petsto voznikov. To pa ni še vse: voznik napravi povprečno vsak dan po trideset milj. Vlak pa napravi vsako uro po trideset milj. Vzamem okroglo, da napravi vsakih štiriindvajset lur po šest sto milj. Torej nadomesti en vlak po tem računu deset tisoč vo«. To se praVi: če bi hoteli dotbi/ti z vozmi toliko blaga na eno mesto, kar ga pripelje en saan tovbrni vlak s -sto vOzmi, morali iia jefci deset tisoč voznikov, b dvajset /tisoč konji. Tovorni vlak ima mogoče deset ljudi — to je vse. Zdaj pa računajte: vlak je res odprl nova mesta, ki jih poprej oiismo poznali, todp mesta le za deset ljudi. Na vsako me-eto, ki ga je dal, je vzel tiso"? ljudem kruh. In še več: zaikaj konji sd rabili hleve in oskit>b, samo oves — kar je vise dalo delo človeku. Ta&o je jiftimeroma na vseh poljih, aftaj naj pa kdo sede v senco ,in čaka, da bo še kdaj tako, kakor je Wlo nekdaj: N.e bo, ker ne more 'biti. -Kakor stavim čisto, uifcita. ^Kovačev, .prineso leta pri človeku pre Čeylj»rj4v, kroja^v ife du^te[in^oD|he, $ jih viclMao iii 5o-{fcrttgih obrti iii akord ^ro? ^ tirno, privtiš&o priileso v rae- pokazal in dokazal tem ljudem, da tisti, ki ima, je vlada, in ker je vlada izraz večine — pomen ja to z drugimi besedami: ljudstvo. Ej, to je važna in velika pridobitev. Zakaj ti Sti, 'do danes mrtev človek, se ne pusti več vleči za nos,, kakor nekdanje dni. Zakaj on pa ta in ta tvorijo v Ameriki večino, večina izvoli vlado, vlada pa ima .pravice, o katerih nismo prej niti .sanjali. Vedeli smo — da: so tisti z ve-lekapitali močni in mogočni. Danes smo pa prepričani, da je še nekdo več, kakor so-oni, ker bi sicer tako nertulild in cvjlili, kakor 'bi biio res sveta ikohec. iŽaveden delavec — kar naprej na nova pota! Le ne bojte se, če ne bo vse prav. Kadar boste v jarku poles: ceste, se iboste že zavedli, da je cesta nekje drugod, se pa boete pobrali m nadaljevali svojo smer. . Vsak človek mora naprej in nazaj, na desno i nlevb, potem laihko (govori, kako je in kako ni tam. V dva talbora greimo, čisto nova — Iko pridemo t je, ali pojdemo še kana od tam? Ali firta nova taibora samo proga brez zgradb ali pa riastličen od-Irovor današnjih sv^tovnfti vrpr^šanjt Kaj pra vite t največji malopridnež, kar jih je premogla Ljubljana. Polovico svojega življenja je preživel v arestu, kadar je bil pa prosi, je bil strah in groza svoje dru zine. Ženo je pretepal in svojo najstarejši hčeii—pošteno dekle — je podil na cesto, da b-mu od moških prinašala denar. Kaj naj stori z njim» Ali naj pokliče policijo ali zdravnika ' "Utopljenec" je medtem o*t pri oči in začel bruhati iz sebe neužitno Ljubljanico. — Torej ni utonil; — je pomislil sodnik in se šel preoblee. Prej ko v Četrt ure se je vrnil v klet. In kaj je videl. "Uto pljenec" je bil zopet nezavesten, toda ne od vode. Pipa pri sodu je bila odprta. Na polici ni bilo več steklenice tirinjev-ca. Prazna steklenica je ležala poleg nezavestne barabe. Sodnik je gledal in premišlje val. V njem sta se skušala pre-upiti dva glasova: glas srca iii glas postave. Glas srca je zmn-gal. Sodnik je stopil na prag in pogledal. TemnA noč, nikjer no bene žive duše. • ■ ...' .. ;. j Prijel je pijanca in ga vrgel v Ljubljanico, iz katere ga je bil pred pol ure rešil. ' Naslfednjega jutra so ga našli mrtvega med vrbovjem. Sodniku ni očitala Teat, dasi. je vzel življenje človeku ha io lastho pest, ne m^neč se zk postavo. iTKursaay, July 14; 1938 * -- flPHB LABGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 'JL ___ __ Vesele in žalostne vesti iz slovenskili naselbin SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA V BAR- BERTON, O. V Bariberton, O., je ibla 3. junija 1938 ustanovljena Slovenska molka zveza. Ta novica bi bila mogla biti priofb-čena, že darvno. Čitalo se je pa že park rat po drugith časopisih. Olae Naroda, ki nam prinese tolilko novic ia vBefti krajev sveta, pa ni prejel- te zelo potrebne novice. Slovenska Mdšika Zveza bi se mogla 4e vstanoviti pred vec leti, ker se je pa toliko časa zamudilo, naj pa napreduje sedaj bolj hitro. Podlaga Slov. Moške Zveze je za izobrazbo mož, njih dolžnosti in praivic in je nepristranska in nima prostora za nolbeno politiko, pač pa lahko postane elan vsaki moški, ki je na doforem stanu in da je zdrav. Za začetek se lahko ustanovi z malim prispevkom, prihrani naj se vse prispevke v svoji blagajni, dokler nimamo Se dovolj odsekov, potem ko se bo dovolj rami rilo. Da je dovolj zanimanja yse bo sklicala konvencija to v Baifberton, O., in na konvenciji se bodo določila trdno postav- ljena pravila in tudi določila primerno vsoto za pogrebne stroške v slučaju smrti. Sedaj imamo »že za seboj 2 odseka, eden je v Ohicaigo, 111., št. 2, en odsek je v Clevelandu št. 3. Kje bo št. 4, in tako dalje? Upamo, da bo naš priljubljeni list GrLf^ Naroda raaširil to novico in da bo dovolj zanimanja po Združenih državah. Za na-daljna pojasnila se lahko obrnite na tajnika Slov. Moške 2veee, Mr. Jacob Casermana, 948 Perry Ave., Barberfon, 0., ali pa na spodaj podpisanega. Na visa pojasnila* bomo zadovoljili odgovoriti ali tako-rekoč odpisati. In kakor hitro boeie kaj ustanovili, sporočite takoj in se bo od strani u«sta-noviteljev pedala številka odseka. Srčne pozdrave vsem čitate-ljem Glas Naroda in želimo obilo napredka Glasil Naroda in Slov. Moški Zvezi. Fred Udovioh, predsednik, 183 — 22nd St., N. W. Barbenton, Ohio. Naročniki! Pasite aa ŠTEVILKE pole« naslova, Id pomeni}« • prva mesec, drugs dan In trčila pa leto. kdaj vam naročnina potete. N »primer: — 7.10.38 TO POMENI, da vam Je naročnina potekla ' 0. julija, i 938 MUftte pravočasna, da nam prihranite nepotrebno delo poftljaaja GLAS NARODA, 216 W. 19 StM Ne^r York S MKT V STAiRI DOMOVINI. Moja žena je sprejela žalostno vest, da je na Jesenicah, Gorensjko, Jugoslav, umrla 16. junija njena mati Atpolonija Bizjak v starosti 76 let, rojena v Škof ji Loki na Gorenjskem. Leta 1925 je prišla iz starega kraja na obisk v Ell-wood City, Pa, in se je vrnila k svoji hčeri na Jesenice leta 1933. Tu v AliquLppa, Pa., zapušča eno hčer, v Ellwood City, Pa sina m hčer, v Book Springs, Wyo. pa nekaj sorodnikov in eno hčer in sina v Jugoslaviji. Louis Geržel, 334 Erie Ave., Aliquippa, Pa. 1898 193 8 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dofcro/ varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preis košnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 THE STATE OF NEW YORK NEKOLIKO NOVIC IZ DETROITA IN OKOLICE Se malo podrobnosti o praznovanju Mrs. in Mr. B. Travni-karjeve srebrne poroke, kjer sem bil s svojo družino soudeležen poleg drugih čez tristo goltov iz vseh različnih krajev in to vsake vrste ljudje, nekateri z odličnimi službami, na primer sodniki, državni uradniki, farmer ji in različni de-< lavci. Na vsakem obrazu se je videla zadovol jnotst. Kako ne bi bili zadovoljni, saj je bilo vsake vrste pijače in jedila, kolikor si je kateri hotel poželeti. Zabava se je vnšila v prosti! naravi pod košatimi hrasti nas njegovih velikanskih pikniških prostorih. Na krasnem in velikem plesišču je veselo igrala domača godba, Ob kateri so se vrtili vsi, ki so bili plesa-željni; po s-kupfriaih smo pa prepevali nase lepe slovenske pesmi. Da smo se- dobro imeli, se je deljek, ko jim je bilo čas iti je prišla domov šele v pone- deljek, ko j iona je bilo čas iti delati, akoprav se je zabava v soboto pričela. Saj se ne more nilkomu zameriti, ker v B. Travnik ar je vem panku je vedno svetlo, kakor se malo mrači, takoj se zasvetijo nešftevilne električne žarnice, da je ves čas 30 akrov velik park razsvetljen kakor podnevi. Sedaj se vam Mr. in Mns. B. Travnikar še enkrat lepo zahvalimo in vam želimo iz srca vsi, da bi še bolj veseli in adravi obhajali biserno poroko. Obiskal sem 3. julija moje--gta prijatelja Frank Stulerja v Fair Haven, Midh. a namesto veselja bila je žalost. Ravno 15 minut popre je, kakor sem prišel, je bil usmrčen njegov najstarejši 28-letni sin Vincent Stular. Bil je oženjen. Vozil se je z motornim kolesom in je tako nesrečno zadel oib avtomobil, da mu je vse kolo razbilo, a. njega pa na mestni ubilo. L. Plankar. SMRT SLOV. PIJONI RJA V PORTER- VILLE, CAL. Po večletni mučni bolezni je za vedno zatisnil svoje oči g. Anton Konda dne 24. junija. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Zadnja leta ko ni. mogel več iz hiše, je večkrat v svoji hiši prejemal sv. zakramente. Mašo zadlušnico je bral domači župnik v cerkvi sv. Ane, odkoder smo ga spremili k večnemu počitku na katoliško pokopališče v Piano. Piramida cvetlic in vencev^pri odprtem grobu je pričala, da je imel mn.o^go prijateljev. Anton Konda se je rodil pred j 75 leti v semiški župniji na Belokranjskem. Tu je prišel še mflakl fant, star 21 let. Vse svoje mlado in staro življenje je preživel tukaj — čez pol-^toletja^ Kakor večina drugih Slovencev v tistem času, je tudi on opravljal prvo delo ovčjega pastirja pet let. Ko si je prihranil nekaj kapitala, se je prijel kmetijstva v velikem ofo-segu. Naikupil je čez 2.500 oralov zemiljišČa po nizki ceni, od 2 do 5 dolarjev za alker. Ta polja je izkoriščeval z pridelovanjem pšenice, pečal pa se je tudi z živinorejo. Zgodilo se je pred 28 leti, ko *je zemljiška vrednost rasti a višje in višje, da je vsa svoja posestva prodal bogati družbi za gotov denar po 25 dolarjev hi višje za aker. Deanr za prodana zemljišča je investiral v Porterville. Začel je zidati no- ve hiše, kupil je hotel Porterville, dozidal mu je tretje nadstropje ter ga v vsakem oziru moderno opremil. Ta hotel ima na razpolago 72 spalnih sob s kopalnicami. Last o val je v bližini mesta več oranžnih nasadov. Pokojni Konda je bil največji davkoplačevalec v Porterville. Kakor tak, se je veliko zanimal za mestno gospodarstvo. Pred dvajsetimi leti je bil izvoljen v občinski odbor, ker je imel pri volitvah največ glasov je bil izvoljen za mestnega župana. Ta urad je vedno vodil prva štiri leta. Po preteku prvega termina, je bil ponovno izvoiljen za nadaljna 4 leta. To dobo pa so mlu njegovi nasprotniki kljubovali, češ, da iaflcori-šča mestni urad v sebične namene. Nameravali so ga odpo-klicati, toda pri volitvah je svoje nasprotnike zmagovito porazil. Ta "išpas" je stal mestno upravo približno en tisoč dolarjev. On pa je vestno odslužil dnugi termin, in potem se ni več pečal s politiko. Njegovi takratni načrti so se že uresničili, za kar mu je mesto hvaležno. Z umnim gospodarstvom in z železno voljo se pokojni A. KOnda postal iz ovčjega pastirja osemletni mestni župan. Za njim žalujejo soproga, 4 hčere in 3 sinovi. — Naše so-žalje prizadeti družini. J. B .Simonich. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . V Clevelandu je preminula 4 in pol leta stara Julija Novak, hčerka Mr. in Mrs. Antona in Julije Novak. Zakonski par ,se je pravkar pripravljal, da prazntuge 25-letnico poroke. Oče otroka Mr. Novak je doma iz Brežič, mati pa iz fare Draga pri Čaibru. Poleg staršev zapušča hčerka tri odrasle brate, Antona, Johna in Valentina. Zapušča tudi starega o-četa Johna Volfa in dva strica po očetu: J-osepha v Cleve- lanidlu in Martina v Ohicagu. ★ Dne %. julija je v Sheboygan, Wis., umrla Margaret Novak, roj. Beniger, stara 41 lot in doma iz Trnova pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pokojna je bila sestra Louisa Beniigerja, pomiožnega urednika Pros vete. V Ameriko je prišla prerl 17 leti in pred leti je ibila aktivna v dramatiki. Tukaj zapušča moža, 13-letnega sina, 11-letno hčerko, dva brata in sestro, v Esportu, Pa., dragega brata, v starem kraju pa 85-1 et,nega očeta in dve sestri. 5. julija je v Clevelandu, O. umrla Lucija Kušar. roj. Le-7 JSK.L v Exportu, katero ji je priredilo lep pogreb. Spremili ,smo jo k večnemu počitku dne 29. junija po katoliških obredih na Gramd View pokopališče. Dolžnost nas veže, da se prisrčno zahvalimo našim dobrim sosedom Kosmaeeviin in šapceviiu za pomoč v njeni bolezni in ob smrti. Srčno hvala vsem, ki so položili krasne vence ob krsto. Društvi št. 57 JSKJ., Mr in Mrs Jakob Xagode, Mr Jos. iii Victor Nagode, Mr In Mrs Jakob Bele, Mr in Mrs Fr. Ahačlč, Mrs Uršula Nagoogrebu. Toraj hvala vsem skupaj! Ti pa. ljuba žena in mati, spavaj sladko v hladni svobodni grudi, dokler se ne snidemo nad zvezdami. — Žalujoči ostali: LOUIS SUPANCIC, soprog; RUDOLPH in EDWARD, sinova; ANNA, omozena BELE, PAULINA. MARIE, hčere; JAKOB NAGODE, brat v Pittsburgh!!; v starem kraju pa dva brata in ena sestra. *r Export, Pa., 8. julija, 193S. Somrak. Doma je bila ik Mirne peči pri Novem mostu, odkoder je prišla v Amerifeo pred 32 leti. Njen sofprog Jolin je Te dni je v Chicago, HI umrl Joeeiph Sintič, star 62 leit in doma iz Ostrica rpi Sv. Križu. V Ameriki je živel 40 let in za- .— * j "win jtr v AineriKi je zivei 4u let m za- umrl leta 1913. Pokojna zapu-'puwa brata v San Frančišku, šča hčer Ano in tri sinove. | Cal. V Clevelandu, O., je prejni-nula Johana Rejc, roij. Vidmar v starosti 53 let. Doma je bila iz Beričeva -od Dola pri Ljuib-ljajii in je živela v Ameriki 33 let. Zapušča tri hčere, brata in sestro. V Morgantown, W. Va., je natfloma preminula Marija Boh Voj. Francetič, stara 57 let. Pokojna je sestra dobro poznane Antonije Legat iz Majple Heights. Truplo ranjke je bilo odipeljano 7 Cleveland, O. "GLAS N AB O D A" —New York Thursctay, July * 14, 1938 THE ^LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Amerika zalaga svet z letali VELIKA NAROČILA V AMERIKI Najboljši odjemalci Argentina, Kitajska in Rusija Ves s vel je zajelo mrzlično (ekrno vanje v oboroževanju, zlasti na polju letalstva. Armad«* in trgovina so našle v -traku nov o bazo svoje moči. \'o)*>na država noče zaostajali v pogledu letalstva. Mednarodno gospodarstvo in mednarodna politika sta sprejela letalstvo v svoj program. Kdor more ilobaviti svetu najboljša, najmodernejša letala v največ jem številu in v najkrajšem čji- ta slavi korijiinkturiio »na go. Ameriška industrija je že iz prestižnih razlogov ustanovil;, pred dobrimi 15 li»ti najširšo bazo privatne podjetnosti v le-laiski proizvodnji in ni štedila z ogromnimi investieijami, du >e pripravi na obvladanje sve tovne letalske industrije. To se jf {»osrečilo v razmeroma krai-kem času ta-ko, da j<» postala zdaj letalska industrija Amerike kolos, ki njegove suverenost i ni mogoče prekositi. Ameriški izvoz v letalski in • lustriji narašča v zadnjem letu liki plaz. Najnovejša naroči -la «-vropskih držav pa kažejo, da to naraščanje št* ni d«isegh». vLška. Po podatkih ameriškega trgovinskega ministrstva se je (Nivečal lani izvoz letal, letalskih motorjev in sestavnih de-lov za 70.!!"'. To |»omeni, da >«• je 110 veni I od $23,055,761 v le m 10:Mi na $39,405,373 lani. Če primerjamo te številke s eelot-iio proizvodnjo v | a irskem letu, ki jo lahko eeiiimo na $115,-OT7.INHI, vidimo, da znaša izvo'. dobro tretjino ali točno l\4.'24'r. A podatki o izvozu v tekočem le( ii kažejo ja>no, da izvoz š.-vedno napreduje. Rudija je bila lani ine«l auie riškimi odjemalci na tretjem mestu, nedavno je pa kupila dve protitipni letali produkcij-"CSever^k v" za $780,000. To s a naj m« m le rae jša bomba rde rs ku letala, izborno oborožena, in njihovi akeijski radius se lahko z namestitvijo posod za bencin v krilili poveča od 4,800 na 9,500 km. Vsako letalo lahko vzame s seboj 300 kg bomb. V tovarniškem letalskem mestu t v i vtke 'Consolidated Aircraft v San Diegu so naročili Rusi za $1,000,000 sestavnih delov hi dekiv in dopolnilnega letalskega inaterijala. Gre namreč za opremo nove letalske tovarne v Taganrogu ob Azovskem morju. Že v januarju so sklem-li Rusi s tvrdko Glenu-Martin doilmvo orjaškega letala t i po Clipper za 46 ljudi. To letalo je izdelano za prekooeeanske Palete. Iz teh naroeil je razvidno, da "bo Rusija letos znatno prekoračila svoja lanska naročila v vrednosti $3,2 12,7*29. V uadaljuo ilustracijo nam ter pri tovarni "Glenu-Mar-iin" 50 hidroavionov za holand sko armado. Anglija je napovedovala v začetku svojega oboroževalnega programa velika naročila letal v Ameriki, češ, da njene tovarne niso (zmožne naj;le serijske proizvodnje. Anglija je "ze-16 soliden odjemalec in najboljši iplačnik. Vrednostni papirji ameriških letalskih tovarn so poskočili do neslutene višine. V Ameriko je odpotovala angle ška komisija, ki naj bi sklenila velike dobave. In to je bila nova injekcija borzi. Nihče pa ni slutil, kakšen je trgovski načrt Angležev. Angleška komisija v Ameriki ni sklenila nobene dobave, nasprotno, izjavila je, da niti a meriški serijski tempo ne more zadostiti zahtevam tempa au-glešekga oboroževanja in da bodo morali Angleži zadovoljiti z lastno proizvodnjo. To je bila mrzla prha na borzo delnic a-meriških letalskih tovarn m lahko služi seznam inozemskih j vrednostni papirji so padali še hitreje, kakor so prej skakali. naročil pri znani ameriški tvrd-ki 4*Loekhee KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK Padli so eel o j\>d prvotni nivo. Potem je pa angleški kapital pokupil na borzah, kar se je dalo. A zdaj! Anglija napoveduje definiti vna naročila 400 letal v Ameriki v vrednosti $20,000,000 dolarjev. Lahko si mislimo, koliko 'bo Anglija zaslužila, ko jo postala eden največjih, delničarjev ameriških letalskih tovarn. Tu« i i na golih računih odjemalcev ameriške industrije v pretekieui letu lahko ugotovimo ozadje politično gospodai-skega nehanja sveta. Primerjajmo samo številke porasta naročil. Največji odstotek porasta naročil v primeri s predlanskim letom izkazuje Turčija iu sicer 2535'/', Rusija pa 1196, d očim je Kitajska, 'ki je delo jua svoja naročila v vrednosti $7,185,555 opravila že predlanskim, zdaj je pa že bolj vezana na rusko industrijo, naroČila letos v Ameriki satno m pičle $4,000,000 dolarjev letal. Prvo mesto meti odjemalci pa zavzema Argentina, ker sama sploh nima letalske industrije. Njena naročila so znašala lani $4,500,-000. Iz druge statistike je razvidno, da odpade na bližnji in daljni vzhod 34.3^« naročil, torej približno toliko 'kakor za Evropo in Afriko skupaj. Navzlie ogromnemu razmahu letalske industrije pripravlja Amerika nov poskus, ki ji ga narekujejo vedno večja ipo-vprašanja po orjaških letalih. Združilo se je več podjetij iu na delu so letalski strokovnjaki med njimi tudi slavni podpolkovnik Lindbergh. Ameriški strokovnjaki so izjavili, da bo mogoče zgraditi hidroavion za 100 ljudi, ki bi lahko letal v višini 6000 m s povprečno hitrostjo 440 km na uro 8000 km daleč, ne da bi Se spustil na tla. Gre samo še za zagotovitev finančnih sredstev za poizkuse, načrte in gradnjo orjaških letal. Iz slovenskih naselbin MILWAU&KE NOVICE. Družina Dan Hilleari je dobila dvojčke, dve deklici. Mati je (Slovenka, rojena v Evelethu, Minn. Poroke: Roman Rlatsica in Mary Matevec, Frank Pintar in Adela Sliv i tih, Carl Peters in Mary Soršek, Emil Pintar in Joyce Križman, John Purnat in Virginia Postnzewa, John Lokometzke in Ruth Petran, Robert Brin k man in Ana Košir, John Mikšič in Margaret h Buda y, Math J. Jeraj in Mary OorŠek. Obilo sreče vsem! V sosddnjem Port Washing'- šk odo v al, da je pol ure za tem umrl. NESBfiOA. V UlevelaiKju se je pri delu v solini ponesrečil rojak Frank Pirnat z Bon'na Ave. Velik koš isoli se mu je namreč prevrnil na nogo in mu jo »zlomil v člen-* ku. Odpeljali 30 ga v Emergent v ibolnilsnioo. AVTNA NBSRRTA. Te dni sta bili v Clevelandu ipaškoldovani v avtni nesreči Mrs. Maria Yontez in hči Mrs. Mary Knafelc. Obe ste pod tonu je bil zadnje dni oeipriran j ^adravniiškiim nadzorstvom. na prsni mreni Frank .Tanežič.l ----- -- I SMRTNA KOSA. V Diamond vil le, Wyo., je I i nam j iS in mi vam bomo pošiljali || II H 2 meseca "Glas Naroda" II NE8RRČA V CERKVI. tlne 13. junija umiri pionir John Louis Petrušdk, star 34 let Kočevar, star 69 let in rojen v v Clevelandu, O., je dekoriral jLjuibnom na Staje rskem. Bole-katoliiško cerkev. Pri delu pa l hal je'nekaj čez leto dni za raje padel z odra ter se tako po- J kom, , in prepričani smo, da boste potem j! stalni naročnik. si mnšk fmmj A* E 1 GLAS NARODA poiiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate- J !je, to lahko stori. —i Naročnina za s t ari g kraj stane $7. — V I Italijo lista ne posi- ^ Ijamo. Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj p3Strih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost, in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$125 sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Porn-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika.*' Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi radovednosti zatšla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov sal Guy de Maujiessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljivt* po svoji vsebini. Maupessant jc eden najbolj čitanili pisateljev. Cena......................$1.00 iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon kaj takega kot je ".Ogenj." don. (432 strani.) Ena najbolj za Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečita!. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne sloven- nimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena...................... $1.50 ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan buje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena..................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska po- (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$150 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini /.nana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in 41 Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Škofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, iu boljšega prevoda si skoro ne moremo želetL Cena......................; 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) (iaboriau je "bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena....................... $1.00 vest prav nič ne zaostaja za njego- ----------*TTrr ttt-ot o • i ▼ m a.,, vimi drugimi deli. Pregelj je globok, ŠTEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ZIYI VI7 Spisal lvan MatiČic. (411 navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem, — Črni graben. -Veliki Groga. — Primeri rokovnja- sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 ške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vih "Rokovnjačev" svojevrstna v Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje 44Tarzana," ki je že vsaj po 55c. imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena *..................... 85c. slovenski književnosti. Cena POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O- leg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega Agitatorja" bo sleherni ciial z užitkom. Cena....................... $1.00 pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mlad£ga Iztoka je zanesla pot v Bi- činskt (151 strani.) Naš najboljši sal M. Rider Haggard. (383 strani.) n__:___a * - «- »t,..) u,;«;«; notni . -i •_______ zanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil ± Ireno ter še zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cen« .....$4.00 humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljutbke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. PoBebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenie Publishing Company N A B O D A" — New Tost if ~r sartia—attHij;* *----- Thursday, July 14, 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN TJ. B. BALDEft: HAIFI IN NJEGOV OSEL ■■■■(■i j : i Hatii tedaj pojavi na oibali eno ali dve leti v-.službi. A da- pii;Ijuk>orju, kadar se v XLlo (fii more o sebi govoriti le kot viji vudtfe začno zrcaliti rož- o "«tfii$ boyu" o jv spi v®dignild (težko .sedlo in ga posaditi n« osla:--vendar se mu to »meraj (posreči. Dragi oslovski poganjali ne ravnajo tako. Camllietta nikoli ne sto ji pred gostiščem, kjer je njegov jeadec ali kjer dobi Haifi kaik požireik, ne da tudi on ne bi -bil napo jen. Cajmbetta je tudi obgrnjen is slamo, če moker in utrujen pride dnio.v. Cam-betta do?ii zjutraj in zvečer ipoljub na melbki smrček, in ker ni Canrbetta nikdar tepeii, teče brez batm tako bi-tro, kakor zaukaže Haifi. Dvakrat, trikrat na leto so ondi v Lnkisorju dirko vpričo visokih tribun in visoke gospo de. * Wtrog dirkali-šča je vst gov tvsel, ki se zove Oambetta, da bi ga prosil drobiža za oiga- tudi Haifi. In kakšno je vse j"* , T""'"m...... i- a * je sit, da je'kar okrogel, je Irpo retni t, ihaik. Po ure dolgo Ča- fo, kako ne—- »"ksorsk^a ljudstva, n, pokrtačen in osedlan z bleste čim se usnjem. Mnogo 4ekme- , ...... nepo^ieteno, zanemar- knj Ijmli je branili. ka najamem pripekajoeom jeno. Vw* J?inio Haifija,iDirkajo knJ, konji< os|I Roncu, ne da 'bi se ganil % me- *ki najprej oskjibi Oamibetta, | Na7«dnie ie dirka oslo^Hb $ev pride na obrežje, ki so sa-|sta, da le efendiju ne bo treba imi da ovsa, mu prines« -ode,;; J 1 mi bradati možje, visoki, krep- iskati ga ali ga poklicati. Ka- mu nastelje. Šsto nskiJbi Se' kt fantje. Nobeden ni tako .dar se thjci gostijo, tedaj Haifi Bonaparta. ker mu Mukmadi majhen slabnton ko Haifi, pogrne mizo in streže in je za komaj^ odvzame sedlo in rajši saj ima Haifi največ deset let tolmača v hotelu in »pri naku- brpjšsrčno loži v .svojem foivali- in ne bo torej nikoli, da bi bil povanju popotnih spominov, šču. čes "ti stari osel, sani si rp-žkoallel. Dnigim je le do Zvečer loni je pa le ne- To je resna ura. zakaj brez o-plačan za dobro .postrežbo, ho- kaj najlepšega.'* lepševanjabodi-povedano,da j* Če, da si g-a ljudje zaželijo in J Naklonjenost donaša zlato, ta čast i ji vi, molčeči, na pogled la vsod udin vdušenju vse š«(iri iknpit.i zaeno, ali nekaj jajc. pije dvanajst-1 bolezen, ki ji nuino si:di 1 v zrj«k, nato pa odrineta domov krat na dan svojo rno kavo. '-mrt. Seveda je mogrče, da se v veličastno -hišo očetovo. Upet moli in »kadi, dokler ne na-1 ir' kaka strupena klica /-»• • * -i i pri i ura dn se orknočiie od, vgnezdila v Oambettovo čreve- 0<»e m nnati sta zmerai do-!1 ' o««pocij« / posadke. Ilešil >e edino kapitan, ki se je oprijel vrha jambora ter se ga tako krčevito držal, da so ga še ži vei^a rešili, ko je čez ll' ur pri jambora je z moi-ja. okolici \rihie na Poljskeui so bile velike nevihte, bliska! > je in gimelo. Toča je hudo se Zi'-proinet pov.s mlja in je železniški muogtrkje zaprt. Brzojavne in telefonske zveze -o zaradi tu 11 ■ -rov pretrgane. japonske:;; osel Bonaparte, sta tudi že dol-' Muhmadi prinaša malo de- go doma; kokoši in golob je že spijo, jisi le še po tihem bev-skajo, ker ni nobenemu tujemu življenju na tej strani Nila kaj oporekati, zakaj, vse tis=»te go--pe in gr spod je iz Amerike ;n Kvro7ie se pogrezajo zdaj tam v IiUk>orjn v svoje blesteče se kopalne banje, se Škropijo s pr bo in se pripravljajo na slavnostno večerjo. Haifi še ni torej, Ttaifi ima «e jnmvngo dela. •preden bo mogel večerjati. Očetova hiša ima veliko stanovanj. Okrog dvorišča se vr-«ti ilovnata koča za ilovnato kočo, vse je kakor trdnjava ob- VA2NO ZA NAROČNIKE Pol«*£ uuAlova jo ratvldno do kdni druga dan Lo tretja f»a' leto. Da nam pribra- uftt* oepotrebn^ga dela in štroftkov. Vas prosimo, do *kuftate naročnino pravočasno pori mali. Pošljite naročnino nararnoRt nam ali ju l«u plačajte nafiemn zastoptriku * Va^em kraju ali pa katerenra boned cartopnikor, knjih Imena ab tiskana a dehtllnii Črkami, ter kO npravt-čenl obiskati tu»i: druge ba^elMn^, kjer je kaj nošib^ ro/ukov nas^-Ijpnllj. Zastopnik tv» Vart izročil porrdtto za piačaiio naročnino. lU«. A. Bal S. CALIFORNIA: Han Franrtn-o, J arak COIXJKAJM): Pueblo, Peter Cullg. A. Baftič WalaHibur^t, M. INDIANA: Indianap«»l ie, Fr. ILLINOIS: < 'bh-afo, i. Herd*. t^eern. J. FaMw < ChU^to. «.**een» 10 miDoU) J t »I let, Jennie Bambini * ; ' Im Salle. J. HpeUeh r * '-f Maaroutah, Frank Aofuadl North Chiearo-1* Waakegaa, WvM , l '' ^ !> f^ u >1 l.-i^t ^r". HABTLAND: j - KltsmUUf. Fr. Vodoptrie kflCHlOANi Detroit, t* fWute kHNNBSOTBA :t Chlahoim. Frank Uouie, j. I nkan' 1» ElT. I**. J. Peatiel Brelefh. I^Mibr Oooit " ' ..Gilbert, Veaari Blbbiift. Jdku Ptifle - Virginia, Frank Rrrarlcft ■ fa« MONTANA: . c, Ai. M M. Pum U ("bampa V ^i^m^ P. Brrafenn OBIO: Barberton, Fraak Traha Cleveland, Anton Bobe k. Cktta. Kar« ' linger, Jacob Besnlk, John SlapniM Olrard, Anton Nagode Ivorain, Louift Balant, John Kumfie Youngatown, Anton Klkelj OBEOtita in želi srečo. Popoldne pride Reginald z Mrs. iMerton. Od svoje tašče je izvedel, da njegova svakinja potrebuje novo služkinjo, ker ee ho njena sedanja sliržkiaija poročila. Tedaj -se mu srce še enkrat bolestno zgane, toda na vož nji je saj krnel čas pomiriti se, ker stvari ni mogoče preme-niti. Rezani more precej mirno želeti srečo in vsi preži ve ]jrijeten večer. Mrs. Merton je svojm* noviin gospodarjem všeč ter je obljubila, da bo službo nastopila najkasneje v enem tednu Za svojo .preselitev mora samo šip nekaj pripraviti. Mrs. Merton ostane čez noč pri l^authamovih in sklene takoj prijateljstvo z Winnie, ki seveda ne ve, da bo izgu'billa svojo Rozano. Rozana jo hoče srina na to pripraviti Mrs. Merton je dobila nekdanjo Marvno sobo in Rozana l}0"18™^ industrijskih podjetij more lahkega srca vživati složen večer. Regi in Rezana še Ze,° 8e ,e fP°lnila 1 enkrat pojeta svoje najljubše peami in Rozana mora Obljubiti, etvf™. slu7?h*< Pos da se bo včasih oglasila s kakim pismom. trobci nam i. ki jih ne izdeluje- Naslednjega dopoldneva Owen in brat otipdtujeta. Iskreno se poslovita «1 vseh v hiiši in vedno objemata in poljubu-jeta Winnie, ki slednjič za »njima -zakliče: I Jugoslovanska armada Po veliki cavofbodilni vojni artilerija, ki se je prej v celoti je bila jugoslovanska armada | izdelovala v inozemstvu, izde-silna ipo dahni, materialno pa luje v jugoslov. -tovarnah. Tu-iačrpana in jo jebilo trefba sko-*di letalske potrebščine izdelu-raj docela in na novo obleči in je že' v iizvestni meri jugoslov. oborožiti. Posebno intenzivno domača industrija. In uspelo se je to delo na .vseh poljih v o- je celo, da tudi vojne ladje že jaške uprave začelo konec leta'gradijo v jugoslov. ladjedelni-1934 in se z:l a j nadaljuje z vse- cah. Na ta način tudi v pogle-mi silami, 'posebno v območju' dh .opremljanja vojne sile po-•mederne oborožitve, letalstva staja Jugoslavija čim bolj ne-in mornarice. Obenem se je odvisna od inozemstva, pod sedanjo vlado začelo naj-j Po dvajsetih letih napora je intenzivnejše delo. ik.i se p«ej, iu^oslov. arnifda xdaj v vsa-ali sploh ni podvizemalo -ali pa kerrt oziitu na dostojni višini in sposobna, da vsak čas izpolni visoko in težko nalogo, ki ji je postavljena. Zaradi tega je rJugoslavija turi i postala važen V zadnjih treh, štirih letih' f^ktjnr m«lnarodne politike, je uspelo jugoslov. armado do-:ker •]e «P°*tovana zaradi svoje etefa fremiti z najmodernej- j rdhonv° opremljene in močno v • v ■ .i ."I oinArATono fov m no c? sim orožjem, tako da je vojnp pripravljenost armade na višku v vseh vrstah orožja::: modernih topovih od največjega in moeno oborožene ter junaške narodne anmade. Značilne so-besede kneza namestnika Pavla, ki jih ^v.,1 ua je v navsoenpfcd kra- do najmainjwega kalibra, sh-oj-'1^ Petra 1L na T)roslavi *to,et-..........* nice ustanovitve kr. garde v PO GLADKI ŠOLNINI JUŽNI PROGI "Solm-ni strani Atlantika" NAJHITREJŠA DIREKTNA SLUŽBA To so sijajne "Solnčne Plovbe", vsebujoče vse posebne izborne prednosti Južne Proge z neprekoS jivimi • ;irost*ri In ulužbo svetovnoslavnih ituljiuiskih ladij. Gibanje i«„ prostem ali počitek na aolnčnih kro-vtft, vas pozivi in vam da udobnost, da uživate vse ve-pr*»k iwceaii: -ke vožnje. ProstKiri Turističnesa In Tretjega razreda na vseh parnlkin vam nudijo velike mu-tl^rnf kabine, veličastne obednlce, raakiišne jovne prostore. nenadkriljiv.t hrano in neprekusljivn službo R E X C. D'SAVOIA ROMA Preko Genoa.: 16. Jul.—23. jtrt.—6. av9,—20, avg,—27. avg, VULCANIA. * SATURNIA Naravnost v Jugoslavljc:30. ju'.—13. avg.—7. »ep.—17. »ep. Za pojasnila vprašajte pooblaščenega agenta ali pri ITALIAN LINE, 624 5t.h Avenue, New York City. e iai|(|l!|iasau!||j;iiiif!iii||,i!iimiii:;.hl|iimii^ fiiin'Miintiiii'^'iimniii'^'iniiimf-'MuniKH ITALIAN LINE nih ipuškah in drugem avtomatskem in specialnem orožju. Tehnične čete so opremljene Beogradu 27. maja. f 4 4 Yo jraka je steber in temelj, zlasti z modernimi napravami jna katere™ počiva Jugoslavija, žičnega in brezžičnega oddaja-i111 z vo-1sko' kakor -10 naAa- SP nja in sprejemanja. V gospodarski stroki je uispelo, da sel lahko potrebiščne armade do- i jbavljajo |>o veliki večini od I nam ni treba bati ničesar!' Zelo se je izpolnila tudi zdravstvena služlba, posfibno s po-mi. ki nh ne izdel- jo doma. Največji napredek iiugoslov. vojske je v letalski stroki, ki 'Kmalu na svidenje!" Zopet so mogli V Lauthamovi vili je zopet vse tiho. Msi imisliti na mirni razvoj domačih zadev. f'ez nekaj dni dobi Rozana od Ralfia brzojavko. "lakrena hvala — neizmerno srečen. — Odipotujem v soboto — do 10. decembra Sain Francosko — 11. decembra Laut-hamova hiša — v ljubezni tvoj Ralf." Tvoj Ralf! Rozana vedno prebira te dve zadnji besedi. Ali ji ne bo od sreče počilo srce? Nekoliko se boji zopetnega h videnja s svojim dragim. Marsikaj bo vrcvalovilo v njej, ko bo zapet gledala v njegov dolgo pogrešani obraz. Po' »ilavitna stvar pa je, da se ljubita. Nikdar ne bo dovolila, da bi se v njej dvignil kak dvom o -njegovi ljubezni — ne, tega ne sme in ne more. K sreči ima Rozana toliko dela, da ji ni dolgočasno. Mrs. Merton je že tudi prišla in je zelo spretna in pridna. Kozana je pomirjena, kajti tudi brez nje bo šlo vse lupo rl«d-ko, četudi jr je Mrs. Gladys vedno rekla, da Rozane nikdo ne miore nadomestiti. Rozana Winnie prizanesljivo pripoveduje, da bo šla na dolgo potovanje in da bo v času njene odsotnosti Mrs. Merton storila vse, kar je do sedaj ona storila. 4\Toda boš lomalu zqpet prišla, Rozana! — Telbe hočem zopet imeti!" Rozana pojasni Mrs. Gladys, da bo Winnie ločitev lažje prenesla, ako bo mtelifavvanje. Mr. William Lautbam je bil predsednik svojega okraja in je mogel na poročnem uradu vse potrebno preskrbeti. Tako Ibo mlogel biti Roeanin zakon z njenim zaročencem zvezan v Lauthamovi hiši. To je Robani zelo všeč. S torn je bila od.^tranjena marsikatera ovira. Vsi so sklenili, da ibo poroka zelo pri/prosta. Vse najvažnejše je hottete Rozana preshifbeti, da Mrs. Lrautham ne bi imela preveč neprijetnosti. Rezana je nameravala taikoj po poroki odpotovati. V eenkvi sta se hotela pozneje poročiti in najboljšt še v San Frančišku. Mr. La-utihaim je obljubil, da bo v svoji vili vse pripravil, kakorrhitro bo o vsem govoril z Ralfom! Tiefen baohom. Ve- svoj prosti čas je Rozana poralbila za to, da je pripravila svojo foalo. Zelo je vesela, da se ji ni bilo treba dotakniti majhnega premoženja, ki1 ga je podedovala po sta-•JLŠiih; denarna vsota se je 4e celo povdčala. In s tem si je mogla nabaviti maihno br*lo. Toda kupila jo bo šele, kadar pride Ralf. Vossiih se vprašuje, kaj bi bilo boljše: ali živi v domovini, ali na Švedskem, pa vedno pride do zaključka, serečrta Rozana v svojem malem koledarju in čteie drt*