Fistiisaft Številka stan# 2® wa 101. Maribor, dm® 20 decembra 1918. Imetnik X* 8a®sffMl ©SI @ESSž£3$"t m računajo ®o IS mi 6 redne Ä večkratnih oauBifòtàflf popust, w „Strafe“ deljek in ptkk gMP^V|^ Rokopisi *® a» tÉ«f fern*® tote a tiat»; — leto , . K I2-— WA fcata , %., i a S*— Mfàst Seta . i , 3-— »■A*, . . * i-2tr El Avstr!)«: —— &io . . , 15”— mm Številke as»3w Z uredaiiteom se mere viib duo etf M.—18. «g| .j Mooctvisen političen lisi za slovensko ljudstvo ar#»is»«fWf«w»S*4wo' Maribor la *mm. 3. — Tet®f®a fi*. M3. Princ-regent Aleksander obmejnim Slovencem. Na brzojavni pozdrav, ki ga je poslal tabor 30.000 obmejnih Slovencev zbranih ob priliki proslave narodnega praznika ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, dne 15. decembra v Mariboru princu Aleksandru, je dobil Narodni svet iz Belgrada dne 19. t. m. naslednji odgovor : Beograd, dne 19. decembra 1918. „Narodni svet Maribor za vlado in vojaštvo! Zelo sem vzradosten, ker mi je došla pozdravna brzojavka, dokaz, da slovenski narod ob severni meji vroče hrepeni po ne-razdružljivem ujedinjenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bodite. uverjeni, da je moja naj večja briga, ustvariti jednotno, močno, demokratsko Jugoslavijo, v kateri naj imajo vsi člani našega troimeoega naroda svoj srečen in zadovoljen dom. Aleksander.“ Vrhovni povelj ik generalu Maistru. Vrhovni poveljnik obmejne armade SHS, general R. Maister je poslal podmaršatu Istvanoviču, vrhovnemu poveljniku vseh jugoslovanskih čet na Slovenskem ob priliki narodnega praznika v Mariboru brzojavni pozdrav. General Maister je dobil včeraj tale odgovor: Ljubljana, dne 18. decembra 1918. „Generalmajor Maister, Maribor. Prisrčna hvala za brzojav, ki ste mi ga na dan našega velikega narodnega praznika ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo poslali ter izrazili svojo udanost. Veselim se te izjave tembolj, ker vidim, s‘kako krasnimi uspehi in s koliko navdušenostjo za narodno stvar deluje naša mlada pod Vašim poveljstvom stoječa vojska v lepi zeleni Štajerski. Bog blagoslovi še nadalje Vaše delovanje. Istvanovič, podmaršal.“ Sl.oTemka krieansko-soei"» mina, zveza za Štajersko* Odbor S. K. S. Z. za Štajersko je imel v Mariboru v četrtek, dne 19. decembra sejo, ki ji je predsedoval dr. Holmje'c. Sprejeti so bili naslednji sklepi: *1. S. K. S. Z. pozdravlja izvrženo ustanovitev ujedinjene kraljevine S. H. S. in hkrati z zadovoljstvom ugotavlja, da je vselej bila v prvi vrsti tistih organizacij, ki so idejo narodne, kulturne in politične edinosti troimenskega jugoslovanskega naroda razširjale med slovenskim ljudstvom ter so ji v njegovi duši in njegovem srcu pripravljale dovzetna tla. 2. S. K. S. Z. poziva vse Slovence, ki se držijo krščanskega svetovnega naziranja, da se naj, kakor politično pridružijo Vseslovenski ljudski stranki, ozir. njeni članici Slovenski kmetski zvezi, tako glede na nepolitično izobraževalno organizacijo poprimejo S. K. S. Z. in njenih društev po posameznih krajih. 3. S. K. S. Z. opozarja vsa izobraževalna (bralna) društva, ki so v njej včlanjena, naj takoj začnejo s smotrenim izobraževalnim delom in naj od njega ne odnehajo, čas, v katerega smo stopili, je iz svojega naročja razgrnil veliko vprašanj, ki so življenske važnosti za ves jugoslovanski narod, zlasti za njegov slovenski del. Da bo naš narod uspešno sodeloval pri rešitvi teh vprašanj avoji veri in narodnosti v prid, je poduk neizogibna in nujna potreba. Poduka in pojasnila je tudi treba z ozirom na tiste, ki so tujinskega duha in se pod vplivom tujih hujskarij pred, med in po vojni trudijo zasejati seme razdora med plemena jugoslovanskega naroda in seme nezaupanja zoper naše brate onstran Drine in Save. 4. S. K. S. Z. prav posebno kliče svoje somišljenike na mladinsko izobraževalno delo. Orlovske telovadne organizacije se naj poživijo, kjer so, kjer jih pa ni, naj se ustanovijo. Mladinska izobrazba in vzgoja se naj vrši po mladeniških in dekliških zvezah, ali pa, če takih ni, vsaj v področju Marijinih družb. Prekmurje vstaja* Do 20. oktobra t. 1. pri prekmurskih Sloves eih ni bilo opariti pravega narodnega gibanja ; n n tihem so narodno vzgajali ljudstvo nabožni listi »Koledar Srca Jezusovega«, mesečnik »Marijin list« ter tednik »Novine«. Tega dne pa so v Soboti Madžari napravili shod, kjer so proglasili, da Slovencev na Ogrskem ni. ampak da so le vindiš govoreči Ogri. Na shodu .je že bila opozicija s klici: »Mi smo Slovenci!« »Žive'a Jugoslavija!« Celi mesec november so Madžari preganjali vse, ki so hoteli biti Slovenci ali Jugoslovani. Vetjih je bilo ustreljenih ali obešenih ali odvedenih v ječe v Zalaegersceg. Izdajatelj »Novin«, župnik Klekl. je bil pred naglim vojaškim sodom oproščen. Začetkom deceicbra pa je ogrska vlada pod pritiskom občnega razsula začela vabiti k sebi ne-m^džarske narode ter jim obljubila narodni jezik v šoli in uradu Zdaj so naenkrat našli tudi "Slovence, Dočim si še »Novine« v novembra niso upale naravnost narodno pisati, ampak je zato skrbelo 15,000 letakov, ki so se prenašali iz Štajerskega /čez1 Mura, navadno-po • -noči, je-adaj-fc 2o-drugače. »Novine« zahtevajo slovenske pravice za cerkev, šolo, sodnijo, posto, hranilnic«, železnico itd. Zahtevajo tudi, da izginejo besede vindiš. vend pa-raszt (vindiš paver) rekoč: »Te reči nas epominajo na robstvo, na gospočino, kda je Slovenec samo delati mogo gospodi in vse mogo za dobro vzeti To je vse minolo, slednji steber kak ti kraljestvo se vkup' porušilo, ljudovlada je izkričana, vsi vladamo, vsi mamo gač v državna dela. Ne ga več (državne) narodnosti (nemzetiség), vsi smo ednati narodi z ednakimi pravicami , . . Ogrščine ne pustimo razširjavati. Mi smo Slovenci, narod, Steri ravno telko pravic ma, kak Steri Steč dragi narod.« Ogrska vlada res že ponuja slovensko samovlado za Prekmurje. Po grobi Szaparyju hoče ustanoviti za Prekmurje slovensko županijo z imenom Murska Velika županija (Muravarmegye) s slovenskimi ljudskimi in meščanskimi šolami povsod ter slovensko gimnazijo v Soboti. Dne 9, decembra s® jim je to obljubilo pod pogojem, da ostanejo zvesti ogrski državi. »Novine« še ne morejo pisati naravnost za Jugoslavijo, ker bi bile v tem slučaju takoj ustavljene, pač pa predlaga številka dne 8. decembra naj se ustanovi Narodni svet za prekmurske Slovence. Iz vsake župnije naj se izvoli eden ud, ki se naznani uredniku »Novic«, župniku Kleklu v Dolencih (ki je že zopet zdrav). Poziv konča z besedami: »Posluhnite in delajte, da ne pridejo za vas nazaj stari časi. Zorja poka, svetli se, stante gor na sleboščino!« Govor Lloyda George« Angleški minister Lloyd George je imel dne 11. decembra v metta Bristol govor, v katerem je izjavil, da bo morala v vseh državah biti odpravljena vojaška službena obveznost ker so ravno stalne armade na kontinentu pcgoaie ves svet v svetovno vojno. Angleška vojna mornarica je o-brambno orožje, vsled česar se Anglija ne more odreči svoje vojne mornarice, katera jo je skozi stoletja ščitila prei sovražnim napadom. : Minister je nato spominjal, da mera v vseh • državah plačati stroške pravdanja tisti, kateri je izgubil pravdo. V bodočnosti bodo, tako on upa, obstojala med narodi ista temeljna načela o «raviol in krivici, kakor med zasebniki. Je še tudi nek drugi vzrok, iz katerega mora Nemčija plač s ti predloženi ji račun: Vojna je stala Nemčijo'veliko maoj, nego Anglijo. Stroške Anglije Označuje Lloyd George na 8 milijard fantov šterlingov ali. 160 milijard mark, dočim znaša račun Nemčije 120 do 140 milijard mark, pri čemur je upoštevati, da ima Anglija 45 m lijonov, Nemčija pa’70 milijonov prebivalcev. Nemčija mora poplačati do meje svojega premoženja. Pred vojno se je cenilo narodno premoženje Nemčije na 15 do 20 milijard luutov šterlingov, račun pa znaša 24 milijard funtov šter-liDgov, tako, da bi, če je namreč ta cenitev pravilna, vse bogastvo Nemčije ne zadostovalo za pokritje te ga računa. -Imamo- aks-skdao prarieor ~ da zahtevamo od Nemčije povrnitev vseh vojnih stroškov. Slavili smo predlog za to zahtevo. Ko je še Lloyd George obrazložil, da bodo poklicani na odgovor cesar Viljem, prestolonaslednik in njihovi sokrivci, da morajo vsi Nemci zapustiti Anglijo ter se ne smejo več vrniti, je zaključil svoja izvajanja s povdarkem, da j© mirovni program angleške vlade skrajno bridko resen. Nemčiji se mora za vselej odvzeti možnost, da bi mogla še kedaj postaviti na noge 4 do 5 milijonsko armado. V vsakem ozira mora zavladati pravičnost in razoroženje, toda mi moramo imeti svoje vojno brodovje. Zaupal ne bi hiti enemu teh gospodov, če bi ne imeli zanesljivega psa-str&žarja, ki vohuni ca morjih. Zakrivili bi samo veliko nevarnost, če bi se odrekli svoji vojni mornarici. Oikoderkoli naj se tozadevno napravi poskus, našemu vojnemu brodovju se ne bomo odrekli. V nekem dragem govora je Lloyd George poudarjal: Tisti, ki so vojno začeli io kateri so jo podpisali, morajo plačati do zadnjega beliča. (Glasno odobravanje.) V to svrho bomo njihove žepe preiskali. (Smeh.) Od zaveznikov bo storjen z gospodarskimi in mednarodnimi stredstvi potrebni pritisk na Nemčijo, da se bodo iztirjali vojni stroški. Kakor hitro bo izdelano poročilo mednarodne komisije, bo on (Lloyd George) predložil to poročilo mirovni konferenci, katera bo zbrala naše zahteve. Te zahteve, naj vsebujejo to ali ono, morajo imeti prednost pred vojnimi posojili Nemčije. nesramni do konea. • Nemško-nacionalni, sedaj nemško-demokratični list »Grazer Tagblatt« vabi Slovence, naj se poravnajo z Nemci ter v bodoče ostanejo na nemški strani. To prijazno vabilo ima obliko nemške olike, ki se v naših krajih javlja in uveljavlja kot nesramna zagrizenost in podlo obrekovanje. »Tag-blatt« piše: »Kdor je te dni bil na Sp. Štajerskem, je moral nehote misliti na to, da so Slovenci svoj čas prišli v alpske dežele kot hlapci Obrov ter so tamkaj rimska kulturna središča, ki so jim Germani na svojem prehodu skrbno prizanašali, docela pomorili in požgali. Ista uničevalna volja je še danes v takozvani inteligenci tega ljudstva.« Te besede dokazujejo, kako nesramen lažnjivsc in podel obrekovalec je Nemec. Kje na Spodnjem Štajerskem so Slovenci ' te dni požgali kulturna središča, mesta, šole, cerkve? Naj nemški iažoji- vec imenuje samo en kraj. Dokaže naj tudi nem ški nesramnež, da Slovenci nastopajo kot morilci. Fantovske pretepe, ki se v nemšk h krajih dogajajo ravno tako kakor v naših, se vendar ne more celemu narodu staviti na rovaš. Kar pa se dostaje očitka z Obri, naj Nemci dobro pomnijo, da jim je zgodovina svetovne vojne podelila zasluženo ime Hunov, s katerim jih imenujejo Francozi, Belgijci in Srbi. Za svoja nadounska dejanja in razdejanja med vojno bodo morali Nemci toliko plačati, da se bodo mogli dodobra preveriti, da so docela zaslužili ta časten naslov. Če naposled grozi graški list s tem, da se bedo Nemci, &ko se jim Slovenci ne vdajo, pri mirovni konferenci združili z Italijani zoper Jagosicvane, je taka grožnja ka kor strah, ki je na sredi votel, okoli pa ga nič ni. Nemci so premagani in ne bodo na mirovni konferenci prav nič narekovali, ampak prav ponižno molčali. Zmagovalni zavezniki, katerim pripadamo tudi mi Jugoslovani, bodo predložili listo zaktev in rekli: Mihi, podpiši! Ia Mihi bo podpisal, in tako bo njegova ošabnost in nesramnost kon čana. Ljubljanski škof cestita regentu Aleksandru. Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal povodom narodnega praznika regentu prestolonasledniku Aleksandru v svojem imenu in v imenu duhovščine in vsega katoliškega slovenskega naroda, poslavljajoč narodno ujedinjenje, brzojavko, v kateri pravi: Vašemu kraljevskemu Visočanstvu in vrhovni vladi izražam čustva popolne udanosti in iskrenega spoštovanja v veseli nadi, da se bo naša mlada Jugoslavija s pomočjo Najvišjega brzo uredila, ugodno razvijala in bujno vzcvetela. Q Kako je v Radgoni. Radgone, 16. dec. Časi se spreminjajo. Radgona je dobila tisto lic«, kakršno smo ji že dolgo želeli. Saj je bil že tudi skrajni čas za to. Mi slovenski fantje v jugo slovanski armadi podali smo se iz Maribora na našo severno točko Radgona ter trdno zasadili tu slovensko trobojnico v slovenska tla. Že čez 14 dni plapola ponosno v zraku, kluhujoča vsem viharjem, preteča s poginom vsem onim, ki bi jej žagali. Res je hotel privandrani Nemec popolnoma okužiti naše lepo Mursko polje in vreči tako krasen kos naše domovine nemškemu molohu v žre lo. Bogatil se je tujec z našimi žulji in nas domačine zapostavljal povsod, kamor je prišel. Muro poljski kmet, zavedaj se, da nisi več hlapec radgonskim nemčnrjsm ki so te obrali dostikrat do golega in če sl se pritožil, je rekel: »Ich versteh' nicht.« Radgona je vstala in na novo prebujena podaja krepko roko materi Jugoslaviji. Kakor je bila v starih časih močno opirališče panonskih Slovencev, t&ko ostane zsnaprej narodno središče naše Prlekije. Mi smo prišli, a Nemcev je strah. Iskali so pomoči pri bratcih, toda ni je bilo. Glavni hujskač dr. K., sin slovenske matere, je ob nemogel zapustil mesto. Pot je vsakemu prosta, kdor noče ped Jugoslavijo. Slovenska trobojnica krasi naše staro Radgono in Slovenec gospoduje v njej. —- Na Štefanovo bo v Radgoni velik jugoslovanski taber. Pridejo tudi ogrski Slovenci —-Pozdrave pošiljamo sinovom in hčeram Jugoslavi je zvesti meni čuvaji na severni meji strelci od 26. SHS polka. — R. K. Radgonske,žrtve za Jugoslavijo. Dne 23, maja t. 1. sta dva slovenska vojaka takratnega 97. peh. polka v Radgoni Anton Me-lihen in Rudolf Ukovič razpravljala med sabo o političnem položaju in se navduševala za bodočo Jugoslavijo. Njiju razgovoru je prisluškoval vojaški policist, jih prijel in odvedel v zapor. Vest o aretaciji teh dveh vojakov, ki sta bila znana kot dobra narodnjaka, se je bliskoma razširila pa ka sarnah ter moštvo tako razburila, dà so vojaki sklenili zgrabiti za orožje. Bilo je kakih 800 mož. Gladni vojaki so vdrli v vojaški magacin ter raztrgali liste, kjer so bili popisani vsi vojaki. Pojavu se je neki častnik, ki je hotel razjarjene vo-iake pomiriti. Dobil je strel v trebuh Nato so jele pokati puške. Ob 11. zvečer je pridrvelo vojaštvo iz barak za kolodvorom z nasajenimi bajoneti in ostrimi patroni — oni v kasarnah so imeli večinoma le slepe naboje, Začel se je boj, ki je -trajal vso noč do jutra. Več je bilo ranjenih, nekaj tudi mrtvih. Od častnikov ni padel nobeden. Uporniki zo se že tekom dopoldneva deloma udali, deloma pa pobegnili v bližnje gozdova in v sosedno Ogrsko. Med tem je prišla vojaški oblasti iz Gradca in Maribora po železnici in čez Slovenske gorice pomoč, ki pa ni imela nič več opraviti Posledici teh dogodkov je bil preki sod, ki je bi! dne 25. maja razglašen za vojaštvo vseh slovenskih pokrajin, Koj na lose je sestal vojaški shod, ki je dne 27, maja obsodil Antona Melihna in Rađolfa Ukoviča, dasi jima ni bilo mogoče do kazati prav nobene krivde, na smrt Oba sta bila še isti dan pred vojašnico ustreljena. . Pr ri je bil ustreljen Anton Melihen, ki je pred smrtjo zakii cal: »Jaz padem prvi za Jugoslavijo.« Kot drogi je bil estreijea Ukovič. Dne 29. maja so obsodili in ustrelili iz istega vzroka še 6 njiju tovarišev, ki so pevajoč slovenske pesmi šli na morišče in klicali : »Živela Ju gesla vija !« To seje izvršilo preračunjeno na predvečer obletnice majske deklaracije. Dne 30. maja je vojaška oblast dala na istem krvnem prostoru postaviti — vešala, ki so stala polnih 17 dni in pred katerimi je moralo defilirati vse vojaštvo. Osem nedolžnih jugoslovanskih žrtev je na zakotnem kraju pokopanih v Radgoni la usoda je hotela, da so jugoslovanski vojaki čez pol leta po teh žalostnih dogodkih vzeli Radgono v jugoslovansko posest. - Žrtve pa na vsak način zašla žijo, da se jim namesto vešal postavi primeren spomenik. Glasovi iz Medmurja. Po zanesljivih poročilih je bilo v Medmurju dosedaj obešenih in ustreljenih 146 ljudi. To je delo madžaronskih Židov in bilježoikov. Na stotine mož, žen in otrok pa ječi v temnicah čakovskegi gradu. Sedaj so začeli te revež® prevažati v Kani žo in Komarom, ker v Čakovcu ni več prostora. Po deželi hodijo patrulje in vzamejo vs&kega se» boj, ki se ne izjavi za združitev z Ogri, Nek Medmurec piše v »Volji naroda«: »Mi Medmurci molimo in zaklinjamo braće Jugoslavene, da dodju i da nas oslobode. Nad nami se danas izpnnjuje ono, što je Tisza obećao Bosancima: Ako vas več budemo morali izgubiti, još ćemo i-mati toliko vlasti, da vas smrvimo!« R*§ ftsi Medmurski rodoljubi, ki so pred madžarskim nasiljem zbežali iz domovine, so v Varaždinu u-stanovili »Narodni svet za Medmurje.« Ta odbor poziva sedaj učitelje in učiteljice, ki bi bili voljni službovati v Medmurju, da pošljejo pismene izjave na adreso: Dr. Henrik Križman, odbor N. V. za Medmurje, Varaždin. Namestitve se bodo izvršile, kakor hitro bodo razmere to dopustile. «**!» <•*"• » Međimurski bir o vi (župani) so prisegli in podpisali izjavo, »da bodo verni sinovi madžarske domovine in republike in da jo bodo branili do zadnje kaplje krvi « Drugače niso mogli ukreniti A’o M se pro -tifili, bi jih čakale vislice in puške. Zaupno p a prosijo: »Dojdite nam na pomoč!« i F*—^ r—i V Nedeljišča so Madžari ubili trgovca Kovačiča in njegovega otroka. Trgovska zadruga v Varaždinu je sklenila izplačati vdovi Tereziji mesečno podporo 130 K. EwwxmsmamumaiE slovanskimi trobojnicami. Nemci občudujejo lepoto in privlačnost naših narodnih barv. Da še ti kraji niso popolnoma nemški, svedoči dejstvo, da najmanj vsak drug človek prav čedno govori slovenski jezik. Prav je, da vstrajamo, da morajo ti kraji onstran Mure biti naša stalna posest Slovenska posadka vrh Plača 1 špilje, 18, dec, Danes zjutraj je oddelek naših čet zasedel ngjvišjo točko stare državne ceste Eraovž—Gornja Sv. Kungota, Iz svečinske in kuagovške okolice je namreč izvažal svečinski Paskoio zadnjih 14 dni velike množine jabolk in dragih živil po plački cesti v Nemško Avstrijo. Po tej cesti se je izvozilo najmanj 10 vagonov jabolk iz Jugoslavije. Me-šetarji šo plačevali jabolka po K 1.20 do K 1.60 1 kg V Ernovžu pa so dobili za nje po 4 —5 K. Zaslužili so ogromne svote. Oblasti so bile pravočasno na postopanje svečinskih nemčurjev opozorjene, a so žal prepozno odredile zatvorjenje »stare ceste.« Za to dragoceno blago bi bila lahko naša vlada v zameno dobila iz drugih dežel soli, petroleja in drugih potrebnih reči. Naša posadka vrh Plača sedaj zavrača Paskolove transporte v Nemško Avstrijo. Slovenska zastava v Cmureku in Radgoni Radgona, 18. dec. Naša posadka v Cmureku in Radgoni je okin-čala hiše, kjer imajo naši junaki bivališče, z jugo- a Kako smo v Št, Pavlu obhajali v narodni praznik. Št. Pavel ob Labudu na Koroškem, 16. dec. Na nardni praznik, dne 15. decembra smo se tudi v St. Pavlu zbrali, da proslavimo ta davno zaželjeni dan osvobojenja. Bilo nas je sicer malo; posadka Srbov, broj eòa okoli 60 mož, slovenski dijaki iz nemškega konvikta, ki so zamenjali svoje zlate kokarde s slovenskimi trobojkami, Slovenke iz pošte, ki so prišle v zameno nemškega uradništva, naš slovenski župan z rodbino, čč. šolske sestre iz konvikta, nekaj drugih Slovencev, lri še niso pozabili svojega materinega jezika in tudi ne vprašujejo s strahom, ali bo Sv. Pavel pač pripadal Jugoslaviji ali ne. Malo nas je torej bilo, a vendar smo korakali kot hrabro krdelo s srbsko zastavo na čelu v cerkev, kjer je gospod o. Rozman celebriral službo božjo s Te Deum. Po končani službi božji je stopil štacijski poveljnik, nadporočnik Jurko pred veliki oltar ter z donečim glasom prečrtal adreso Nar. veča kralju Petru I. in regentu Aleksandru ter odgovor regenta Aleksandra, nakar so burno zadoneli klici: Živel kralj Peter, živel regent Aleksander, živela Jugoslavija! Lahko si mislite, kako je bilo pri srcu onim radovednim gospodom iz samostana, ki so se trumoma zbrali na vseh oknih, da vidijo, kako bomo mi „roparji“, kakor so nas označili, plenili in rušili hram božji! Ta njihov strah je bil seveda prazen, ker po nagovoru se je sprevod pomikal skozi trg, katerega so dičile jugoslovanske zastave, proti kolodvoru, kjer je štacijski poveljnik zopet poudarjal važnost momenta, s katerim je prenehalo naše robstvo. Nato se je na postaji razvil „Srbski barjak“ in odkorakali smo pevaje jugoslovanske himne pred občinsko hišo, kjer je nadporoč. Jurko pozdravil novega slovenskega župana g. Josipa Zorko, kot prvega slovenskega župana po mnogih desetletjih in kateri se je * prisrčnih besedah zahvalil in pozdravil boritelje Slov. Korotana, nakar so se zopet ponovile burne ovacije naši ujedinjeni kraljevini Jugoslaviji! Kaj takega si pač Pavelčani niso nikdar mislili, ker so bili do zadnjega momenta mnenja, da bo „Vili“ njihov cesar. človek obrača, Srb obrne! Ameriški mirovni pogoji Pariški »Malin« je dne 16. dec. prejel iz Novega Jorka sledeče poročilo: Sanator Lodge, vodja republikanske stranke v Združenih državah Severne Amerike, je predložil senatovemu odseku za znnanje zadeve 21 mirovnih pogojev, ki so za centralne velesile zelo trdi. Poravnati morata vso škodo, plačati vojno odškodnino, podvreči se finančni kontroli. Alzacija-Lorena ostane Franciji. Nemčija ne dobi svojih kolonij. Vojne ladije osrednjih sil se izreče e aleuti. Centralni velesili se popolnoma razorožita. Obsodil in kaznoval se ne bo samo nemlki cestr, marveč i vse osebe, ki so odgovorne za vojsko in da se je kršila haaška konvencija. Zavzema se tudi za internacionalno razsodišče in za ligo narodov. Za nas so pa nsjvalnejše tele točke: 6. Italija dobi dpsdaj šs ne osvobojena ozemlja. 9. Srbija, Albanija, Romunija in Grška dobe ozemlja, ki odgovarjajo željam prebivalstva. 10. Poljska, češkoslovaška država in jugoslovanska država postanejo neodvisne in bodo ebsegale vse dele, v katerih prebiva njih prebivalstvo. Kriza t Belgrad« — rešen»? Pašič je odklonil sestavo vlade. Vzroki niso znani. Danes se nam javlja iz Ljubljane, da je bivši finančni minister Stojan Protič dobil nalogo, da sestavi ministrstvo. V kabinetu ostanejo skoro vsi, že poprej imenovani politiki. Cela Ogrska bo zasedena. Iz Budimpešte se dne 18. decembra poroča: Rumunsko vrhovno poveljstvo je sporočilo ogrski vladi, da je dobilo od entente povelje, prodirati na Ogrsko. Ententa zasede celo Ogrsko in sicer: Rumimi ozemlje do reke Tise, Srbi do Donave» ogrsko nižino pa francoske in angleške čete. Do te zasedbe ima ententa glasom sklenjenega premirja pravico, kakor tudi Rumunija, ki je njena zaveznica. Ogrski ministrski svet je proti temu protestiral. Italija se bo udala WilsoniL V italijanskem senatu je izjavil min. predsednik Orlando, da se bodo italijanske aspiracije edinole rešile na mirovni konferenci. Pri končni uredit n vseh spornih vprašanj bodo merodajna Wil-sono va načela, katerim ostane Italija zvesta, Orlando pa ne more reči. do katere meje. V praksi bi utegnila imeti Wilsonova načela ovire, ki bi zavlačevala uresničenje naših aspiracij. Cenjenim naročnikom ! Novo leto se bliža; treba bo zopet plačati list. Ker je zveza z Dunajem zdaj silno slaba in že n. pr. od poštne hranilnice celih 14 dni nismo dobili nobenih položnic, zato letos ne bomo priložili položnic m pošiljatev naročnine. Položnice potrebujejo v sedanjih razmerah mnogokrat cele 3 tedne, predno pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nič krivi. Letos torej si kupite deaarno nakaznico In nam po nji pošljite naročnino. Nakaznico morate dobro . izpolniti,. Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je: ime, kraj prebivanja in pošto, da ne bode zmot. Denar pošljite na naslov: List Straža v Mariboru, Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste S!@r ali HOV naročnik, ker nam s tem silno olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju lista, Ker se nam okoli novega leta delo silno kupiči, zato prav uljudno prosimo cenjene naročnike, da nam začnejo naroè nino takoj zdaj pošiljati, da ne pride ob novem letu vse naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Straža stane za celo leto K 12*—, za pol leta K 6*—, za četrt leta K 3*—, za mesec K 1*20. Samo ponedeljkova Straža se zanaprej ne more več naročiti. j Foli!iène vesti Shod v Radgoni. Na Štefanovo, dne 26. dec., se vrši shod v Radgoni v Pistorjevi vojašnici, nasproti pošti, blizu slovenske Marijine cerkve. Shod se prične ob 10. uri predpoldne. Povabljeni so v prvi vrsti Slovenci radgonske župnije, zlasti petero izključno slovenskih vasij : Potma, Dedonci, Žetin-ci, Zenkovci in Slovenska gorca, pa tudi Slovenci proti Apačam in Obrajni kakor tudi prekmurski Slovenci sploh. Govorili bodo gg, dr. Slavič, urednik Žebot in drugi. Agitirajte za obilno udeležbo! Pridite nas obiskat tu li sosedje iz lavantinske škofije, Orli, Sokoli, dekleta v narodni noši! Svarilo ptujskim hujskačem. Da tudi nekateri Ptujčanje niso zadovoljni z našo državo SHS, raz- I vidi se iz zabavljanja njihovih ženi, ki hodijo ku- 1 povit raznih živil na trg alt v eddajališče živil, j V oči jih bodejo slovenski napisi, ušesa jim dra | žijo slovenski glasovi, o čemer pričajo neutrudljivi 1 njifeovi nemški jezički, čeprav večkrat izdajajo slo- I venski postanek, edino njihov želodec se ne upira S živilom slovenskih kmetov in pridelovalcev. Sva- j rimo pa jih, naj krote svoje neugnane jezičke, ker ^ jim ne preskrbljujejo želodcev is je nenaravno, jj zabavljati na eni strani, na drugi pa milo prositi, j ' Posebno pa še opozarjamo razne ptujske trgovce, | naj sami ali njihovi uslužbenci ne hujskajo ljudi, 1 indi kmetskega ljudstva ne, proti naši 'državi SHS, j češ, da smo imeli v stari Avstriji vsega dovolj, nova država pa nam tega ne nudi v zadostni meri. Sami najboljše vedo, da je pomanjkanje teh stvari v Nemški Avstriji še mnogo lujše ter je teko hujskanje le zlobna hudobija, ki je po obstoječih zakonih povsodi kažnjiva. «Skrito orožje.* Z ozirom na notico v „Mariborskem delavcu“ št. 22, v kateri se govori o strojnih puškah, municiji, o orožju tuje proveni-jence itd., katere bi imel skrite g. škof v neki sobi v bogoslovju, je le toliko res, da je imel bivši pešpolk štev. 47 shranjene nekatere reči v dotični sobi že iz časa, ko je bil del tega polka nastanjen v prostorih bogoslovja. Stvari, ki so se I našle, niso nikako orožje, temveč starinske stva- f ri, trofeje imenovanega polka in drago blago zgo- S dovinske vrednosti. Te stvari polk št. 47 ni mogel spraviti iz Maribora, zategadelj jih je shranil v omenjenih prostorih. Te trofeje se bodo porabile za muzej slovenskega Zgodovinskega društva. Prosim, priobčite te vrstice v Vašem listu v pojasnilo. — General Maister. Nova država — nova navada! Lepa naša do-I m ovina smo navdušeno pozdravljali te dni svojo ! ijubo Jugoslavijo. Da bi vsikdar častna bila, smo ji želeli iz dau srca. To pa dela častno dosedanja nemška govorica nekaterih? Preveč smo bdi zasužnjeni in navajeni tuji bič poljubovati. Le kar smo videli Nemca storiti, smo posnemali radi v svojem obnašanju, obleki in drugem ; nemški ča sniki, nemška knjiga je baje vse boljše povedala kot pa slovenska sirota. Se li bo vzbudila vsaj sedaj narodna zavest ia ne boš posebno ti inteligenca po mestih in trgih opustila nekdanje grde in ostudne avstrijske navade, ko so pri vsaki priliki, na sprehodih, v trgovinah, na železnici, pri obiskih tako radi nemški pokramljali? Naš samozavesten kmet, narodnega navdušenja prepojen vojak, na počitnice prihajajoč dijak bi se gotovo zgražal nad takim, na prejšnje tisočletno suženjstvo spominjajočim, početjem. Naši Jugoslaviji naj ne veljajo le živijoklici, ampak predvsem obnašanje in govorica, ki ji dela Čast ! Sprevodniki še vednd izklicujejo imena postaj na Slov. štajerju v nemškem jezika. Takih ljudi ne potrebujemo. Proč z vsemi znaki tujstva ! Srečno, Berničnik! Narodna vlada SH3 v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje je odstavila kot okrajna šolska nadzornika nadučiltelja Tomaža Wernitzniga, okrajnega šolskega nadzornika za mesto Ptuj in za nemške šole okrajev Ormož, Konjice, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor (okolica), Rogatec, Šoštanj, Slovenska Bistrica in Slovenjdradec ter vladnega svetnika Klementa Proba, ograjnega šolskeda nadzornika za mesto Celje in za nemške šole okrajev Celje (okolica), Vransko, Sevnica, Brežice in Laško. Njima podrejene šole je podredila šolskim nadzornikom za slovesske šole dotičnih okrajev. Slovenec spremlja Wilsona. V Pariz je dospel z Wilsonom Slovenec dr. Bogumil Vošnjak, član jugoslovanskega odbora v Londonu. Francozi v Zagreba. V Zagreb je dospelo v soboto 350 Francozov-pešcev in 84 konjenikov. Ta četa je določena za zastražeoje severne jogoslov, meje. Vrednost avstrijske krone neprestano pada. V Švici znaša vrednost krone danes 28 centimov (vinarjev). Pred vojsko je veljala krona v Švici 105 centimov. Italijani zabranili procesijo na Trsat. Na praznik Marijinega spočetja so Hrvati katoličani na Reki in v okolici uprizorili veliko procesijo na Trsat, Italijani sb procesijo s silo zabranili. Italijanski vojaki so 20 hrvatskim devojkam strgali trobojne znake. Kapucini na Trsatu so pri poveljniku italijanska posadke odločno protestirali proti italijanskemu nasilja O italijanski nasilnosti so oo. ka- I pucini obvestili francosko, angleško In ameriško zapovedništvb, . Katekizem iz sal sonskih šol izobčen. Saksonsko ministrstvo za uk in bogočastje je odredilo, da v bodoče v saksonskih šolah odpade pouk iz katekizma Katekizem je torej izobčen iz saksonskih Sol. Ni dvoma, da bodo Saksonski sledite še druge nemške države. To s > zobovi nemške socialne demokracije,; kateri pa se -bodo 'Se skrhali ob krščanstvu, kakor so sa doseäaj vsi protikrščanski zobovi. Mackensenova armada se adala. Dne 16. de-cembra se je na poziv ogrske ljudovlade udala Mackensenova armada, ki je korakala iz Rumu-nije in Srbije skozi Ogrsko. Med ogrsko vlado j in vrhovnim poveljnikom ententnih čet na Balkanu, generalom Franchet d’ Esperey je namreč i bilo določeno, da mora Ogrska brezpogojno za-braniti prehod Mackensenove armade v Nemčijo j in ja razorožiti, ker je nameravala svoj čas upasti v hrbet v Srbijo prodirajočim ententnim ar- j madam. 100.000 nemških zlatnikov lot zadoščenje. Dne 9. dec. so bili češko-slovaški legij onarji pod poveljstvom italijanskih častnikov na povratku iz Italije na Češko na postajiWörgl razoroženi, razžaljeni in oropani svojega imetja. Tudi v Linču jih je množica hudo žalila. Vsled teh dogodkov je zahtevalo italijansko vrhovno armadno poveljstvo od Nemške Avstrije 100.000 frankov v zlatu kot zadoščenje za žaljitve. Nemška Avstrija se je morala ukloniti in izplačati globo 100 tisoč frankov v zlatu kot zadoščenje. Zmeda na Nemškem vedno večja. Sedanja socialistična vlada v Nemčiji prihaja vedno v hujše Škripce, Ker se ostavlja popolnemu socializiranju narodnega gospodarstva, ji radikalni felementi nasprotujejo ter ji delajo največje težave. Vodja večinskih socialistov, Scheidemann, že ima zvezano svojo politično culico, pa tudi Haase, voditelj neodvisnih socialistov, ne more več krotiti duhov. Na eni strani pritiska zradikalizirano vojaštvo, ki hoče razorožiti vse častnike, odpraviti vse šaržne stopnje ter položiti vso poveljsko oblast v roke krajevnih vojaških svetov, na drugi pa zradikalizirano delavstvo, ki venomer žuga s štrajki. Zmeda je vedno večja. Nemčija stoji pred brezdnom popolne anarhije. Nevarnost je, da se ves vladni aparat razkroji, prekinejo vsa pogajanja za premirje in mir in da bo Nemčija zasedena od ententinih čet. Papeževo posredovanje za vojne vjetoike. Sveti Oče je pri italijanski vladi izposloval, da bodo smeli naši vojni vjelniki v italijanskem vjetništvu sedaj o božičnih praznikih svoje pozdrave pismeao in brzojavno sporočiti svojcem v domovini. Italijanska vlada je obljubila, da bo v polnem obsega ustregla tozadevni papeževi želji. Vseučilišče v Zagreba je dobilo naslov »Hrvatsko vseuöüiäte u Zagrebu.« Dosedanji naslov »Sveučilište Franje Josipa u Zagreba« so slovesno — zbrisali., Hrvatsko časopisje poštnine prosto. U Zagreba se uradno poroča, da je izšla naredba, ki določa, da je v bodoče V3e časopisja na Hrvatskem poštnine prosto. Pritisnula nad alio ir H fifa pri Marii»9m na IJudsIti sitaci! fetfeBske *#wf##* Dostop v naše uredništvo. Dasiravno nam je vsak prijatelj, ki obišče naše uredništvo, ljub in drag gost, vendar smo radi preobilnega dela prisiljeni določiti sledeče: Ker je v jutranjih urah u-redaištvo preobloženo z nujnimi uredniškimi posli, ne morejo uredniki izvrševati svojih uredniških o-pravil, če se jih vedno moti z vsakojakimi obiski. Radi tega velja odslej pravilo, da se lahko govori z uredniki dopoldne samo od 11. do 12. ure in popoldne od 3. do 6. are. Med 8. in 11.uro ni vstop v uredništvo nikomur dovoljen. Prosimo prijazno, naj blagovoli občinstvo vzeti to naznanite blagohotno na znanje. — Uredništvo »Malih Novic«, »Slov. Gospodarja« in. »Straže.« Rojstni dan regenta Aleksandra se bo slavil prihodnjo nedeljo v Mariboru. Ob pol 9. uri dopoldne bo v frančiškanski cerkvi pridiga (č. g. superior Rant) in vojaška sv. maša, katere se naj udeležijo tudi zastopniki uradov, zavodov in občinstvo. Nova župnija Sv. Jožefa pri Mariboru? V župniji Sv. Magdalene v Maribora, ki šteje 20 000 daš, še vedno ni nastavljen novi kaplan ali katehet; zato je v več šolah verönauk še vedno samo eno uro na teden. Ker je zdaj dovolj karatov še na razpolago, temu gotovo ni vzrok pomanjkanje duhovnikov, ampak menda to, ker se še škofij3tvo ni odločilo, ali nastavi pri Sv. Magdaleni četrtega kaplana ali samostojnega kateheta ali pa reši vprašanje bolj radikalno s tem, da ustanovi pri Sv. Jožefa samostojno župnijo, ker je 20,000 daš za boo župnijo itak preveč, ali pa ustanovi zopet samostan pri Sv. Jožefa, kjer so imeli svoj Sas la-zaristi vsak dan več sv. maš in po nedeljah trojno ! službo božjo z dvama ali s tremi govori, dočim je zdaj po nedeljah samo ena tiha sv. maša, ob delavnikih pa, je cerkev sploh zaprta Lazariste so svoj čas okoličani Sv. Jožefa radi imeli, ker so j versko in narodno uspešno delovali; po njihovem i odhodu so prosili pri škofijstvu za samostojno j iapnijo. f Metedija Pišek. V samostanu Eggenberg pri ; Gradcu je umrla dne 16. dec. učiteljica s. Metod, j Pišek, hčerka poslanca g, Pišska, N. v m. p ! Vsem bivšim vojakom-posestnikom ! Vojaki, vrnili ste se iz težkih bojev v domovino. Da ste se vrnili in da danes bivate v krogu svojih dragih, imate se zahvaliti v prvi vrsti onemu, ki biva nad vami. V ta namen je sklenilo moje podjetje takoj začeti izdelovati „Zahvalne kapelice“ po Spodnjem Štajerskem, oziroma po celi Sloveniji. Kapelice bodo po različnih cenah in v različni velikosti, vsakemu na željo; kapelice bodo posvečene na čast Mariji kraljici vojnih trum ter bode dotična slika na prednji strani, oziroma I kip na oltarju; na desni strani bo slika presve-! tega srca Jezusovega, na levi strani slika arn-* gelja variha, od zadej od zunaj bo »lika dotič-* nega vojakovega krstnega patrona. Na pročelju kapelice bo sledeči napis: „V zahvalo za srečno vrnitev v domovino!“ Vojaki, posestniki zahvalite se božji previdnosti za srečno vrnitev, ter sezidajte na svojih posestvih zahvalne kapelice. Načrte in proračune dobite od mene. Vsakdo se naj na mene obrne, ter mi pošlje dopisnico za odgovor, na kar dobi nadaljna poročila. Častito 1 duhovščino prosim, da mojo akcijo podpira. Slo- | venski listi naj ta dopis ponatisnejo. Karel Ko- J rosee, stavbeni mojster, Rečica ob Paki. okoliški fantje pridite. Pogovorili se bomo o va žnih stvareh. Trborije. Dne 29. gmdna popoldne ob 8. uri se uprizori v Društvenem donsu »Krivoprisežnik«, Bàrodoa ig>a s petjem v 3 dejanjih. Božične in novoletne razglednice ima v bogati izbiri na prodaj Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Sfitf Strojepisec-začetnik „ , išče službe. Ponudbe na Fr. | za vinogradniško posestvo se Razpust Narftdmb straž m Štajerskem. Povelje j gj*““» ZbiS0Td 83> j Vp™*» m pri Pavli NV v Ljubljani (poverjeništvo za nar. brambo) d izjavlja: Narodne straže so v teh nemirnih časih \ izpolnjevale v polni meri svojo dolžnost, za kar j Sam c 41 let star, grajžčinski oskrbnik želi vstopiti za sotradnika na kako Kržižfk-Ilger, Grajska ni. 8 Maribor. 401 jim gre javna zahvala. Ker je nevarnost plenjen- KgJo podjetja kakor v trgo- ja in ropanja vsled vračujočih se čet iz italijan- j ske fronte minila, zaukazujem, da se nar. straže j do dne 30. grudna razpustijo. Vse orožje morajo < oddati bližnji orožniški postaji. — Štajersko obmejno vojaško poveljstvo SHS v Maribora. Štajersko obmejno poveljstvo v Mariboru sprejme vojaške pisarniške moči in sicer le invalidne vino domačih izdelkov,-even-t elno na srednje gospodar stvo. Ponudbe na Ignacij Mulec, Gradec, Nibeluugen-gasse 2. 4 il Svetilke nastropne in velike za petrolej, lepa pokiajin-ka miza, lepe pod be in drugi predmeti se <;dd 'jo za ž vila. Polkovnik pl. Biaha, kadetnica v Mariboru. 405 Posestvo je na predaj radi bolezni se preda takoj .* -, . , ... v i • s ki meri 7 oralov. Pri tem je častnike m podčastnike, ki so bili ze zaposleni v | ln01Ba prenovljena hiša, kaki pisarni. V prvi vrsti pridejo oni v poštev, 5 - ki so izurjeni v registraturnem delu. Prošnje z navedbami, v kateri pisarni je prosilec bil zaposlen, naj se vložijo do dne 5. prosinca 1919 pri Štajerskem obmejnem poveljstvu v Mariboru. Oddaja konj v Mariboru. Dne 27. dec. ob 9. uri dopoldne se bodo zopet v dragonski vojašnici v Mariboru oddajali konji proti reverzu. Interesenti se vabijo! Nemške napise nad trgovinami, gostilnami itd bo Reba povsod zamenjati s slovenskimi. Da bodo vse tvrdke imele napise v lepi slovenščini, opo zarjamo na to, da je čisto nepravilno in nemško-valno reči n. pr. »k zlatemu jagnjeta«, j k belemu volu«. Edino prav je: »Pri zlatem jagnjetu«* »pri belem volu«, »pri mastni raci«. Konjski evidenčni urad se je preselil iz dragonske v topniško vojašnico, ter posluje do preklica v poslopju VIL, pritličje šiba 3, telef. št. 134 Strd za bolne otroke odda vsako množino mariborsko okrajno glavarstvo 1 kg po 16 K. Svež špth oddaja mariborsko okrajno glavar- z opeko krita ter drugo gospodarsko poslopje, vse v dobrem stasu. Pri posestvu je lep vinograd novo nasuje*. Drugo je gozd, njive in travniki. Posestvo je skupaj, v lepi solnčhi legi, 1/t ure od železnice oddaljeno. Gna 40.000 K. Več pove Franc Pšeničnik, Sv, Dah Loče pri Konjicah. 422 Oglje v večji množini za oddati. Tozadevno se poizve v pisarni št. 10, v I, n&dstr, okr. glavarstva. 403 Strojepiska. Sprejme ss spretna strojepiska na okr. giavars vn. Prošnje se oddajo v I. nd. soba št. 20, Maribor. 404 lie m hlapca h konjem in sa potiska dela. Plača in hrana’ Baraka za stanovanje, tik postaje v Strnišu (Stera-tbal), se sedaj v svrho izvrševanja kake trgovine takoj proda. Tje pride sedaj okrog 501 0 beguncev. Baraka ima I dobra. Oglasiti se je pri poštnem uradu v Št, Petra v Sav. dolini. 407 cm»»«-.' • wäwtw« Proda se zelo dobro ohranjen črni površnik za -18 letnega fanta, po do- govorjeni ceni. Naslov: Neža studenec z dobro pitne vodo. I Šmigoc,^ Maribor, Grajska Hlev za konje in sv nje je s uiica 28. (na dvo.išču), 40o stvo 1 kg po 36 K. Margarina za uboge se betoniran. Več pove Schei!, Maribor, Scbri!erstra?se, st. 8, pritličje na levo. 399 bo oddajala za ceno, ki bo nekoliko nižja kot 10 K 1 kg. -, J Otre be oddaja kmetijska zadruga vRačahpri Maribora. Slovenski zdravniki. Ztupti pogovor vseh slo Iščem spretnega podobarja in mizarskega pomočnike, ki ima veselja do cerkvenega dela. Ivo Sojč, podobar in poziatar v Mari boru, Reiserjeva d. 26, 389a I Odvetnik dr. Ivan Fermavo !* naznanja, da se je preselil s svojo odvetniško pisarno v . minoritsko hišo (poprej_ Vtt- 22. decembra 1918 ob 2. mi popoldne v dvorani f kova trgovka) nasproti mi- ~ isontske cerkve v r tuje, Mi- se Narodnega doma v Celju, Celjsko pevsko društvo slicuje letošnji redni občni zbor na jutri, soboto, dne 21. grudna, oh 8. uri zvečer, v Nar dom (gostilniški prostori). Potrebna je obilna udeležba. — Odbor.t§gjÉ| fe s Poziv. Trgovci, ki so pred 1. nov. t. 1. v se danji -Nemški Avstriji ali v Nemčiji naročili sol in jo tudi že plačali, naj javijo vse potrebne podatke oddelku za pretkano NV v LjobJjani Hoče. V nedeljo, dne 22. dec se viši pr nas po rani službi božji poučni shod o Jogo sl&viji. na katerem govori g. dr. Hobnjec. Zboro vanje bo v šolskem poslopju, Kjer bodo govori in petje. — Rti dan bo popoldne po večernicah v kaplaniji mladinski sestanek, kjer govori tudi dr Hobniec. Pridite v prav obilnem številu! Ruše. Tukajšnje bralno društvo priredi na Štefanovo pri g. Novaku svojo običajno veselico. Dnevni red: 1. Govor. 2. Šaljiva igra „Trije tički. 3. Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži v prvih štirih vrstah po 3 K, ostali sedeži po 2 K, stojišča po 1 K. Čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Odbor. Središše. Vabijo se Orli k poučnim shodom, ki se vršijo redno vsako nedeljo ob sedmih zvečer v društvenih prostorih. Pristop je dovoljen tudi nečlanom. Konjice. Dne 13. t. m. je umri na španski bolezni g. Pavel Ogorevc, trgovec in posestnik v Konjicah. Rajni je bil vsled svojega ljudomilega in blagega značaja splošno priljubljen, kar je tudi pokazala ogromna udeležba ljudstva pri njegovem pogrebu. Bil je vedno zaveden narodnjak in se je silno veselil novo ustanovljene Jugoslavije, pa ni mu bilo usojeno dolgo svobode uži- | Ip vati, ležal je na mrtvaškem odra ravno ko smo š © obhajali prvi državni praznik v Jugoslaviji. Na ; © grobu se je poslovil od njega v ganljivi besedi || konjiški g. arhidijakon, v imenu Čitalnice pa g. j ®S dr. Rudolf. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! ž © Celje. V nedeljo, dne 22. bo popoldne | © ob VsA o® v vrini dvorani iB lega vela« mia jj © denišKO zborovanje. Vsi dobrtmisleči celjski in I © Beritski trg 3. 4(J0 . V župnišče se sprejme hlapec, ki bi opravljal tudi mežnarsko službo. Naslov v upravi. 398 Lahek, pokrit koleselj se kapi. Ponudbe na dr Fr. Čeh, pošta Gornja Sv. Kungota pri Maribora. 376 Dva mala sodčka eden z 30 i in drugi 50 1 vsebine, iz hrastovega lesa, dobro ohranjena sta na prodaj. Maribor, Usnjarska ni. št. 23. Kuharica, pridna in zanesljiva s® sp roj me takoj Berdajs, trgovina s špecerijo in semeni. Maribor. 387 - -"«ST'11-- ■"■ViXWfWt T Prodata se dve posestvi po 2o oralov, umetni mlin na stalni vedi. Kje, pove Štefan Rožmarski poštno ležeče v Št. Petra v Savinjski dolini. 391 MARIBORSKI BIOSKOPI g® ®@ m «® a® ms sm »ge®©alf «g V soboto, dite 21 do 23. decembra 1918 Najprei delo, potem zabava ! & Veseloigra v 3 dejanjih. Hiša brez veselja Žaloigra v 4 dejanjih. g» e« g» »g «g gg »> gg gg gggga gg gg ga gg «g Od 25. do 28. dec. 1918 H HENNY PORTENFILM. U2 fi KUR EL TRATNIKfi pusar in srebrair t? Mariboru» ŽjizpiAijtslia, ulica štev. 3, nljndno naznanja, da se je vrnil z bojišča ter zopet otvori! svojo dobro urejeno delavnico. Priporoča se preč. duhovščini za dobrohotna naročila. 396 4ši». Kala nazoanPa. 'fitm sorodnikom, »vasem in prijateljem javk» prebritko vest, d* i® dn® Ì4. dae. 1918 pa dolgi mu-kepolni kolesni mirai? v y Gospoda sasp&l» naš» dobra mati Uradnice zmožne slovenščine strojepisja in stenografije (evento-elsc slovenske) spre j ose takoj okr, glavarstvo toba gg 20- 408 NEŽA ZIDAN - - _n | fifiiisrja 1 posestnica v Breäioah Za obil «e dok&ais »oSatjs Bog ylfefia) I * 83 Rodbina Zidan. iščem za večje vinogradno posestvo v Halozah, oženjen, s tremi ali več del vskimf močmi. Plača po dogo ora. Ponudbe nstmeno in pismeno na nadučitelja Mirko Kožuh, Sv. Duh pri Ptu u 419 lij—.. Rritajefal! tat «b0ìSbì&b KausiraQ JSfiraža.,* •__________ __ rarmiH« nmfaifa Mosto Staiian. m Ì Potrti neizmerna žalosti »aznanjsmo usem sorodni kom, prijateljem in m eneo» pretresajočo vest, da je naš ili reno ljubljeni, dotai soprog, sin, brat, in set, gospod Paid Ogorevc trgovec io pssestnik, ▼ S&tek, da» 13. t. m, ob 3. ari popoldne po kratki mašni boksni, prev'dea s tolažili sv. vere isdrhc.il stejo blago duio v S4. leta svoje starost!. Pegceb »epoasabnrg» PO kojoika j® bil t nsdtljo, dae IB, de«, ob 3. nri po-pol lue n s tukajšnje pako-pslliše. Sv. maša sadušnica se je brala 18. dec. ob 9 'h dopolda« v aadžupaij»ki cerkvi v Konjicah. — Konjice, IS. grudna 1918. Mici Ogoreve, roj. Ras, soproga. Martin Ogorevsoče Martin, tend. med. brat. Anica sestra. 41.7 Rodbina Rusova. Tužnim srcem naananja* mo žalostno vest, da je suš predrsgš sia ia brat JAKOB PURGfU, narednik pri 47. pp. in po sestiilški sin daroval svoje ml&do življenje, sadat od italijanske granate na Monta Pestita ss* s»o’o drago domovino, -dne 27, okt. 1918, dva dni pred «klepota premirja. Bojeval se je ? Galiciji ž, od sažetka vojske, potem pa v Italiji, ß: i je tudi večkrat odlikovan n svojohrabrost. Bil je tudi več let vnet in iz«»t n cerkveni pevec, priljubljen pa svojim sla rišem, sestram in bratom ter vsem kdor ga je postisi. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. 427 Zjlajoča rodbina. Sv. Jakob v Slov. gor., dae 17. gradua 1918. Zahvala. Podpisani občinski odbor nasaanja žalostno vest, da nat je do« 39 listopa da s« vedno saptmi! naš starosta gospod Janez Lešnik župan, bivši načelnik kraj. šolskega sveta Iti. Kočijaž se sprejme in 1 kočijaški pomočnik, (Stalibursche) in tudi drugi posli obojega spo-ls. Graščina Novi Klošter pri Sr. Petru v Savinjski dolini. 420 I Kmetijska šola T št, Jnrfu ob juž, žel. sprejme v službo kravarja, volarja in hišnika na dom, za paS-nik na Boču pa oženjenega Bajerja. Ponudbe sprejema ravnateljstvo. " 4 jg I Plašč in 2 zelo lepi mor» nariški obleki za 10 letnega d«čka in rasne obleke, zbirka znamk, moško kolo se zamenja z» živila pri Tseharre, Maribor» Tevetthoffstr. 41/11 416 I Trgovska in najemniška h ša v sredini mesta ležeča, je s proste roke za prodati. Vpraša se na upravo tega lista. 372 Skupina hiš posebno pripravna za večje obrtno podjetje 1 minuto od glavnega trga, je takoj za prodati. 373 foneij©- pozori Hlače vina, pristno mečne blago za moške in otročje obleke ter žensko zimsko blago se po zelo znižanih cenah sopst razpeš Ija. Vpraša sev Maribora, Bismaikova ulica Ir, prit!., vr. 3; Maribor,, Martin Stadler, .trg. posredoval dea. 320; 200 kron nagrade! Irgabila se je v noči od 4. do 5. dec. na vožnji od Špilja do Maribora lovska psiha, kt je med skočila iz vlaka. C nje na ime'„Reka“, je rjavo pikasta. Komur je znano, kje se nahaja, ali splofe komur so znani kaki podatki o tej psiei, naj to sporoči načelni! n železnice v Resnici proti nagradi 200 K. 426 Mlin s stalno vodo vzame v nsjem Ignacij Jev-čem k, Meljski breg 55, Maribor: 427 Kot mnogoletni župan in c »čelnik kraj. iol. sveta si je pridobil *a našo občino velike »sslnge, «ato bode v naprej v vednem spominu ra«d «ami Vsesa občaaom, ki bo dns X. dec. priporno gli k tako vsličastttemu pogreba, iweks podpirani odbor Sep© tahialo. 0'sòÌBtki odbor pri Sv. Jft» ia n» Dr. polju, de® 8. grudna 1918. 413 Kupim zelo dobro pijačo kakor Indi j ubo ka. Izve se Gasswerk» strasse 13, Maribor. 431 Ljutomersko letošnje vino se odda za mast in zabelo« Maribor, Göthejeva ulica ši 27. 414, 01»leko9 ponošeno perilo in drage raznovrstne predmete se prodajajo po nizki ceni v Mariboni, Dravska ulica 15, pri stai era mostu. 415 Magister - farmacevt, "Jlorenic, se takoj potrebuje pri okr. glavarstvu v Ptuja -is razde-lit) vanj e sdravu. Plača a po dogovore, Prošnje js vložiti