IMP Glasnik izdaja delavski svet 1MP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana. Izhaja v 7.600 izvodih.
Uredništvo: Ljubljana, Titova 37.
Ureja uredniški odbor: Andrej Zadravec (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik predsednika), Drago Goli, Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih. Janez Rojic, Dragica Rudolf in Majda Slapar.
Tiska Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Januarja referendum o ustanovitvi tozda za blagovni promet
t ^sjsctega januarja bosta v tozdih Inženiring in Zastopstva refe-(j.j"*uroa, na katerih bodo delavci sklepali o samoupravni reorganiza-
V
lj - o ustanovitvi tozda za blagovni promet, oziroma tozda Marke-
■ ^a zborih delavcev v Inženi-S|*|8uin Zastopstvih je bil sprejet jA®P> da se iz vsakega od njiju del služb in se poveže v nov • Iz Inženiringa se bodo jzlo-e dejavnosti izvoza izdelkov, oza repromateriala opreme in n 0v'n, predstavništev in eko-.. ^ske propagande, iz Zastop-
stev
pa dejavnost zastopanja
,UML.
.teh dejavnosti se bo organi-vra' °ov tozd skupnega pomena I?to V'ru delovne organizacije t Glavna dejavnost novega V^av -bodo komercialni posli, ji Jhčno s trženjem in ekonom-0 Propagando, in sicer pri
izvozu izdelkov impejevih proizvodnih tozdov, pri uvozu surovin, repromateriala, opreme in rezervnih delov, pri prodaji izdelkov na domačem trgu in pri nakupu strateških repromateria-lov na domnačem trgu. Stranska dejavnost bo promet blaga in storitev na domačem trgu in zastopanje tujih firm s konsigna-cijo in servisiranjem.
Zbora delavcev sta predlagala, naj novi tozd posluje pod imenom Marketing, dokler delavci bodočega tozda ne bodo sprejeli statuta, v katerem bo dokončno določeno ime.
Medtem ko v tozdih Inženiring in Zastopstva tečejo priprave na referenduma, pa' se nadaljuje tudi razprava o samoupravnem, aktu, ki bo osnova za delo tega tozda, to je Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med tozdom skupnega pomena za blagovni promet in ostalimi tozdi IMP. Razprava o osnutku je končana, komisija za družbenoekonomske odnose in planiranje je uskladila pripombe in na tej osnovi je delavski svet sozda 23. decembra določil predlog ta.
Pripombe na predjog so možne še do 15. januarja, nato bo pripravljeno dokončno besedilo, ki bo objavljeno v februarski številki Glasnika in ga bodo obravnavali zbori delavcev konec februarja.	^ j
Idrijski TIO je v sodelovanju z zahodnonemško firmo Kraftanlagen začel izdelovati regeneratoije toplote, s katerimi je mogoče prihraniti 80 odstotkov energije pri ogrevanju. S temi napravami so že opremili olimpijske objekte v Sarajevu, po pogodbi s firmo Kraftanlagen pa jih bodo izvažali tudi v ZR Nemčijo in sicer v vrednosti 1,5 milijona mark letno.
Na sliki: Posnetek po uspešno zaključenem delu. Zahodnonemški partner je pohvalil delavce TIO za kvalitetne izdelke. Več na 7. strani.
Posvet
2 delovno

skupino CKZKS: kako okrepiti akcijsko
Povezanost
ZK v IMP
Gsnovne organizacije ZK v 5ezhu IMP morajo v najkraj-j c1*} času najti način, kako f ^ ■ dosegle akcijsko poeno-§ ')e yseh komunistov za re--ž nalanje najpomembnejših
ip hil sHpn na nn-

j	najpomemonejsin
v °g. To je bil sklep na po-j, u sekretarjev vseh osnov-l organizacij z delovno
naL svet.u6
hih —•
skh„0rgamzac|j :
“P'no CK ZKS.
sit e*0Vna skupina je obi-s . a IMP v pripravah na 6.
CPtifrolnprTU Izrtmitpiii
c .	v jjiijjidvaii ud i
£j>° centralnega komite u > ha kateri bodo razprav-US 1 ravno o idejni in akcijski
je v °blienosti ZK- CK ZKS Pripravah na to seio začel
Je v .JC11USL1 *-'**■• VIX vr Pripravah na to sejo začel
(jj. 0 razprav in v ta okvir so-pin tUt*i obiski delovnih sku-^	^ Ilekatprih QpQtflv1 ipnih
pin luul ot>lskl delovnih sku-0r v nekaterih sestavljenih l(|°ahizacijah. IMP je de-** skupina CK ZKS obiti3 22. decembra.
ska SkuP'na CK 2 ti3 22. decembra, j a.zPrava na tem posvetu lar* osta*a le pri načelnih
pa •“.‘•prava na ten a-.1? ostala le pri načelnih or 1Zah. Sekretarji osnovnih ČK fiacij so ugotovili, da je tuai .k° slabo povezan, ak-cji ? Problemi pa tako pere-ukr 3 je takoj treba nekaj p,nit' za boljšo povezanost. seiCr0g0V0rili so se, da bodo Zaci etar!ati osnovnih organi-janilnaiPrej analizirali izva-Prav' statutarnih določil o v0rnlcah, dolžnostih in odgo-rau ,°stih članov ZK. Analizi-Zv^ °d° tudi dejanske proi-vSa^ne in poslovne povezave $tCrnega tozda tako znotraj si-
— m posiovn^ yv,.	. -
stCrnega tozda tako znotraj si-ytaa IMP kot tudi navzven. Vaij f1 °^v'ru bodo obravna-
kL-. Udi Vnra«anip i7Vtiic»nia
Valj ,‘okv,ru bodo obravna-skun Ul' vPrašanje izvajanja iKjp01" soslovnih funkcij v
boclo^a'ie so se dogovorili, da V °Snovne nroAm-zari ip
v osnovne organizacije cijah \Seb delovnih organiza-\v. oločile koordinatorje veda ° 'k°r jih že nimajo, se Te
Te
°Pravlieal0ge morajo biti Ja, i(0 J ne do konca januar-ŽK 7nSe bodo sekretarji OO skunin°V,a sestali in določili b*ehisli°’ bo Pripravila proštov n konfF$mej(omuni-blemi°h	pro-
"	Sr
V!" h.
več
Izvozni načrt za 1982 smo
dosegli že v novembru
Delavski svet sozda je 23. decembra obravnaval poročilo o enajst-mesečnem poslovanju in ugotovil, da bo zaključni obračun leta 1982 za veliko večino naših tozdov ugoden, bolj zaskrbljujoče pa so perspektive za leto 1983. Zlasti montažnim tozdom bo zelo manjkalo dela.
Neto osebne dohodke smo v 11 mesecih povečali za 33 od-
V enajstih mesecih so naši tozdi izpolnili celoten plan fakturirane realizacije s 96 odstotki, iz česar lahko sklepamo, da bo plan celotnega prihodka ob koncu leta presežen za 3 do 4 odstotke.
Ob tem moramo upoštevati, da smo v enajstih mesecih opravili le 87 odstotkov planiranih ur — ker so tozdi zaposlili manj delavcev, kot so načrtovali, število zaposlenih v montažnih tozdih pa se celo manjša zaradi odhodov v tujino.
Se pravi: zaposlenih smo imeli manj, kot smo načrtovali, naredili smo pa več, kar pomeni, da smo povečali storilnost.
Izvoz je bil tudi v letu 1982 naša močna točka. V enajstih
mesecih smo celoletni izvozni načrt že presegli za tri odstotke. Še bolj pomembno je, da smo izvozili kar 3,8-krat več, kot smo uvozili. Nič manj razveseljiv ni podatek, da smo kar 87 odstotkov izvoza ustvarili na konvertibilnem tržišču.

t IZ VSEBINE
• Časi so takšni, da smo si to Silvestrovo za novo leto večinoma voščili: »Samo da ne bi bilo slabše, kot je bilo!« Na to, da bi bilo 1983 boljše, komaj kdo upa pomisliti. Kakšno pa je bilo leto 1982 za IMP? Na splošno je bilo uspešno. Toda ali smo res izkoristili vse možnosti? Smo dosegli vse cilje? In kaj nas čaka v letu 1983? Poglejte

str. 4 in 5
S O problematiki in nalogah usmerjevalnega razvoja v IMP.
str. 2
S O delu službe za poslovno organizacijo.
str. 6
7CCT
Vse pa le ni tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. Precej izvoza namreč ustvarjamo z opremo, ki jo dobavljamo na naša gradbišča v tujini. Od lastne proizvodnje pa izvažamo le skromnih 7 odstotkov.
stotkov — ali za 2 indeksni točki več od inflacije (po mnenju uradne statistike).
»Zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov je gotovo dober dosežek,« je dejal na seji delavskega sveta pomočnik generalnega direktorja Uroš Korže, obenem pa opozoril: »V zadnjih dveh mesecih leta pa je zaradi slabosti v družbenem do-
Tudi uvoz smo povečali — za 50 odstotkov — in tako reševali številne probleme v oskrbi z re-promaterialom. Tako lahko rečemo, da smo bili v letu 1982 dovolj dobro oskrbljeni — posebej še, če se primerjamo z nekaterimi drugimi organizacijami. Zanimivo pa je, da smo uvažali re-promateriale, ki smo jih prejšnja leta dobivali doma. Tako smo do konca novembra uvozili nad 2000 ton pocinkane pločevine (kar tri četrtine vse porabe).
govoru o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke
prišlo do delitve osebnih dohodkov, ki ni utemeljena v poslovnih rezultatih. Se pravi, da smo začeli deliti na račun akumulacije.« Seveda je težko ocenjevati, koliko akumulacije smo porabili v tej delitveni mrzlici. Uroš Korže je menil, da je ta številka za ves IMP v zadnjih treh mesecih okrog 150 milijonov dolarjev — torej za kar lepo investicijo.
LOJZE JAVORNIK
Zimske igre IMP bodo februarja v Kranjski gori
Letošnje, pete, zimske športne igre IMP bodo 26. februarja v Kranjski gori. Organizator iger bo delovna organizacija IKO. Tehnično izvedbo tekmovanja so zaupali športnemu klubu Integral iz Ljubljane. Delovna organizacija IKO — pokroviteljica zimskih športnih iger bo v soglasju s koordinacijskim odborom sindikata za zimske športne igre izdelala bilten ter ga poslala vsem delovnim organizacijam in tozdom. Organizatorji in pokrovitelji iger bodo skušali tekmovanje organizirati čim bolj poceni, da ne bo trpela množičnost udeležbe na igrah.
Program tekmovanja bodo določili po kriterijih koordinacijskega odbora sindikata sozda, ki je nosilec
akcij pri izvajanju športnih iger v 1. 1983. Predvideno je, da bo razpis za 5. zimske športne igre objavljen v februarski številki Glasnika in v Biltenu, ki ga bodo prejeli predsedniki konferec sindikata oziroma športni poverjeniki. Finančna sredstva za tekmovanja v Kranjski gori bodo združili tozdi po ključu, ki ga je pripravil koordinacijski odbor sindikata.
MARIJA PRIMC
Dopolnjen predlog o devalvacijskem znižanju osebnih dohodkov v tujini
Dolarski osebni dohodki naših delavcev na gradibščih v tujini bodo zaradi devalvacije nižji, osnova za minulo delo pa bo še naprej dolarska. Tak je rezultat postopka za spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o zaposlovanju delavcev na delo v tujino.
majo nobene besede in podobno. Nazadnje so pripravili nov predlog — dolarske osebne dohodke so zmanjšali, minulo delo pa pustili po starem.
Že v prejšnji številki smo pisali, da je delavski svei sozda začel postopek za spremembo in dopolnitev omenjenega sporazuma. Pripravljen je bil usklajen predlog vseh gradbenih in montažnih podjetij, ki izvajajo dela v Iraku prek inženiringa SDPR. Namen je bil zmanjšati dolarske plače za odstotek oktobrske devalvacije, da bi dosegli njen cilj — to je večjo konkurenčnost v tujini.
V	IMP pa smo ob tem predlagali tudi spremembo pri obračunavanju minulega dela — namreč, da bi ga računali od osnov za dela, ki veljajo doma in ne od dolarskih plač, ki jih delavci dejansko prejemajo. Izplačila naj bi ostala še naprej v dinarjih. Ob tem velja omeniti, da nobena druga organizacija ki dela v Iraku prek SDPR, ne obračunava minulega dela od dolarske osnove — izjema je le IMP.
V	začetku so bili na gradbiščih v Iraku delni zbori vseh naših de-
lavcev, ki delajo tam. Razprave so bile burne, padali so tudi očitki, da postopek ni pravilen, da delavci na gradbiščih v Iraku ni-
Generalni direktor sozda Franc Kumše pa je delavski svet obvestil, da tudi pobuda Republiškega komiteja za delo o poe-
Poročilo o zborih v Iraku
Na vseh deloviščih SOZD Industrijskih montažnih podjetij (IMP) v Iraku so bili v začetku decembra zbori, na katerih so delavci iz posameznih temeljnih organizacij IMP razpravljali o predlogu, da se dolarski osebni dohodki znižajo zaradi devalvacije. Po tem predlogu bi delavci tudi v bodoče prejemali svoje osebne dohodke v enaki dinarski vrednosti, kakor so jih prejemali pred devalvacijo dinarja. 75 % vseh delavcev se je na zborih z individualnim glasovanjem izrazilo, da se strinjajo, da se dolarski osebni dohodki znižajo za 16,5 %. S široko samoupravno akcijo so se tako delavci, ki bodo letos v okviru IMP samo na deloviščih v Iraku ustvarili 105 milj. dolarjev realizacije, opredelili za krepitev materialne osnove dela svojih temeljnih organizacij, za njihovo boljšo konkurenčno sposobnost na tujih trgih in ne nazadnje tudi za boljši poslovni uspeh posameznih delovišč. V prihodnjih dneh bodo delavci IMP v domovini lahko laže odločali o tem vprašanju na svojih zborih, ker imajo soglasje za znižanje dolarskih postavk od tistih delavcev, ki se jih ta znižanja neposredno tičejo.
Montažna podjetja iz SR Slovenije, združena v SOZD IMP, bodo letos povečala obseg svojih storitev v Iraku za dvainpolkrat napram lanskemu letu, v letu 1983 pa predvidevajo nadaljne povečanje, za kar imajo že sklenjene pogodbe.
notenju osebnih dohodkov v tujini ni zaspala. V drugi polovici decembra je predsednik Komiteja Peter Toš sklical najodgovornejše delavce organizacij, ki izvajajo dela v tujini, kjer so se dogovorili o tej akciji. Sprejeli bodo družbeni dogovor v Sloveniji in sprožili postopek za poenotenje v vsej Jugoslaviji (preko Gospodarske zbornice Jugoslavije). Vendar je to dolgoročnejša naloga, saj ni pričakovati, da bi bile spremembe lahko uveljavljene pred julijem 1983.
Razprava na seji delavskega sveta je bila dokaj živahna. Delegati Montaže Maribor so svoje kolege obvestili o sklepih delavskega sveta v svojem tozdu, ki je: 1) Zahteval, da se ugotavlja odgovornost vodilnih, ki delavcem na zborih v Iraku niso znali prepričati, da bi glasovali za prvotni (strožji) predlog sprememb. 2) Naj v IMP takoj začnemo pripravljati nov sistem osebnih dohodkov za gradbišča v tujini, da bi enkrat za vselej rešili ta problem. Drugi člani delavskega sveta niso podprli nobene od pobud delavskega sveta Montaže Maribor.
LOJZE JAVORNIK
rr
JAN
Problematika in naloge usmerjevalnega razvoja
-1 >
Dolgoročna organizacijska rešitev razvojnega dela v IMF
Ko bomo pregledovali dosežke IMP v letu 1982, bomo morali ugotoviti, da je tudi razvojna dejavnost področje, kjer ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Kot skupno akcijo smo načrtovali ustanovitev programsko-razvoj e službe v okviru delovne skupnosti sozd, toda ta služba v letu 1982 ni mogli iživeti. Na decembrski seji je delavski svet sozda imenoval pomočnika generalnega direktorja za tehnična in razvojna vprašanja. Naloga novoimenovanega pomočnika generalnega direktorja inž. Staneta Završnika je H- h0 sodeloval pri organiziranju programsko-razvojne službe na nivoju so.
Če razmišljamo o sedanjem gospodarskem položaju, je očitno dejstvo, da je povpraševanje po mnogih izdelkih naših tovarn, kakor tudi po montažnih storitvah vse manjše. Pričeti je potrebno skrbno načrtovati nove sodobne programe, primerne tudi za izvozne potrebe, pri čemer bi moral imeti usmerjevalni razvoj pomembno vlogo, posebno v programiranju nekaterih vodilnih vej proizvodnje.
Če pogledamo konkretneje, lahko naloge usmerjevalnega razvoja strnemo v štiri skupine:
1)	Analize obstoječih proizvodnih programov in sistemov, analize strukturnih tržnih dejavnikov, analize razvojnih možnosti (tehnoloških in ekonomskih, proizvodnih in finančnih).
2)	Globalne koncepcije novih proizvodnih programov, raziskave potencialnih trgov oziroma tržnih vzorcev, dokumentacija (ki zajema bibliografijo, patente, standarde in reševanje kooperacij in sodelovanje s tujimi vzorniki oz. partnerji.)
3)	Ocenjevanje ekonomskih pogojev za uvajanje nove proizvodnje.
4)	Programiranje — nadaljnjega raziskovalno razvojnega dela, pa tudi potrebnih kapacitet, kadrov, prodajnih strategij in potrebnih finančnih sredstev.
Načelno bi lahko rekli, da v IMP nihče ne dvomi v nujnost takšnega usmerjevalnega razvoja. Ne smemo pa zatiskati oči pred resničnostjo,
kjer je bila izrazita težnja tozdov po drobljenju aplikativne razvojne dejavnosti že v okviru posameznih DO — na primer na področju klimatizacije, črpalk, armatur, avtomatike, itd. »Drastične primere lahko opazimo na področju klimatizacije, kjer opažamo podvajanje največkrat tudi nekvalitetnih izdelkov v dveh ali več tozdih, čeprav smo v vseh dosedanjih programskih dokumentih zapisali osnovno delitev programa,« pravi Stane Završnik in dodaja: »Na hitro prekopirani izdelki brez. pravih teoretičnih raziskav in tehnoloških študij so tržno na zelo trhlih nogah, še posebej, če upoštevamo, kako hitro se v svetu razvijajo in tehnološko izpopolnjujejo posamezni izdelki.«
Medtem ko v IMP razvojno dejavnost organizacijsko drobimo in vzdržujemo na ravni kopiranja, je premalo posluha za naloge, ki bi prinesle resnično nove kakovosti — tudi za tiste osnovne, to je nakup sodobne tehnološke instrumentarije za pooblaščene laboratorije ter odgovarjajočih prostorov za razvijalce.
Stane Završnik: »Na področju klimatizacije bomo v kratkem dobili merilno opremo, ki bo primerna predvsem za raziskave in razvojno delo na energetskem področju. Nosilec te investicije je ljubljanski Kli-mat, denar pa so združevali še TIO Idrija, Panonija in Klima montaža. To je vsekakor pozitivna akcija pri opremljanju energetskega laboratorija za raziskovalno delo na tem po-
dročju. Zato nikakor ne razumem, da se tej akciji, ki ni vsebinsko zaključena, ne pridružijo druge delovne organizacije — to je IKO s svojimi tozdi (medtem je ITAK prispeval za merilno opremo Univerze precejšnja sredstva), Klima Celje in PMI.«
Vrnimo se zdaj k službi usmerjevalnega razvoja. Kaj bo v glavnem vsebina njenega dela, smo že napisali, toda kako bo te naloge opravljala na konkretnih programih, ki so za naše tozde pomembni.
»Programiranje je treba usmerjati po branžah, vtem smislu je potrebno organizirati službo usmerjevanega razvoja. Potrebno bo dobiti nekaj izkušenih strokovnjakov, ki morajo poznati razvojne trende, pa tudi dosedanja dogajanja v IMP.
Seveda bo šlo kadrovanje usmerjevalnega razvoja postopno, tako je v planu delovne skupnosti SOZD predvideno, da bi za usmerjevalni razvoj poleg svetnikov za elektroenergetiko in energetiko, ki ju že imamo, zaposlili v letu 1983 še tri tehnične svetovalce za strokovno področje energetike.
Zamuda pri organiziranju usmerjevalnega razvoja je nastala, ker ni primernih prostorov in ta problem tudi zdaj še ni povsem rešen, tudi ne za ostalo razvojno strukturo. »Strokovnjaki v usmerjelevanem razvoju, kot tudi ostali razvojni kader morajo nujno imeti vsaj zametke indok službe po branžah, prav tako je zanje tudi pomembno, da imajo primerno organizirane energetske laboratorije,« pravi Stane Završnik.
Vsekakor bi se bilo potrebno odločiti o združevanju sredstev, kot jih predvideva srednjeročni plan za razvojno dejavnost, tako usmerjevalno kot aplikativno. S temi sredstvi pa je potrebno zagotoviti prostore in laboratorijsko opremljenost za sedanji
TOZD Alchrom bo gradil novo tovarno
Več kot polovica povečane proizvodnje bo za izvoz
Tik pred koncem prejšnjega leta je tozd Alchrom pripravil investicijski program za razširitev in dopolnitev proizvoonje mlekarske opreme in opreme za prehrambeno in kemično industrijo iz nerjavečih materialov. V Alchromu računajo, da bodo začeli gradnjo spomladi letos.
Svoj program bodo zdaj predložili banki in republiški komisiji za presojo investicij, od katerih pričakujejo odgovore do konca februarja 1983.	Alchrom o v
načrt je v planu občine Ruše, pa tudi v smernicah plana sozda IMP za leto 1983.
Alchrom že dolga leta izdeluje procesno opremo iz nerjavečih materialov. V zadnjih nekaj letih je proizvodnjo precej povečal in razširil program, ker jugoslovanski investitorji nimajo več možnosti, da bi to opremo uvažali. Zdaj je Alchrom že pred novo nalogo: prodreti na tuja tržišča. Res je tudi v Jugoslaviji dovolj povpraševanja po njihovem programu, vendar je Alchrom v določeni meri odvisen od uvoza re-promateriala, zato mora tudi sam izvažati. Za prodor v tujino pa morajo proizvodnjo seveda izboljšati.
V sedanjih prostorih, ki jih imajo v preurejeni kmetiji sredi Ruš, preprosto ni mogoče narediti še kaj več. Na sedanji lokaciji tudi ni nobenega prostora za širitev, saj je sredi stanovanjskega dela Ruš. Tudi republiški inšpektor za delo je že večkrat opozoril, da so Alchromovi proizvodni prostori slabi, zato v njih ni mogoče doseči primerne tehnološke urejenosti in delovne organizacije, pa tudi varnost dela je ogrožena.
Zato so v Alchromu že pred leti pripravili načrt za selitev na novo lokacijo v industrijsko cono, ki jim jo je dodelila občina. Tam bi lahko delo tehnološko primemo zasnovali in tako povečali učinek in kvaliteto. Prvotno so nameravali preseliti vso proizvodnjo, zaradi omejenih možnosti pa so se zdaj odločili za etapno delo: najprej bodo preselili samo proizvodnjo opreme.
Zgradili bodo novo tovarno s tisoč kvadratnimi metri proizvodnih površin in najnujnejšimi spremljevalnimi prostori (to je energetskim in sanitarnim delom). V novi tovarni bodo izdelo-
vali posode iz nerjavečega jekla, medtem ko bodo v dosedanjih prostorih izdelovali samo še črpalke iz nerjavečega jekla in druge serijske izdelke. Uprava bo ostala na stari lokaciji, tehnologi pa se bodo preselili v novo tovarno.
Predračunska vrednost investicije je (po cenah iz leta 1982)
97.096.000	dinarjev — od tega
47.912.000	dinarjev gradbena dela in oprema 37,175,000 dinarjev in bo v celoti domača. Znesek za opremo je precejšen, ker pomeni ta gradnja začetek nove industrijske cone vRušah in bodo morali opremiti tudi komunalno infrastrukturo (transformatorska postaja in kotlarna na zemeljski plin).
Od tehnološke opreme bo glavna novost oprema za strojno varjenje pločevine in mehanizacija brušenja. Boljše delo bo omogočeno tudi z boljšo razmestitvijo opreme.
Kako bo Alchrom zbral potreben denar? Računajo, da bodo zagotovili 36 odstotkov lastnih sredstev, 26 odstotkov naj bi združili v IMP, 29 odstotkov naj bi dobili bančnih kreditov, 9 odstotkov naj bi bili krediti dobaviteljev opreme, 4 odstotke potrebne vsote pa naj bi dobili s sovlaganjem uporabnikov.
Zaradi nove tovarne se bo število zaposlenih povečalo s 105 na 138. Z boljšo organizacijo dela in novo opremo bodo fizično storilnost povečali v povprečju za 10 odstotkov.
Družbeno sprejeta merila za nove naložbe terjajo, da morajo biti nove tovarne izvozno usmerjene. V Alchromu obljubljajo, da bodo 57 odstotkov povečanega prihodka ustvarili na konvertibilnem trgu.
plošč za toplotne usmerjevalce, ki sta jih tozda Zastopstva in Itak doslej uvažala. Lani pa je Alchrom začel tudi preverjati možnosti za izvoz nerjavečih črpalk in prvi rezultati kažejo kar dobre obete.«	L. J.
razvojni kader, kakor tudi za bodoče kadrovanje v aplikativne razvoje in programski kader na sozdu. V kolikor ni drugačne možnosti, se ponuja kot edina realna osnova za čim prejšnje akcije širitev stavbe na Titovi 126 (124).
»Kot so pokazale analize, sta trenutno v IMP daleč najmočnejši branži energetski program ter kme-tijsko-živilska stroka,« meni Stane Završnik, »zato je vsekakor treba pokazati model organizacije programskega usmerjenga najprej ravno v teh dveh branžah. Verjetno se bo ta branžni problem pokazal tudi v bodoči organizaciji tozda za blagovni promet, posebno pri organizaciji prodaj no-projektne službe za navedeni branži. Ta prodaj no-projektna služba bo imela močan vpliv kot povratna vez, oziroma vir informacij o željah naročnikov, na vse dogajanje pri programiranju teh vej.«
V	energetsko vejo sodijo programi klimatizacije, avtomatike, armatur, črpalk, toplotnih aparatov, industrijske elektronike, elektroenergetike z napravami in sistemi, kakor tudi računalniški sistemi.
V	kmetijsko-živilski veji pa so: poljedelska mehanizacija, farmska oprema, živilsko-procesna oprema in centralni nadzorni sistem, oprema rastlinjakov in sistemi za namakanje.
Vsaka od teh vej ima seveda svoje značilnosti in svoje najaktualnejše naloge.
»V IMP imamo na področju energetike nekaj izpostavljenih programov, ki tangirajo dejavnost več tozdov, zato lahko vodimo uspešno programsko razvojno koordinacijo le na ravni sozda,« pravi inž. Završnik, kot najaktualnejše razvojne naloge na tem področju pa navaja naslednje strokovne teme:
—	centralni nadzorni sistemi,
—• avtomatika in industrijska elektronika,
—	oprema za distribucijo zraka (zračni kanali s priborom),
—	sekundarni viri energije in sončna energija,
—	toplotne črpalke,
—	programa armatur in črplak,
—	toplotni aparati,
—	naprave za filtracijo zraka in odpraševanje,
—	plinska tehnika.
Seveda pa spada v kompleks energetike tudi celoten jakotočni program proizvodnje komandnih pultov, krmilne tehnike in industrijske
in procesne elektronike, delno pa tudi področje signalizacije, ki sega v program centralnih nadzornih siste-
»Na kmetijsko živilskem področju pa opažamo poleg programske nepovezanosti tudi zelo različne prodajne poti, kar manjša udarno moč programa. Vsekakor bi bilo potrebno farmsko opremo skupaj prodajati in sicer od pribora do prezračevalne opreme.«
To so torej naloge, s katerimi naj bi programski razvoj začel. Seveda se bo morala njegova dejavnost širiti — in to čim hitreje, saj se različna področja prepletajo. V IMP imamo zaradi tega nemalo težav in problemov, ker tozdi skačejo eden drugemu v (programsko) zelje — toda zakaj ne bi s pametnim usmerjanjem razvoja tega obrnili sebi v prid, namreč, da bi imeli kompleksnejšo ponudbo?
V osnovi se je potrebno tudi že enkrat dogovoriti o dolgoročnem konceptu pristopa k organizaciji vsega razvoja tehnološkega dela v IMP, ker je potrebno pred seboj vedno videti celoten kompleks opravil v zvezi z določenim osnovnim razvojnim projektom — od programiranja nalog, do razvoja, tehnološkega osvajanja in uvajanja serijske proizvodnje. O tej tematiki je bilo v IMP napisano neskončno dosti tvarine, ki pa se odlaga v predale, razvojno delo pa se organizira, kot si vsak po svoje zamišlja. Seveda je bistveni pogoj za gospodarno vlaganje v razvojno dejavnost v tozdih, DO in sozdu, da so v delovnih organizacijah in tozdih organizirane službe, ki neposredno uvajajo tehnološke rešitve novih razvojnih projektov: razvojne konstrukcije, razvojna tehnologija.
Kaj pa montažna dejavnost? Doslej smo govorili le o proizvodnji. Ali montaža ne potrebuje usmerjevalnega razvoja?
Stane Završnik: »Glede montažne dejavnosti, ki naj bi tudi združevala denar za razvojno dejavnost, so imeli tozdi doslej zelo nasprotujoča si mnenja — od mnenja, da montaža razvojne dejavnosti sploh ne potrebuje, pa do mnenja, da je potrebno predvideni denar primemo uporabiti
tudi za razvojno dejavnost na montažnem področju. Tu lahko razvojno dela seže predvsem na področje standardizacije, tipizacije in modernizacije tehnoloških postopkov montaže, kakor tudi na osvajanje novih vej montaže.«
LOJZE JAVORNIK
Imenovani delavci s posebnimi pooblastili
C
Delavski svet SOZD je ua zadnji seji, 23. decembra, na osnovi mnenja koordinacijskega odbora sindikata imč" noval delavce s posebnim* pooblastili:
Janeza Stanovnika za namestnika generalnega direktorja SOZD IMP,
Staneta Završnika za pomočnika generalnega direktorja za tehnična in razvojna vprašanja,
Uroša Koržeta za pomočnika generalnega direktorja za ekonomiko in poslovno or-1 ganizacijo in
Aleša Čerina za pomočnika j generalnega direktorja za pravno-samoupravno področje.
Zbor Interne banke IMP pa je 16. decembra imenoval 1 Lojzeta Kosija za direktorja | Interne banke za novo mandatno obdobje.
L. J-J
Pi
$ou
v0lj,
Sveta delavske kontrole
še vedno nimamo
Svet
Štirje so premalo
delavsk*
samoupravne
kontrole v SOZD IMP, ki je b' izvoljen marca 1982, se v la*1 skem letu ni uspel niti konstit"' rati. 23. decembra 1982 naj ri bila prva seja sveta samouprav", delavske kontrole, ki jo je skli"3' ^ predsednik delavskega sveta L*f
V
taci
del,
Pra-
kak
"os
osn
Pre
v Sl
Pre
tud
°Pa
°kc
C
ŽK
*ho
SO
ZK
Dej
zan
na
goi
sla
le,
ozi
Ost
Ve?
na
Or
jen
"0’
kr.
cijan Lipušček. Pripravljeno j bilo tudi gradivo »Ocena stan' na nekaterih področjih dela/' ^
it, de
poslovanja SOZD IMP in nj«j š
>«
• sta
gove delovne skupnosti.« To"3
na sestanek so prišli le štirje 1 enajstih članov sveta samo" delavske konti"0..
pravne utim—- . SOZD. Prišli so: Stane Pančur " Promonta, Anka Pfodcr iz ^ ^ ske Klime, Andrej Zupanc Izipa in Bogomir Ceiler iz "• lovne skupnosti SOZD. To bilo premalo, da bi se svet s* moupravne delavske kontr° lahko konstituiral. Zadnji sest nek sveta je bil L junija 1981- ^ je še v prejšnjem mandatu" obdobju. LojzE JAVOR^
Fakturirana realizacija — november 1982
P.ealiz.	Plan (v 103din)			Izvršitev			Indeks izvršitve 				
	1982	za 11 mes.	za nov.	za novemb.	11 mes.1982	11 mes. 81	letni plan	plan za 11 m.	plan nov.	11 82/
TOZD	1	2	3	4	5	6	7	5	9	-—3
1. OIZ	679.612	618.323	53.555	69.790.584	778.268.700	625.667.991	114	126	130 171	12
2. KM	324.282	295.157	25.553	43.742.040	397.093.261	318.105.438	122	135		12
3. MK	358.988	326.756	28.288	33.350.500	378.883.094	390.087.850	106	116	118	10
0 SD	5.270	4.797	415	285.201	4.758,326	3.398.000	90	99	69	14
- PB		-	-	-	849.885	4.899.705				
PH0M0NT	1.368.152	1.245.027	107.811	147.168.325	1.559.853.266	1.302.158.984	114	125	136	U
4. f*t	827.215	755.000	56.300	55.432.881	768.910.229	666.811.659	93	102	99	11
5. IB	27.850	24.438	2.460	2.035.432	19.376.267	53.864.318	70	79	82	
S. PM Mb	52.000	47.492	4.441	2.984.128	37.049.414		71	78	67	10
7. BLISK	250.000	227.900	17.100,	27.326.841	24S.407.136	192.816.899	99	109	160	12
8. EKO	359.000	327.700	24.400	46.403.828	343.533.060	255.064.423	96	105	190	13
PMI	1.516.065	1.382.530	104.701	134.183.110	1.417.276.106	1.168.557.299	94	103	128	12
9. EM	545.000	496.090	42.950	13.952.049	840.286.733	759.815.755	154	169	32	11
- EM brez bi.iz.	515.000	468.750	40.580	2.806.877	674.418.233	624.760.661	131	144	7	10
10. DVG	207.100	186.250	19.600	13.948.703	176.664.113	•170.956.353	85	95	71	10
11. TOf-E	445.000	405.030	35.060	27.421.257	364.723.932	311.104.376	82	90	78	U
12. TCN-T	297.000	270.320	23.400	29.724.125	253.717.428	201.093.417	85	94	127	12
13. ISO	250.000	227.550	19.700	13.746.895	199.568.119	172.481.472	80	88	70	11
- CK	30.700	27.950	2.420	2.256.509	27.803.838	22.553.349	91	100	93	12
eiom	1.774.800	1.613.190	143.130	101.049.538	1.862.764.163	1.638.004.722	105	116	71	U
KL1MAT	380.000	344.000	33.400	34.023.769	301.491.104	281.564.326	79	88	102	10
TIO	361.000	327.800	30.500	42.505.510	316.486.077	252.707.667	88	97	139	12
PAN	1.070.000	983.918	99.734	61.595.795	791.785.020	642.687.690	74	80	62	12
14.TRATA-A	250.000	230.000	22.500	31.126.212	301.627.604	363.080.635	121	131	138	15
15. TRATA-Č	250.000	230.000	22.500	40.808.695	252.169.779		101	110	181	
16. ITAK	198.000	184.282	21.658	19.550.972	201.806.078	142.983.392	102	110	90	I*
17. SKIP	386.400	366.170	28.000	16.236.110	362.908.288	327.453.372	94	99	58	11 23 14 13 17 15 13 3.4 U 32
18. IPKO	190.529	177,741	19.943	23.507.132	172.627.236	" 73.839.162	91	97	118	
im	1.274.929	1.188.193	114.601	131.229.121	1.291.138.985	907.356.561	101	109	115	
19. LSNL	632.214	583.549	54.127	54.232.098	579.748.073	437.708.467	92	99	100	
20. HVA	261.132	245.132	18.700	21.149.428	231.207.978	132.864.925	89	94	113	
21. VIPO	76.300	69.500	6.720	7.395.275	77.795.543	49.046.269	102	112	110	
22. LBK	135.000	123.830	11.000	11.010.187	126.906.059	92.530.165	94	102	100	
LIVAR	1.104.646	1.022.011	90.547	93.786.988	1.015.657.653	712.149.826	92	99	104	
23. TP	548.000	499.000	48.200	52.743.055	467.092.303	416.923.226	85	94	109	
24. vil'	31.5.000	285.390	28.980	33.836.558	309.915.036	255.642.690	98	109	117	
KI jv/.	863.000	784.390	77.180	86.579.613	777.007.339	672.565.916	90	99		
n, ni Za se
o,
P<
b
n,
Pi
n,
Pi
ra
0
1q
Pi
Zf
Pi
ta
D
š;
d.
P
la
b,
ft
P
Sl
v
Direktor tozda Alchrom Zoran Kos utemeljuje to obljubo z naslednjim: »Predpodpisom je pogodba o kooperaciji s firmo Alborn za kompenzacijski posel, s katerim bodo rešili tudi uvoz
V	Realiz.	Plan	(v 103din		Izvršitev			Indeks Izvršitve			
	1982	ta 11 aea.	u nov.	za novemb.	11 mes.1982	11 mes. 81	letni plan	plan za 11 m.	plan nov.	11 jk
TOZD	j	5	3	i	—	5	5	7	8	9	
25. INŽ	158.017	143.659	12.700	12.471.381	193.234.333	103.071.360	122	135	98	11
26. PB	110.000	99.836	8.855	7.462.893	95.653.938	61.742.128	87	96	84	L
27. ZAST	205.000	176.100	28.800	15.087.973	207.712.894	151.002.640	101	118	52	L
28. ALCH	146.300	123.166	10.972	12.300.356	132.198.444	99.226.415	90	107	112	■ i
29. IC	18.684	17.014	1.669	1.856.672	19.767.107	15.214.150	106	116	111	1
IZIP	638.001	559.775	62.9%	49.179.275	648.566.716	430.256.693	102	116	78	1
- PD	17.082	16.560	500	43.520	15.579.015	11.491.156	92	94	9	r
IMP	10.367.675	9.467.394	865.100	881.344.569	9.997.605.444	8.017.787.570	96	106	102	i
;Posveta sekretarjev osnovnih organizacij z delovno skupino CK ZKS
Osnovne organizacije ZK morajo voditi aktivno politiko
Posvet z delovno skupino CK ZKS konec decembra je bil že drugi stanek impejevih komunistov v zadnjih dveh mesecih, na katerem 0 Ugotovili, da z delovanjem ZK v sozdu IMP ne moremo biti zado-v#|jni.
Y nekaterih osnovnih organi-acijah so v pripravah na posvet z plovno skupino CK ZKS pri-Pravili tudi nekaj predlogov, ko doseči akcijsko poveza-°sh saj so se vsi strinjali, da naše »ovne organizaci je niso imune ^ d lokalizmi, ker so pač zaprte Sv°ja okolja, komunisti pa so P ®slabo idejno usposobljeni, pa a' prešibko povezani, da bi Pazili pojave zapiranja v svojih °k°ljih in se jim uprli.
Lian občinske konference JkS Ljubljana-Bežigrad in podočnik generalnega direktorja " L2D Uroš Korže je dejal: OO so odtrgane od najpomemb-lC j, lSega dogajanja. Krog svojega — n>manja in razprav so omejile a Poslovanje tozdov. Toda dol-: ® r°čna vprašanja razvoja in po-le°Vne Politike je možno reševati ,na ravni delovne organizacije lr°ma sozda, od koder pa smo snovne organizacije izrinili. Po-/sM n Zav'e med OO ZK so omejene 2 h , slučajne osebne stike, zato so la)*' • J ZK v nekem smislu podre-itui ne vplivu poslovodnih orga-ij ^ l°V' Uroš Korže je to tudi kon-ivflf r®tneje ilustriral: lic3 ,alY vsakdanji poslovni politiki U D . najdemo primere odsto-) f P|Ja od Samoupravnega spora-iflj3 j.[Pa o združevanju v SOZD in i i*1 l v°Vne organizacije. Toda o teh nje' i Sltvah osnovnih določilih na-0$ nj®a združevanja OO ZK sploh :	st^v/azpravljale ali niso zavzele
01)' la|isč.
ro|£
ir i2 elj'
: i3 ital1 si'
•ol6 it3'
,to
0
Nadalje je menil Korže, da bi morale osnovne organizacije ZK razpravljati tudi o poslovni organiziranosti in poslovni politiki SOZD. Kot primer je dal investicijska dela v tujini, kjer je vrednost, ki jo moramo po sklenjenih pogodbah v letu 1983 opraviti za 180 milijonov dolarjev del. To je približno enaka vsota kot celotni doma ustvarjeni prihodek. Tako velik obseg del seveda terja primerno organizacijo in uveljavitev dohodkovnih odnosov. V IMP smo sprejeli Samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih pri izvajanju investicijskih del v tujini — srečujemo pa se tudi s subjektivnimi odpori proti uveljavljanju tega sporazuma.
Posebej akutno je področje razvojne dejavnosti, kjer se soočamo s tozdovskim razbijanjem enotnega pristopa, medtem ko mora SOZD nujno imeti svojo razvojno strategijo.
Dosedanji način povezovanja osnovnih organizacij na osnovi občasnih sklicov ni bil uspešen, je končal Korže. Osnovne organizacije moramo povezati in jih usposobiti, da bodo vodile aktivno politiko o ključnih vprašanjih sozda.
Član delovne skupine CK ZKS Janez Krneč je povedal, da se s povsem podobnimi t problemi srečujejo OO ZK v praktično vseh sestavljenih organizacijah združenega dela. Po njegovem izviru vzrok teh težav v gospo-
djjjnontovi mladinci ocenili delo v letu 1982
Lep spisek uspehov
(.g^omontova mladina se je 24. decembra lani sestala na letni konfeti a’ ^ 97 evidentiranih mladincev se je konference udeležilo le 43 Cev <*,|»cev. Vzrok za majhno udeležbo je v tem, da je okoli 28 mladin-Pd vojakih, 3 pa so v Iraku.
>0
a konferenci so mladi izvolili
njk ".Predsedstvo. Za predsed-riU ,)e hil ponovno izvoljen Se-Ser,Jašar, za namestnika pa Bi-n,. Bradaš. O delu mladinske ije v lanskem letu je Iz Predsednik Sezair Jašar.
^ Jaša
Por n'Zac’je v lanskem letu je b n°Cal predsednik Sezair Jašar. Po US°vega poročila je razvi tipi^. ,a So mladi lani organizirali 'hlari' sko konferenco. Osem P°li«"nC®v. jf u[>Pešno vključilo ral T*‘v” solo, ki jo je orgamzi-Oro? . ,nska konferenca ZSMS. Uvn niz’ra*’ so naslednje de-Papir' akp'je: zbiranje starega ZeleJa’ Uščenje snega, ureditev Prej lce 'n parkirnega prostora
ta>are?S*OVno stavI)0 Promon-b(j p “'tev arhivskih prostorov v šar,: rornont, urejanje in prena-dojr, Materialov iz Samskega prorn V Grasselijevi ulici v DO ^rtsko nt’ de*° pripravah na ben),(' kiiltumo srečanje graditi!^ ~elavcev Slovenije. Da bi
Pj-q eolie Snrvzn ali nrni7,/nHni
°ces in
Ije spoznali proizvodni 0l. — se spoznali z mladinci, v lv 'skali OO ZSMS DO Livar
SoriCf' Gor*C‘-
IV. c°vali so pri organiziranju Ujg^Mskih športnih iger sozda, '"•ran• s? se sestanka o infor-^SMsUrPri °Bčinski konferenci diticj dnevu žena so’ mla-v$etn c r°m°nta podarili rože za °delavkam in jim čestitali Organizirali so Pjepi n dan za delavce s smuča-ailajj ja Kaninu. Aprila lani so Blisk in ,Prom°nta obiskali tozd 1)3 šport ^ Panonijo, kjer so se ireh Pem področju pomerili v 2a<i p inah-
iz Dq p Mladosti je OO ZSMS ^apje r°mont organizirala sre-PO pan Mladinci iz DO Livar, . ’adi ,. °mja in iz tozda Blisk. Pr°izvn,i Sl °Sledali Promontove vali v 0,Pe. Prostore ter tekmo-P v keor ■l^i’ maleni nogometu s,ala na Ja?iu' °° ZSMS je po-Clje 3 a mladinske delovne ak-Montu • 'nce. Mladina v Pro-Prcdkon'a takrat obravnavala Panje tnnSne dokumente, dala enJa in predloge, ki so
bili posredovani Občinski konferenci ZSMS občine Bežigrad. Organizirala pa je tudi predavanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Po končanem XI. kongresu ZSMS pa je OO ZSMS DO Promont obravnavala predloge in zaključke s kongresa. Mladina Promonta je ustrezno obeležila tudi 29. november.
Na konferenci so mladi sprejeli program dela za letos, v katerem so si začrtali nekaj delovnih akcij, izdelavo poročila o poslovanju v lanskem letu, trim plavanje, smučanje, tekmovanje v odbojki, predavanje o varnostno političnem stanju, predavanje iz Splošne ljudske obrambe, obisk glasbene prireditve. Počastili bodo obletnico Prešernove smrti. Sodelovali bodo pri proslavi 8. marca. Obiskali bodo muzej NOB. Organizirali bodo delovno srečanje s štipendisti in z učenci v gospodarstvu. Za maj so predvideli udeležbo na proslavi 1. maja na Rožniku, proslavo dneva mladosti, pohod po poteh okupirane Ljubljane. Junija bodo pregledali in ocenili delo OO ZSMS za prvo polletje, ogledali si bodo proizvodne prostore tozda Koper. V tem mesecu je tudi predviden odhod mladincev v mladinske delovne brigade. V program dela so nadalje začrtali evidentiranje novih članov OO ZSMS, pohod na Rašico in obisk partizanskih grobov, delovno srečanje z OO ZSMS Krajevne skupnosti Črnuče, izlet mladih, pregled dela v letošnjem letu, letno konferenco, pripravo programa za leto 1984. Poleg navedenih nalog, ki so jih nanizali v programu, bodo tudi vzpodbujali in organizirali idejnopolitično usposabljanje .mladincev, aktivno sodelovali pri delu samoupravnih organov, aktivno sodelovali v narodni zaščiti, civilni zaščiti in ljudski obrambi.
MARIJA PRIMC
darskih razmerah. Gre za politiko življenja na kredit, ko smo od leta 1975 v Jugoslaviji intenzivno trošili bodoči dohodek. V takih razmerah se je uveljavil nekakšen mehanizem navideznih tržnih zakonitosti. Med katerimi je načelo, da je najbolj učinkovito, če ima vsak tozd svoj denar pri sebi, oziroma da največ pridobiš, če se zapiraš. In tako je bilo tudi zares videti. Zato je prišlo do enostranskosti pri samoupravnem organiziranju. ZK pa tudi ni bila imuna proti temu dogajanju in je obvisela na tozdih.
Zdaj seveda ne moremo več živeti na kredit, srečujemo se s težkimi posledicami preteklih napak, nasprotno delovanje komunistov pa je temelj, da bomo začeli reševati probleme na novih osnovah. Da bomo začeli urejati probleme samoupravno — in ne več administrativno — mora Zveza komunistov najti pravo obliko akcijskega povezovanja.
Kako priti do-akcijskega povezovanja? Začetek je odkrit pogovor, je menil Krneč. Če bi se tako pogovarjali, bi ugotovili celo vrsto problemov, o katerih bi se morali akcijsko povezovati pa ne zaradi povezovanja samega, pač pa tako, da bi probleme reševali.
Nato je Krneč naštel nekaj nalog, ki bi jih morale opraviti vse osnovne organizacije ZK:
• OO ZK naj ocenijo izvajanje statutarnih določb o pravicah, dolžnostih in odgovornostih članov ZK. Če bi vsak komunist zares delal kot komunist, ne bi
imeli sedanjih težav. To, da hodimo na sestanke, sprejemamo sklepe in se izogibamo konfliktov, to pa ni partijsko delovanje, je menil Krneč.
•	Ocenijo naj, kako so obveščeni delavci. Ali obstoječa sredstva dajejo delavcu prave podatke, ki osvetljujejo vse razsežnosti problemov.
•	Ocenijo naj, kje tečejo osnovne proizvodnje in poslovne povezave tozda in na kakšnih odnosih so zasnovane. Danes v glavnem še prevladujejo kupoprodajni odnosi in izsiljevanje. Poslovodni delavci kolektivu še povedo, kadar njih kdo izsiljuje, nikoli pa o lastnem slabem ravnanju. Ugotovitev resničnih proizvodnih in poslovnih vezi pa bo tudi vodilo za povezovanje komunistov.
•	Komunisti v osnovnih organizacijah in na problemskih konferencah ne bi smeli zaključiti nobene razprave brez ugotovitve, v katerih organih in s kakšnimi stališči si bodo prizadevali za uresničevanje sprejetih usmeritev.
•	Komunisti se moramo zavedati, da je vsaka odločitev konflikt. Če v ZK ne bomo sposobni reševati poenotenja, ne bomo mogli sprejeti odločitev. Ko iz raznih stališč izbiramo najboljše, nam mora biti merilo dejanski interes delavca. Pri reševanju konfliktov je najpomembnejša faza, ko se odločitev šele oblikuje. Mi pa odločitve sprejemamo zelo zlahka, ob uresničevanju pa se pojavijo različni pogledi, je dejal Janez Krneč.
LOJZE JAVORNIK
Pohvala dobre de
Ob koncu lanskega leta smo prejeli plakete in zahvale od nekaterih poslovnih partnerjev, s katerimi že dolgo uspešno sodelujemo. To so Obnova, Vodoterm in Slovenija ceste — Tehnika Gradbeni organizaciji Slovenijaceste-Tehnika in Obnova sta lani, tako kot mi, praznovali petintridesetletnico delovanja. Vsem se zahvaljujemo za priznanje in upamo, da bomo še naprej uspešno sodelovali.
Iz ocene akcijskega povezovanja kumunistov
v IMP
Za posvet z deiovno skupino CK ZKS je bilo pripravljeno gradivo o akcijskem povezovanju komunistov v IMP, iz katerega povzemamo nekaj ugotovitev.
Po ukinitvi sveta ZK IMP, organa OO ZK v SOZD IMP, je bila v naši organizaciji sprožena vrsta akcij, povezanih z razmišljanji, kako kar najtesneje povezati številne OO ZK v enotno idejno in akcijsko silo. Poleg oblik, ki sta jih ponudila nova statuta ZKJ in ZKS in ki naj organe na ravni DO in SOZD nadomestijo z različnimi oblikami in metodami dela (problemske, akcijske konference itd.), smo iskali možnosti, kako obdržati stalno vez med OO ZK tudi v času med sestanki komunistov, kot so problemske konference. Tako je nekaj časa med sekretarji OO ZK veljal dogovor, kdo in v katerem obdobju je zadolžen za posamezno skupno akcijo, kar je preraslo v t.i. mesečne »dežurne« sekretarje ipd. Toda ti poskusi trajnejšega in organiziranega povezovannja so kaj hitro zbledeli, zlasti iz dveh vzrokov: iskanje s statutom določenih novih oblik in metod dela v ZK takemu povezovanju ni bilo posebej naklonjeno, posebej iz bojazni, da diši po pravkar odpravljenih organih in vzpodbuja forumsko delo, in drugega, zaradi organizacijskih in tehničnih problemov, pa tudi premajhne aktivnosti in zavzetosti sekretarjev, so postala »dežurstva« neučinkovita.
Zadnja problemska konferenca komunistov IMP je bila 9. januarja 1981. Ta problemska konferenca je bila organizacijsko in vsebinsko pripravljena tako, da je bila dejansko temelj za idejno poenotenje in akcijsko povezovanje komunistov, ne pa nek formalni zbor. V razpravo o osnutku gradiva za konferenco so bila vključena ne le vse OO ZK, ampak tudi vse občinske konference ZKS, kjer so sedeži naših TOZD, DO in SOZD, ter CK ZKS.
Ugodna ocena priprav na konferenco z dne 9. L 1981 in same konference pa ne velja za obdobje po konferenci. Mnogo časa in naporov je bilo namreč potrebnih, da so vse OO ZK na konferenci sprejeta stališča obravnavale in sprejele. Vzroka za tako neažumost nismo' iskali v tem, da se OO ZK s stališči ne bi strinjale, saj so osnu -tek stališč obravnavale pred konferenco skupno z gradivom in nekatere tudi dale , ploden prispevek.
Za spremljanje uresničevanja na konferenci sprejetih stališč smo zadolžili delovno predsedstvo te konferencevLe-to se je v nekaj mesecih po konferenci sestalo dva-
krat. Ugotovitve in pobude, ki jih je dalo, so v OO ZK ostale brez pravega odmeva.
Kljub temu lahko trdimo, da ta problemska konferenca vendarle predstavlja korak naprej pri iskanju poti akcijskega povezovanja, še posebej, če vemo, da so nekatera sprejeta stališča vendarle prodrla v vsakdanjo prakso.
V tem gradivu je tudi ugotovitev, da so vse dosedanje pobude za akcijsko povezovanje komunistov v IMP prišle z vrha iz občinske organizacije ali od sozda.
Doslej ne beležimo primera, da bi katerakoli OO ZK dala pobudo, za obravnavo določenega vprašanja v celem IMP in predlagala, v kakšni obliki (npr. problemska konferenca, itd.) naj se izpelje. Pač pa so OO ZK večkrat izrazile potrebo po povezovanju dogovarjanju komunistov v celotnem sistemu.
Tudi pri uveljavljanju poenotenih stališč so bile težave:
Stanje je različno od primera do primera, odvisno pa je posebej od usposobljenosti komunistov (in sekretarja OO ZK) tako za dojemanje in razumevanje širših družbenih problemov, kot tudi za vodenje konkretne akcije. To ponazarjajo dejstva, kako se v posameznih, sredinah uresničur jejo samoupravni splošni akti in drugi dogovori. Ponekod se zavzemajo za dosledno spoštovanje dogovor.ov, kjer tudi komunisti s svojo aktivnostjo mnogo prispevajo. Ponekod pa je stanje prav nasprotno in iz-gleda, da tam tudi komunisti ali pa OO ZK niso tista idejna sila, ki bi se taki praksi postavila po robu, ali pa se z njo celo solidarizira. V praksi se to kaže tako, da moramo v IMP za (celo referendumsko) sprejte dogovore posamezne sredine znova prepričevati, naj jih uresničujejo. Niso redki primeri, ko se združevanje v DO oz. SOZD ne pojmuje kot »združevanje, v dobrem in slabem«, ampak pod geslom »sprejmi, kar ti ustreza, zavrni, kar ti ne ustreza«; pozicija iskanja zgolj lastnih koristi seveda onemogoča dosledne izpeljave skupno sprejetih dogovorov.
In na koncu še ocena rezultatov akcijskega povezovanja.
Ocenjujemo, da je bila ena bistvenih pridobitev oblik akcijskega povezovanja komunistov v IMP, da smo odkrito spregovorili o vseh bistvenih problemih in težavah, ki spremljajo tekoče poslovanje in razvoj IMP, se z njimi soočili in medsebojno informirali.
Akcijsko poenotenje komunistov IMP je bilo v glavnem usmerjeno k utr-
jevanju bistvenih elementov, lahko rečemo temeljev, na katerih gradimo našo sestavljeno organizacijo, prineslo pa je naslednje rezultate:
9 enoten in celovit nastop na trgu: pred petimi leti organizirana temeljna organizacija skupnega pomena Inženiringa je zlasti na področju montažne dejavnosti vsekakor opravičila svoj obstoj in funkcijo, čeprav razmerja med njo in ostalimi TOZD še niso zadovoljivo rešena na nekaterih področjih. Na področju proizvodne dejavnosti smo v postopku organiziranja nove TOZD skupnega pomena. V sistemu IMP še vedno obstojajo primeri nelojalnih ponudb in nastopov, ki rušijo sistem enotnega nastopa.
•	izvozna usmerjenost: v globalu smo z rezultati in trendi lahko zadovoljni, še zlasti zaradi prizadevanj in uspehov nekaterih TOZD, ki doslej niso bili izvozniki, vendar izvoznemu imperativu še ne sledijo vsi.
9 lastna razvojna dejavnost je usodno povezana z nadaljnjim razvojem IMP: dogovorili so se, da organiziramo usmerjevalni razvoj na ravni SOZD, aplikativni pa v DO oz. TOZD. Pogoji za začetek dela usmerjevalnega razvoja na ravni SOZD so praktično zagotovljeni.
•	sistem združevanja sredstev: združevanje dinar ' ih in deviznih sredtev za tekoče poslovanje v Interni banki je pokazalo zelo dobre rezultate, s čimer je njena vloga pri zagotavljanju likvidnosti v IMP združenih TOZD, v celoti upravičena. Pač pa združevanje sredstev za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, za katerega smo zapisali pravila igre, še močno šepa.
Za dograjevanje in reševanje temeljnih vprašanj združevanja v SOZD se bomo morali komunisti vsekakor še povezovati in akcijsko poenotiti, poleg teh temeljnih pa obravnavati še konkretnejša vprašanja, kot so:
•	programska usmerjenost posameznih DO oz. TOZD, razmejevanje in povezovanje programov v povezavi z novimi investicijami
•	združevanje sredstev za investicije skupbega pomena
9 racionalno opravljanje del skupnega pomena v DO in SOZD (kot smisel združevanja ali problem režije)
6 kadrovska krepitev, posebej na razvojnih in tehničnih področjih
9 sistem OD oz. nagrajevanje doma in v tujini in podobno.
e o NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 1982 IN NAČRTIH ZA 1983 • O NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 1982 IN NAČRTIH ZA 1983 e O NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 19^01
Čas, ko se prevesi staro leto v novega, je čas obračunov opravljenega dela in načrtov za naprej. Leto 1982 nam bo ostalo v spominu kot leto, ko so nas udarili bencinski boni in pologi za potovanja v tujino.
Jasno nam je, da nam zasebno ne more biti bolje, kot bo tozdom, kjer delamo. Zato smo prosili direktorje tozdov in delovnih organizacij, naj povedo, kakšni so bili dosežki leta 1982 in kaj lahko pričakujemo od leta 1983.
Žal smo dobili bolj malo odgovorov. Toda ti, ki smo jih dobili, so dovolj zanimivi in osvetljujejo, kaj se dogaja v posameznih tozdih in delovnih organizacijah. Če bomo dobili še kak naknaden odgovor, ga bomo seveda z veseljem objavili.
IMF ima lepe možnosti za še večji prodor na tuja tržišča
»Leto 1982 je bilo, gledano s strani montažne dejavnosti, leto, v katerem smo končali vrsto izredno velikih projektov v Sloveniji. To so Kulturni dom Ivan Cankar, Dom slovenskega politično informativnega tiska, Slovenijales, Medicinska fakulteta, objekti Iskre, in bolnišnica Izola. To so bila velika dela, ki so omogočila angažiranje IMP v vsem spektru naše montažne dejavnosti. Novih tako velikih in obsežnih del doma ni, ker v Sloveniji trenutno nihče ne začenja večjih projektov. Gradbinci in za njimi mi, monterji, bomo morali prevzemati manjša dela in si iskati še več novih poslov v tujini, pravi generalni direktor sozda IMP inž. Franc" Kumše.
»V letu 1982 smo število svojih delavcev v tujini podvojili. Skupaj s kooperanti iz drugih delovnih organizacij imamo v tujini že okrog tisoč delavcev. Glavnina je v Iraku, nekaj jih je v Alžiriji, kjer se delo začenja, v Nemški demokratični republiki pa smo končali kotlarno Kulk-vitz.
Montažni tozdi so svoje plane dosegli, prav tako tudi večina proizvodnih tozdov. Imamo celo vrsto tozdov, ki so dosegli izredno dobre rezultate, imamo pa tudi nekaj tozdov, ki so gospodarili s težavami. Dvigalo je splavalo iz najhujših težav. Kli-mat je imel po devetih mesecih izgubo, a kaže, da je svoj rezultat popravil. Tudi Blisk je imel izgubo, vendar je zdaj težko reči, kakšen bo zaključni račun, dokler ne bodo razčiščene sporne situacije in terjatve. Toda če gledamo IMP kot celoto, lahko rečemo, da smo v letu 1982 dosegli zadovoljive poslovne rezultate, še posebej, če upoštevamo, v kakšnih razmerah smo delali.
Če zdaj preidemo na aktivnost sozda v letu 1982, naj povem, da smo v letu 1982 uresničevali predvsem dve skupni nalogi, o katerih smo se dogovorili že v letu 1981.
1)	Ustanavljanje tozda za blagovni promet.
2)	Formiranje usmerjevalnega razvoja.
Vprašanja blagovnega prometa lani nismo v celoti rešili, ker nismo imeli prostorov za delovanje te temeljne organizacije. Toda konec leta smo pridobili primerne prostore in bomo zdaj lahko ta tozd ustanovili v prvem četrtletju 1983.
Prepričan sem, da bo ustanovitev novega tozda spodbuda za razmah zastopniške dejavnosti v Jugoslaviji in na tujem, da bomo uspešneje nabavljali strateške materiale, da bomo začeli proda jati kompleksnejše storitve in začeli s temeljitimi raziskavami tržišča. Vrsta teh služb je bila doslej navezana na investicijski inženiring, ki se je v zadnjem času tako razširil, da so vse ostale dejavnosti tega tozda ostale v senci in bile deležne manj pozornosti. To se je seveda odrazilo na uspešnost teh služb, po drugi strani pa so bile tudi one tozdu Inženiring bolj v breme kot v pomoč.
Z ustanovitvijo tozda za blagovni promet bomo:
1)	Odprli tozdu Inženiring možnosti, da se bo okrepil in organizacijsko razširil na svojem osnovnem področju dela, to je, pri izdelavi ponudb, in bo lahko pokrival širše tržišče zunaj Jugoslavije.
2)	Te službe bodo v tozdu za blagovni promet dobile pravo vsebino in potrebno pozornost, kar naj bi poživilo to dejavnost v vsej sestavljeni organizaciji.
Prostorska stiska nas je ovirala tudi pri organiziranju usmerje-
valnega razvoja. Na tem področju nismo lani dosegli praktično nobenega premika. Aplikativni razvoj za posamezne branžne dejavnosti je potekal na ravni delovnih organizacij in tozdov, medtem ko je bilo programsko usmerjanje moteno, med drugim tudi zaradi ožjih tozdovskih interesov in lokali-zmov. Razčiščevanje programskih usmeritev in disciplinirano izvajanje dogovorjenih usmeritev pri vseh prizadetih v sozdu ter organizacijska rešitev in ustrezna kadrovska zasedba službe za usmerjevalni razvoj sta v letu 1983 nedvomno ena od glavnih nalog naše sestavljene organizacije.
V	letu 1983 smo navezali precej stikov z zunanjimi partnerji. Vzpostavili smo kooperacijske odnose in se v večjem številu uspeli dogovoriti za dobave in protidobave, kar je omogočilo sestavljeni organizaciji relativno dober devizni priliv.
V	tej smeri bomo politiko sozda nadaljevali tudi vnaprej, kar bo omogočilo večji devizni priliv in širše vključevanje v mednarodne proizvodne tokove. To pa seveda pomeni, da moramo doseči kakovost, ceno in dobavne roke, ki jih narekuje svetovni trg.
Mislim, da ima IMP velike možnosti, da se že v letu 1983 angažira na precej širši fronti zunaj Jugoslavije kot doslej. Forsirati moramo to, kar najbolj znamo in kjer dosegamo svetovno raven — to je montažna dejavnost. Povezovali se bomo z inženirinškimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji, pa tudi s tujimi, skratka z vsemi, ki lahko ponudijo tehnologijo, da bomo skupaj z gradbinci lahko ponujali objekte na ključ.
Zato moramo še okrepiti ponudbeni oddelek v Inženiringu. Iskati moramo zveze z novimi inženirinškimi organizacijami. Prve korake na nova tržišča že delamo s ponudbami za Egipt; Libijo, Libanon, kmalu bomo poskusili prodreti še na nova tržišča.
Skozi montažno dejavnost pa plasiramo tudi mnogo izdelkov proizvodnih tozdov. Vrsta naših proizvodnih'tozdov je v letu 1982 ustvarila že več kot 10 odstotkov celotnega prihodka z izvozom, nekateri pa so celo že dosegli s srednjeročnim planom načrtovanih 20 odstotkov. Izvoz izdelkov stalno raste in na tem področju moramo skozi Inženi-• ring in novi tozd za blagovni promet iskati svoje okno v svet.
V	celoti je sistem IMP s 85 odstotki odvisen od investicijskih vlaganj. Ta dajejo delo montažnim tozdom pa tudi mnogim proizvodnim. Ostalih 15 odstotkov ustvarimo predvsem s proizvodnjo kmetijskih strojev, opremo za živilsko industrijo, livarskimi izdelki in telekomunikacijskimi napravami. Tudi na teh področjih imamo lepe možnosti večjega plasiranja tako na domačem trgu kot v tujini, zato bomo temu posvetili v letu 1983 primerno pozornost.
Od investicij smo v letu 1982 dokončali samo tovarno toplotnih izmenjevalcev v tozdu Itak v delovni organizaciji IKO. Ugotavljamo pa, da je povpraševanje po teh izdelkih tako veliko, da bo treba že v kratkem času še povečati tovarno.
Vprašanje investicij nasploh bomo ocenjevali glede na programske usmeritve sozda kot celote, izvozno naravnanost predvidene proizvodnje, pa tudi lokacijsko smotrnost glede na ka- . drovske in surovinske možnosti. Prvotni srednjeročni program
1981	do 1985 bo zato moral doživeti dosti sprememb.
Ena od skupnih nalog je tudi izgradnja računalniškega sistema. Z Iskro-Delto smo sklenili Samoupravni sporazum, po katerem naj bi izšolali potrebne kadre in skupaj gradili organizacijo celotnega sistema. Iskra-Delta nam bi morala oktobra
1982	dobaviti prvo osnovno opremo, vendar zamuja in zdaj kaže, da pred aprilom 1983 tega stroja ne bomo dobili.
Ko torej govorimo o tem, kaj nas čaka v letu 1983, moramo ugotoviti, da bodo imele zelo odgovorno nalogo komercialne službe, ki pridobivajo nova dela in prodajajo izdelke. Izredno odgovorno breme bo na tozdu Inženiring, da bo pridobil potrebna dela v tujini, ki bi jih lahko začeli izvajati v letu 1984 in naslednjih letih. V letu 1983 imamo v tujini še dovolj dela, saj moramo po že podpisanih pogodbah realizirati za okrog 180 milijonov dolarjev del v Iraku in Alžiriji. Ta vsota je praktično enaka celotnemu prihodku sozda v letu 1982.
Aktualna naloga je tudi zaposlovanje mladih strokovnjakov, njihova specializacija za določena področja, izpopolnjevanje strokovnjakov, ki jih že imamo. To mora biti stalnica kadrovske politike v celotnem sistemu. Ljudi moramo opremiti s potrebnim znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja, moramo jih pošiljati tudi na jezikovne tečaje.
Omenil sem precej dosežkov in nalog na poslovnem in organizacijskem področju, naj se na koncu dotaknem še družbenega standarda. V letu 1982 nismo praktično ničesar naredili za povečanje počitniških zmogljivosti, razen prikolic, ki so jih nabavili nekateri tozdi in počitniškega doma, za katerega delavci tozda Iso zbirajo denar s samoprispevkom. Mislim, da bi morali tudi počitniškim zmogljivostim za naše delavce posvetiti v letu 1983 več pozornosti in dograditi dom na Vojskem, kjer lahko podvojimo zmogljivosti.
Na področju Ljubljane pa bomo morali poskrbeti, tudi za boljše zdravstveno varstvo. Pridobiti moramo ustreznejše prostore za obratno ambulanto, ker sedanja baraka res ni več primerna.
Ne nazadnje moramo v letu 1983 razrešiti tudi celovito grafično podobo sistema IMP. V IMP so se v preteklem obdobju združevale različne delovne organizacije, ki so prinašale s seboj svoje oznake, pa tudi sicer ni za enotne dosežene, oblikovne rešitve nihče skrbel. Mislim, da to nikakor ni le oblikovna, pač pa pomembna vsebinska naloga. Pravimo, da hočemo razvijati skupen nastop na tržišču — toda kako ga bomo dosegli, če bo imel vsak tozd oziroma delovna organizacija drugače zasnovana obeležja, če bodo naši prospekti in druga dokumentacija tako raznoliki kot doslej. Skratka, rešiti moramo tudi obliko, da bomo s svojo podobo nastopali kot enotni sistem.
O odnosih v sozdu pa bi rekel samo to, da moramo preprečiti tozdovsko obnašanje. Žal se prevečkrat srečujemo z nerazumevanjem za skupne in širše interese. To nerazumevanje največkrat izhaja iz posameznih subjektov na čelu tozdov ali delovnih organizacij, tako da nekateri na ta način hromijo uresničevanje dogovorjenih skupnih ciljev in podaljšujejo izvedbo pomembnih akcij.«
LOJZE JAVORNIK
IKO: Intenzivno razvijamo nove proizvode
Na zastavljena vprašanja vam posredujem naslednje odgovore:
L Glede ocene uspešnosti poslovanja v letu 1982 moram reči, da je bilo to leto za našo delovno organizacijo dokaj težavno, ker smo se srečali z razreševanjem problematike, ki je v danih trenutkih zahtevala polno angažiranost in takojšnje razreševanje. Gre namreč za naslednja področja dela:
—	statusne spremembe v TOZD TRATA,
—	razreševanje problematike okrog investicije TOZD JTAK,
—	likvidnostna problematika,
—	pridobivanje del in osvajanje novih programov,
—	ter s problematiko dela delovne skupnosti.
Statusne spremembe so terjale polno angažiranost, tako vodstvenih delavcev v delovni skupnosti, kot tudi v novo organiziranih temeljnih organizacijah TRATA avtomatika in TRATA črpalke, pa tudi aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij
in samoupravnih organov, saj je bilo potrebno v celoti začeti znova tako od organizacije delovnih procesov, poslovne organizacije, pridobivanju del in podobno, kakor tudi urejanje drugih vprašanj s tem v zvezi. Iz poslovnih rezultatov je razvidno, da sta novo organizirani temeljni organizaciji opravičili svoj obstoj ter s tem tudi upravičenost statusnih sprememb. Z druge strani pa smo pri tem ugotovili, katere organizacijske enote znotraj temeljne organizacije so bile manj uspešne oziroma premalo akumulativne, kar je narekovalo tudi k razreševanju tovrstne problematike. Zelo dobre pokazatelje uspešnosti poslovanja je v svojem prvem letu samostojnega poslovanja dosegel TOZD IPKO Podpeč, predvsem na programu kmetijske opreme.
2.	Glede izvajanja plana pa moram reči, da so predvidene planske naloge realizirane v vseh naših temeljnih organizacijah, kar je razvidno tudi iz naslednjih podatkov:
Če"
trebno v neposredni praksi sp0?^ ^
TOZD	Plan 1982	Realizacija 1982	% izpol.	Indeks 82/81
TRATA avtomatika	250.000	334.374	133,75	149
TRATA črpalke	250.000	281.465	112,59	149
SKIP	386.400	393.933	101,95	107
ITAK	198.100	218.679	110,39	135
IPKO Podpeč	190.525	195.910	102,82	192
DO IKO	1,274.000	1.424.361	111,80	136
Pri izvajanju plana je pomembno vlogo odigrala komercialna funkcija, ki je s svojim aktivnim delom tudi v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja uspela pridobiti delo ter s tem v zvezi zasedenost proizvodnih kapacitet. Problem, ki se je s tem v zvezi pojavljal skoraj v večini primerov, je bil, da ni bilo možno skleniti pogodbe v celoti za naprej, kar je terjalo dodatno angažiranost. Na področju izvoza planske naloge niso realizirane, predvsem tudi zaradi tega ne, ker smo se v tem primeru preveč zanašali na raziskavo zunanjega tržišča s strani pristojnih služb SOZD.
3.	Investicija v TOZD ITAK je spričo tega, da se je objekt gradil na komunalno neopremljenem zemljišču, terjala precej angažiranja in takojšnje reševanje zadev. Da je investicija bila zaključena v okviru predračunske vrednosti, ima velike zasluge direktor TOZD Itak Anton Pančur in služba za investicije SOZD tov. Brglez, ki sta tedensko skrbela za razčiščevanje nastale problematike in sodelovala pri ocenjevanju posameznih situacij, tako gradbenih, obrtniških in instalacijskih. Sama investicija pa je tudi terjala angažiranost ostalih služb tako v tozdu kot v delovni skupnosti.
4.	Pri razreševanju nelikvid-nostne problematike pa je bilo delo usmerjeno predvsem na zagotovitev sredstev, saj je nelikvidnost v TOZD SKIP občasno močno ogrožala likvidnost v delovni organizaciji, tako da je bilo občasno ogroženo normalno odvijanje procesa proizvodnje na ostalih programih v okviru delovne organizacije. Na to nelik-vidnostno situacijo pa je predvsem vplivala občasna količinsko močna dobava traktorjev. V letu
1982	je bil sicer podpisan sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju z IMT Beograd, vendar že na začetku izvajanja ni zaživel v tej smeri, kot smo se dogovorili. Po zadnjih dogovorih pričakujemo, da se bo situacija v letu
1983	izboljšala.
5.	Pozitivna stran teh zaostrenih pogojev gospodarjenja pa je, da se bolj kot do sedaj v vseh temeljnih organizacijah razmišlja in intenzivno dela na osvajanju novih programov in izboljšav oziroma. posodobitev obstoječih. Na tem področju je v letošnjem letu bil največji korak narejen v TOZD TRATA avtomatika, ki je praktično z novimi
tovati in izvajati. Potrebno jihjjjSi
vzeti take kot so, ker menim, l)lrl
odoon na;
;ev]
smo dosedaj vse preveč lago1 živeli in da smo se premalo op1 rali na lastne moči, davgoto<>( primerih nismo znali uskiavL. naše želje z realnimi možnosti/,), azi Zato je bilo pričakovati, da biro n° tovrstnih ukrepih posegli P*
nekaj let prej, vendar tudi sec2tnira 1 ni prepozno. Vendar pa prite <je| n< obstoja bojazen, da zaradi p/jC| v
velikega angažiranja na iž^d®.0.5 oziroma zunanji trg za vsai ^ ceno na vseh področjih pride».
zastoja v predelovalni industi ker se tudi proizvajalci surovin1” reprodukcijskih material0.
'rijipja
preusmerjajo na zunanji trg in/ lahko zgodi, da domača inmfkto stri ja ostane brez reprodukcij-— skega materiala, kar se že dogateali5 ja. V tej smeri bi bilo potrebMorit, ukrepe dopolniti oziroma dog^/dho diti s tem, da se domači industblkupa zagotovi reprodukcijski rial, na zunanji trg pa preusme/™ azli] finalne izdelke predelovalne	—.
dustrije, predvsem pa tiste, v ka j? ( terih je vgrajena višja stopn),^ znanja.	.kj> j
Omejitev pri bencinskih b°nj eniz, pa bo negativno vplivala na de‘ik0 Q komercialne funkcije, zlasti Pie z . tistih v tej funkciji, ki se ukva(|e|a . jajo z raziskavo trga.
a$‘ "
8. V naslednjem letu bo n
delo poleg ostalega bolj in^a zivno usmerjeno na pridobiva") ustreznega mesta na zunanje/. °0 trgu, na izboljšanju k valit6,
močmi v razvoju že osvojila nekaj novih programov, kateri izdelki že uspešno funkcionirajo v sistemu ogrevanja, klimatizacije in prezračevanja. Razvojne aktivnosti so tudi v ostalih temeljnih organizacijah. Večje kazalce na razvojnem področju pri osvajanju novih programov bi dosegli, če bi imeli več sredstev, ker to terja dodatna vlaganja, ali pa da bi pridobili ugodnejše kredite, kar bo potrebno raziskati tudi v širšem družbenem merilu, s tem v zvezi pa se moramo vsi skupaj zavedati, da brez napredka ni družbenega razvoja.
6.	O problematiki dela delovne skupnosti smo večkrat razpravljali in razreševali dnevno problematiko. Moram pa reči,da so delavci delovne skupnosti do oktobra 1982 delali v nemogočih pogojih, saj so njene organizacijske enote bile razdrobljene na lokacijsko ločenih krajih in je bilo težko tako delo uspešno voditi. Pri tem pa smo se nemalokrat soočili s problematiko ažuri-ranja knjigovodskih podatkov in smo nemalokrat ugotovili,da v celotnem SOZD obdelava podatkov ni na taki višini kot smo to pričakovali, da smo do sedaj premalo vlagali v razvoj in posodobitev računalniške opreme. Zato bi bilo potrebno pospešeno realizirati projekt nabave računalniške opreme ter s tem v zvezi samoupravni sporazum o združevanju sredstev.
S preselitvijo delovne skupnosti pa vsi problemi niso bili odpravljeni in bo v letu 1983 potrebno aktivno delati na dograjevanju organizacije dela, na izboljšanju strukture kadrov, pa tudi na nadaljnjem usposabljanju za izvrševanje zaupanih delovnih nalog.
7.	Glede gospodarskih ukrepov ZIS pa menim, da so bili upravičeni, vendar jih je po-
proi^odov, izpopolnitev zacije dela, kadrovsko izpopol^j^ tev nezasedenih delovnih naloS., $o
drugih funkcijah, pridobivaniUCta
tehnično proizvodni, razvoju
ter osvajanju dodatnih pr°6^LP* mov ter krepitvi timskega de M 9. Glede skupnih nalog JJIrT' ravni SOZD pa bi bilo potre*7 ‘J
aSefed
doseči to da organizacija blag0 u a nega prometa čimprej zaž'vl' 6 P' prevzame tisto funkcijo, za K. [i tero je ustanovljena. Da se P^(e®a
jekt uvedbe računalniške °Pre j Jec ■ uresniči. Potrebno bi se bilo o 1 govoriti o organizaciji bjv.V0J mentalnega razvoja, ker pre . ^ . sem proizvodni dejavnosti ta(a;ev' močna organizacijska en manjka. Z druge strani P < e osebno menim, da se brez ta . e
organizacijske enote v prihodi.
ne bomo mogli uspešno razvij3 . tako kot smo si to zastavi/ srednjeročnih iri dolgorod1 11 planskih usmeritvah. .	1
10. Kakšni bodo poslovni/ zultati v letu 1983 je danes te»U odgovoriti, ker bodo pogoji g spodarjenja še bolj zaostreni, • v letošnjem letu. Menim Pa ^ brez intenzivnega dela predvs . L na zunanjem trgu in osv0^0-a novih programov, ne bomo segli takih rezultatov kot smo J ‘Cr imeli v letu 1982.
Kakšni bodo poslovni rezuj /fi
v letu 1983 je danes težko odg P voriti, ker bodo pogoji gospeh . s' jenja še bolj zaostreni, kot v °t tošnjem letu. Menim pa,da 17o3 [p? intenzivnega dela predvsem * zunanjem trgu in osvojitvi no a s programov, ne bomo g|itvr takih rezultatov kot smo jih11,1 - 0 v letu 1982.	. J,a
Delovna klima v delovni °r‘LL nizaciji kot celoti je dobra, . trebno pa bo vlagati dodatne .T. pore pri urejanju in utrjeva jj.j^ medsebojnih odnosov in na° jji(v njem razvijanju samoupra ^ odnosov.	-yA^esi
Žar
RUDI BUKO'
Edina naložba, ki smo jo končali v reta 1982: Nova Itakova 1°
9^?° NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 1982 IN NAČRTIH ZA 1983 e O NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 1982 IN NAČRTIH ZA 1983 • O NAŠIH DOSEŽKIH V LETU 1982
Delovna enota Irak: Uspešno leto
P°sin e shajamo iz vidika delovnih ib l J Iraku, potem moram reči, i, evPrašanja, ki jih postavljate, idno nas kažejo v obrnjeni podobi, op)'
‘)'vhir ^de na izredno slabo infor-adil! anost se tukaj seznanjamo z
'Akn ovrstneišimi ukrepi, ii p1’n°mskimi, stabilizacijskimi Aea ^recej enostransko, kar se-a Povzroča močno dezinfor-teif, an°st) škodljivo vpliva na P^je ® v enoti. Poleg tega se sreču-- dr-?.z velikimi razlikami na po-
in pr°duk" 5“m« ■ . oela v domovini v pn-trij' rJavi z delom in organizirali i*
nostjo tukaj. Delavnik v Iraku traja 11 oziroma 10 ur, za nekatere pa še več, zato so tudi rezultati, ki se kažejo v preseganju norm in podobno, bistveno drugačni kot doma.
Pogrešamo večjo zavzetost od doma prav na področjih, ki zadevajo izvoz. Netočnost in nesolid-nost izdobav nam povzročata ogromno težav pri našem delu ter znižujejo dohodek vsem sodelujočim TOZD.
Pa preidimo k naslednjemu vprašanju. Kakšno je bilo uresničevanje letošnjih planskih nalog?
(v 000 US$ brez upoštevanja zalog)
1980
1981
Ocena
1982
Skupaj
č/82
ate- r 1
4.189	42.160 102.350 148.699	34.301
9.648	45.595	81.200 136.443	24.010
— 5.459 — 3.435	21.150	12.256	10.291
,niidevabele ie razyidno, da pred-. kip Ac0 poslovno leto 1982 za E Irak kot uspešno predv-le%0 arad> tega, ker so se dela torte za 'P'r*a 'n stekla tako, da so >'3%|a Ce*i obrestovati vsi napori lz dosedanjega vlaganja v
.pjahko^ Preobrat v letu 1982 si
jem98o razlagamo, da so se v letu
šeg
-Lojeno zaradi pričetka spo-
is$
začela dela
a obsega in da je bilo
na projektih
>niHinje' dTo met* Eakom in Iranom in,
i4Ceatla-v yečjeJm obsT za.
njueta ]fga|atl šele v drugi polovia
;la!ljuhVeZnosti bodo izPolniene tiirtDrr,VSern težavam z dobavami
,flCablieAaLteriala’ z 12 % manj P°"
oV',redvVi Proizvodnih ur, ki so jflllsn i . ne za tak obseg dela. A'Nt h je tudi v tem, da DE Irak ^.)r„ al.a iz dneva v dan enotnejša niče ,,aiZacija z močno osnovo, ki j0.L jijavlja kot soliden izvaja-da-hju 3®talacijskih del. O dosega-dv-Vorj ’ans*t'h rezultatov težko go-^alacjj °’ ^er imamo le plan reali-0tatey ]e ln Plan proizvodnih delav-
PAletoTo^Stal-e P°stavke plana delane Pa se niso bite obde-njet°$ ^ ot neuspeh lahko štejemo
ati'en’akihVS’ proiekti ne dosegaj°
rezultatov in da so bili
manjši projekti v določeni smeri zapostavljeni, posvečali smo jim premalo pozornosti, vendar smo dosegli tudi pri teh v letošnjem letu pozitivni preobrat.
Dosedanji ukrepi ZIS, kolikor bodo dosledno izvajani, bodo imeli učinek poslovanja na DE Irak predvsem v znižanju stroškov osnovnega repromateriala, zmanjšanje dela dohodka za OD, kar se bo po drugi strani odražalo kot povečanje neto deviznega učinka TOZD izvajalk del in TOZD dobaviteljev in s tem povečanje njihovega celotnega prihodka in dohodka.
Prihodnje leto nas čaka veliko dela na naših največjih projektih, kjer bodo dela v velikem razmahu. Potrebovali bomo večje število kvalitetnih delavcev, ki pa jih bomo v razmerah kakršne se nam obetajo, težko pridobili. Že sedaj ne prihaja najboljši kader, v perspektivi pa bo še slabše.
Zadnji čas se tudi veliko govori o vrstah čakajočih delavcev v domovini, medtem ko imamo tukaj velike težave s pridobivanjem strokovnega in izkušenega kadra, prav tako pa tudi ne prihajajo delavci po odpoklicih. Kljub novoletnemu obdobju navedeni primanjkljaj delavcev
pomeni grožnjo za uspešno nadaljevanje del.
Težave povzročajo tudi neredni in nekvalitetni transporti iz domovine, ki jih spremljajo še visoke cene. Odpravljanje navedenih napak bi gotovo izboljšalo naše poslovanje v Iraku, saj uživa IMP v tej deželi vendarle precejšen ugled, ki ga pa s takim delom večkrat postavljamo na kocko.
Največje rezerve vidimo v povečanih delovnih naporih doma in tukaj, racionalnejši organizaciji in zmanjševanju nepotrebnega dela ter solidnem nagrajevanju za opravljeno delo tako doma kot tukaj. Vsi pa smose pripravljeni tudi marsičemu odpovedati, vendarle ne na tak način, da si s škarjami odrežemo znaten del OD rigorozneje od drugih podjetij (čeprav je obljubljeno usklajevanje). Ti delavci s svojim delom in znanjem povečujejo našo zunanjetrgovinsko bilanco. Mar niso tudi oni z opravljanjem storitev v neposredni izvozni funkciji, ki je pri nas deležna najširše družbene podpore?
Menimo, da sedaj ukrepi ZIS še niso posegli v jedro gospodarskih problemov. Prestrukturiranje gospodarstva ne sme potekati brez vsakršnih sredstev za reprodukcijo, z izrazitim znižanjem standarda in zaporo meje. Za dosego konkurenčnih cen na zunanjih trgih je potrebno predvsem omejiti prekomerno splošno in skupno porabo, do-praviti preveliko in nepotrebno družbeno režijo itd. Zato morajo ukrepi leta 1983 poseči predvsem v sistemska vprašanja družbene reprodukcije,krepitev malega gospodarstva, zagotovitev domače surovinske baze, izrabo cenejših energetskih virov, pospešitev inovacijske dejavnosti itd.
Glede vzdušja med ljudmi v razmerah, kakršne vladajo v Iraku, ne moremo govoriti najbolj pohvalno. Čeprav v primerjavi z drugimi organizacijami IMP tudi v tem prednjači, pa so socialne razmere, oddaljenost od doma, pomanjkanje družabnega, kulturnega in zabavnega življenja tolikšen dejavnik osamitve, da se srečujemo s precej težkimi problemi,
VLADIMIR KURET
Kulturni dom Ivana Cankarja je eden velikih lani zaključenih objektov, kjer smo opravili mnogo zahtevnih del. V Srednji dvorani smo instalirali razsvetljavo s programiranim upravljanjem.
Izobraževalni center:
Bo zmanjkalo dijakov?
Glavni značilnosti poslovanja v tozdu Izobraževalni center v letu 1982 sta bili:
1.	V dogovoru s tozdi smo zmanjšali število učencev v domu s 310 na 230 in tako dosegli normative Republiške izobraževalne skupnosti. Zato smo morali povišati oskrbnino, saj ima dom precej visoke fiksne stroške — to je amortizacija, kurjava, vzdrževanje stavbe itd.
2.	Začeli smo s programi izobraževanja ob delu za delavce IMP. Izvedli smo že več programov na različnih področjih — od seminarjev o samoupravljanju do programov za pridobitev strokovnih znanj, ki jih je bilo največ.
Tozd Izobraževalni center je imel v letu 1982 26 zaposlenih. En delavec je skrbel za izobraževanje ob delu, 25 pa jih dela na vzgojni dejavnosti, od katerih je
8 vzgojiteljev, ostali pa so tehnični in režijski delavci. V letu 1983 bo število zaposlenih enako, načrtujemo pa, da bodo pedagoški delavci sodelovali tudi pri izvajanju izobraževanja ob delu.
Zastavljeni plan na področju vzgojne dejavnosti je tozd v celoti izpolnil, pri izvedbi programov izobraževanja ob delu pa so se pojavile težave. Ti programi morajo seveda izhajati iz potreb in programov tozdov, za katere lahko rečemo, da so jih šele med letom opredelili do takšne stopnje, da bomo v Izobraževalnem centru lahko uspešno pripravljali programe. Vsekakor smo pri definiranju potreb med letom skupaj s tozdi dosegli precejšen napredek, čeprav tozdi še niso dali vseh podatkov za vse programe. Tako, na primer, niso določili, kakšna znanja moramo dati ude-
^KO: Kako naj izvažamo, če je naš repromaterial
dvakrat dražji kot zunaj
re-P j0' tol
da
P, Let
lvl|a J3 1982 ocenjujemo glede I0'd$pev slovanje kot uspešno. Ffer Sm° Prodvsem zaradi tega, .fena ,i° u)Pe*i kljub rebalansu a"l^OM°leči Planske cilje. Pa ne
’r,- l0- Pr
'°^zPo$tav fozd je v letu 1982 tudi
1	Se o k * vse mobilne funkcije
2	01 katlr(P'\,tako mgamzacijsko
bKo ^ajVečji dosežek tozda 'tikaloId6tu 1982 smatramo to, 8.. Jen<w lub slabi strojni oprem-6,1 Sem?Speli z aplikativnim ra-raŠičev ■ mdne tehnike za farme lr n konA da z lastnim razvojem ,0farn0 rokcijami korakamo >a'Nneri arn° z našim poslovnim ■J.1j iublja^etn Emona Inženiring iz
za katerega izdelu-
^rPrem^611?0 za farme prašičev.
n A je bila Vdelana l(- testirJ°zdu je bila pred kratki
k
pred kratkim
no Madžarskem (ob-rske) V Delu in na TV Mad-
K”
Po?t.p*anu
t^iaViir; 23 ,let0 1982 smo si ir°čjvi ar a.cdj’ da bomo na po-
4?^........
ustreznih materialov „ lT Je .(prepreg in pre-! /ešo za mA pa smo testirati I za T adno stiskanje tako,
LbAatere ?AC1,k°Vatl’ da bomo
Snopom , elke izdelovali na jj ia- etodi hladnega stiska-
/^arske težave v letu v našem tozdu odra-
žale predvsem v pomanjkanju nekaterih repromaterialov. Denimo cevi in profili, ko morajo imeti debeline stene 2,50 do 2,65 mm, pomanjkanje pločevine in pri poliestru nekaterih komponent za pripravo poliestrskih smol.
Mislim, da so nekateri ukrepi skušali doseči cilj, da pa so nekateri udarili povsem mimo, kot se temu reče. Najbolj boleče pa je to, da »lažna solidarnost« najprej udari tistega, ki vleče, tistega pa, ki mu je namenjena, še oplazi ne. Mislim tudi, da bi morali čim prej doseči to, da bi vsi spoštovali zakonitosti in red v poslovanju ter da bi morali čim prej doseči neko stabilnost tudi v predpisih. Tako pa, saj veste tisto »kovačeva kobila 'je vedno bosa«. Dobili smo materialno bilanco osnovnih žitaric. Tako bi morali dobiti tudi osnovno bilanco metalurških surovin in naših repromaterialov, če že naj sodelujemo v borbi za hrano. Izdelava opreme in tehnike za svi-njerejo, pa je neposredno povezana v sklop borbe za hrano.
Kot sem že omenil. Za prihodnja leta (ne le za prihodnje leto bi si želel, da bi pravila igre zadržala vsaj eno leto, saj tudi planiramo za eno leto, pa tudi za 5 let).
Za leto 1983 si bomo v tozdu IPKO zastavili sledeče cilje:
® Kadrovsko dopolniti tozd,
tako da bodo vse vitalne funkcije na tozdu.
0 Organizacijsko obliko tozda prilagoditi potrebam tržišča in podrediti ciljem planskih nalog (celokupni prihodek 232 milijonov din, od tega poliester 75 mil., kmetij, opr. 157 milijonov.)
@ Priprava dokumentacije za razširitev proizvodnih zmogljivosti na področju kmetijske opreme.
6 Razvoj novih artiklov za področje kmetijstva tako poliestrskih kot metalnih.
O V marcu udeležba na specialnem sejmu v Italiji za svinje-rejo v okviru EGS.
Kot skupen cilj za leto 1983 za ves sozd IMP pa bi predlagal, da se predvsem organizacijsko utrdi. Verjetno je danes pomembno, da bi morala moderna organizacija sozda, kot tudi delovnih organizacij in tozdov upoštevati nekatere spremembe zadnjih let. Strukturalne spremembe (montažerstvo —- proizvodnja — v okviru tega proizvodnja za kmetijstvo) zahtevajo tudi drugačne prijeme na vrhu.
V letu 1983 bomo dosegli nekoliko slabše rezultate, kajti objektivnih vzrokov za to je kar veliko. Mi bomo morali za enak rezultat precej več iztržiti. Tudi družbenih dajatev, je čedalje več. Kljub obljubam se viški ne vračajo gospodarstvu. Mislim, da bomo veliko bolj previdni pri
sklepanju raznih samoupravnih sporazumov, ki nam jemljejo dohodek.
Rezultati gospodarjenja bodo boljši takrat, ko bomo znali prizadevne delavce nagraditi, jih stimulirati. Obenem pa poskrbeti za boljšo izrabo delovnega časa in to z zmanjšanjem neproizvodnih ur kot tudi z boljšo organizacijo dela.
To pa je predvsem splošna družbena preobrazba, ki jo moramo začeti izvajati, ne pa samo dogovarjati.
Izvoz. Izgleda, da je to za nas čarobna beseda. Verjemite mi, da od besede nimamo nič. Mislim, da ni vse v izvozu. Izvaža naj tisti, ki lahko. Naš program armiranega poliestra se srečuje s cenami repromateriala, ki so 100 % x išje, kot je repromaterial zunaj. Podobno je s črno metalurgijo. Za svetovni trg smo predragi! Tudi neučinkovitost delovne sile. Ve se, da imamo v IMP skupen uvoz in izvoz. Moram reči, da še nisem videl referenta za izvoz v našem tozdu. Ker ima tozd v IMP komercialno prodajno službo v delovni organizaciji ali celo izvoz v sozd, bomo pač morali zaposliti referente, ki bodo naše izdelke prodajali zunaj, ne pa doma, kjer tvojega kupca pač ni. Kot sem že omenil smo se odločili, da nastopamo skupno z Emono Inženiringom iz Ljubljane in verjetno s Klimo iz Celja na spomladanskem sejmu
v Italiji. Vendar so tu problemi. Kako zaščititi opremo v EGS. Koliko to stane. Ali se izplača, itd. Cel kup problemov, ki jih bo treba rešiti. Tudi prospekti, tudi strokoven kader (italijansko, nemško, angleško).
Mislim, da se ljudje v našem toždu zavedajo teških časov. Mi smo mlad kolektiv. Ljudje so zaposleni doma. V svoji Krajevni skupnosti ali kvečjemu iz sosednje 5—6 km daleč To jih vleče. Ljudem je potrebno pravilno povedati.
Največji problem tozda pa je pomanjkanje prostora. Zato tudi načrtujemo povečanje kapacitet. Vendar imamo občutek, da smo preveč sami. Mogoče je to le na videz. Zavedamo se, da smo v težkih časih. Pripravljamo se tudi na izvoz. Madžarska je za nami. tudi Poljska in vzhodna Nemčija. Jutri bo prišla Češka, Italija, Venezuela, mogoče Nigerija. Takrat ne sme biti vprašanja da ali ne. Proizvajali bomo tudi na dvo-1 rišču, če bo treba. Za nas pa je pomembno to, da je ta mlad tozd bil ustanovljen 1. 1. 1981 z 49 ljudmi, danes jih ima 90 in še več jih 'bo, kajti mesa in kruha bo zmeraj primanjkovalo.
Čeprav malo pozno, vendar iz srca želim vsem tozdom in delovnim organizacijam v okviru sozda uspešno poslovno leto 1983!
LOVRO ROGELJ
ležencem tečajev za interne kvalifikacije.
V letu 1983 načrtujemo, da se bo seminarjev in tečajev za delavce IMP udeležilo 974 slušateljev iz tozdov ljubljanskega območja in Montaže Koper. Del tega programa bo Izobraževalni center vodil sam, tako da bomo pridobili predavatelje iz IMP, za nekatere predmete in tečaje pa bomo angažirali druge izobraževalne institucije.
Vsi strokovni tečaji, ki jih načrtujemo, so namenjeni usposabljanju delavcev za kvalifikacije ozirom visokokvalificirana dela. Za programe na višjih nivojih tozdi doslej niso izrazili želja, torej jih zaenkrat še nismo mogli pripraviti.
Bolj pa nas skrbi, kako bo v letu 1983 z vzgojno dejavnostjo. Izobraževalni center se je vključil v IMP leta 1975, ker je IMP potreboval dijaški dom za svoje učence. IMP je vložil precej denarja, da smo uredili sodoben dijaški dom za 230 učencev. Z začetkom usmerjenega izobraže-, vanja pa se pojavlja v Sloveniji več šol za posamezne poklice in so odprli tudi nove kovinarske šole v raznih krajih — Murska Sobota, Celje, Koper.
Zdaj pravijo mnogi tozdi IMP, da bodo dobili učence na svojem območju, tako da po doslej zbranih podatkih računajo na samo 100 mest v Izobraževalnem centru. Po naših računih pa moramo imeti v koledarskem letu vsaj 225 učencev, sicer bomo morali zaradi fiksnih stroškov drastično povišati oskrbnino.
Mislimo, da moramo najti v IMP dovolj interesa, da napolnimo dijaški dom. Rešitev vidimo v tesnejši povezavi s kovinarsko šolo v Domžalah, in sicer tako, da bomo lahko vplivali na program šole. Zamišljamo si, da bi na šoli v oddelkih, kjer bi bili samo dijaki tozdov IMP zlasti pri praktičnem pouku usposabljali učence tako, da bodo lahko takoj prijeli za delo, ko bodo prišli v tozd. To je lahko prednost, ki jo tozdom nudi Izobraževalni center in ki odtehta nekoliko višje stroške, ki jih bodo imeli, kajti kadrovanje učencev v kraju, kjer bivajo, je seveda cenejše.
Toda prepričan sem, da bodo tako tozdi dobili bolje usposobljene delavce. Oskrba, pomoč pri učenju, zlasti pa stik s šolo in tesnejša povezava s tozdom so prednosti, ki bodo odtehtale nekoliko višje stroške šolanja zunaj kraja, kjer učenec prebiva.
Podatke sta pripravila PETER KOŠIR
in BOJAN ŠEFMAN
?7(
Naloga službe za poslovno organizacijo
Dobra organizacija poslovanja je pogoj za učinkovito delo in zmanjšanje stroškov
Koti le la
Soz IMP se je začel ukvarjati s področjem poslovne organizacije leta 1978.
Zakaj?
V	času izredno zaostrenih gospodarskih pogojev in poslovanja v duhu stabilizacijskih razmer je potrebno posvetiti izjemno pozornost gospodarnosti poslovanja, to je vsestranskemu zmanjševanju stroškov. K temu pa poleg ostalih dejavnikov največ pripomore primerna organiziranost sleherne poslovne funkcije v okviru organizacijske enote, kakor tudi ustreznega načina dela na posameznih področjih poslovanja.
Danes stojimo pred potrebo po izpopolnitvi poslovne organizacije v tem smislu, da je potrebno poslovanje v posameznih funkcijah podrobneje definirati v ustreznih organizacijskih predpisih. Pri tem pa je potrebno paziti, da ne bi zapadli v »birokratizacijo« poslovanja in obnašanja.
Zaradi jasnosti pri razmejitvi delovnih nalog je bila uvedena — v svetu že zdavnaj sprejeta — terminologija: organizatorji so tisti delavci, ki se ukvarjajo s poslovno (vsebinsko) organizacijo, sistemski analitiki so tisti delavci, ki se ukvarjajo z organizacijo obdelave podatkov.
Konec januarja 1978 je bilo dogovorjeno, da se poslovna organizacija po posameznih delovnih organizacijah organizira v okviru plansko analitske organizacijske službe: strokovnih služb za plan, analize, organizacijo in statistiko predvsem iz dveh razlogov: zaradi vsebinske povezanosti planiranja, analiz in poslovne organizacije in zaradi vloge, ki jo je imela in jo mora imeti planiranje v našem samoupravnem družbenoekonomskem sistemu. Ne kaže tu pozabiti strokovne . usposobljenosti delavcev, ki pridobivajo ustrezna znanja na visokih ekonomskih ali specializiranih organizacijskih šolah.
V	poenotenem delokrogu plansko analitske organizacijske službe delovne organizacije je dogovorjena:
—	izdelava mikroorganizacij-skih rešitev za tozd in delovno skupnost glede na konkretne razmere v delovni organizaciji in skladno z enotnim organizacijskim modelom posameznih poslovnih funkcij v poslovnem sistemu IMP,
—	izdelava organizacijskih navodil in predlogov shem poslovne organiziranosti,
—	sodelovanje s plansko organizacijsko službo sozd in službo za elektronsko obdelavo podatkov sozd pri izdelavi projektov organizacijskega modela za posamezno funkcijo in pri uvajanju elektronske obdelave podatkov za posamezna področja obdelav.
Operativni sistem dela je naslednji: Služba za poslovno organizacijo sozd izdela osnutek vsebine (modela) za posamezno poslovno funkcijo, ki ga posreduje služba za elektronsko obdelavo podatkov zaradi računalniških omejitev in zahtev in plansko analitsko organizacijska služba delovne organizacije zaradi vsebinske izpopolnitve glede na zahteve in razmere v tozd in delovni skupnosti delovne organizacije.
Plansko analitska organizacijska služba delovne organizacije z zbranimi ugotovitvami sodeluje s službo za poslovno organizacijo sozda pri dokončnem oblikovanju vsebine modela.
Služba za elektronsko obdelavo podatkov sozda poda svoje zahteve glede možnosti — omejitev, natančnost in podobno — za primere, ko naj se posamezna poslovna funkcija z obdelavo podatkov nasloni na računalnik.
Služba za poslovno organizacijo sozda v sodelovanju s plansko analitsko organizacijsko službo delovne organizacije in službe elektronske obdelave podatkov sozda izdela dokončno vsebino modela posa-
mezne poslovne funkcije in z njo povezanih dokumentov. Izdela temeljni organizacijski predpis (makro). Vsebino modela poda služba za elektronsko obdelavo podatkov za izdelavo sistemske analize. Sodeluje do aplikacije sistemske analize in pri kasnejših vsebinskih izpopolnitvah modela (razširitev, krčenje itd).
Služba za elektronsko obdelavo podatkov sozda izdela sistemsko analizo in celovit sistem elektronske obdelave podatkov skladno z zahtevami službe za poslovno organizacijo sozda in grafično interpretacijo v grafikonu. Izdela vsa navodila za obdelavo, tako za lastno delo kot za uporabnike.
Služba za poslovno organizacijo sozda po izdelanem projektu sistemske analize in pred njegovo dokončno aplikacijo vključi v razpravo plansko analitsko organizacijsko službo delovne organizacije in neposredne koristnike obdelave zaradi eventuelnih dopolnitev in zaradi inštruktaže. Tako je model posamezne poslovne funkcije pripravljen za vsakodnevno eksploatacijo.
Plansko analitska organizacijska služba delovne organizacije na podlagi izdelanega modela in izdelane sistemske analize, ki sta opredeljena v temeljnem organizacijskem predpisu, ki ga izdela služba za poslovno organizacijo sozda (makro), izdela operativni organizacijski predpis za vsak tozd in vsako delovno skupnost (mikroorganizacija) in poskrbi za uresničitev predvidenega načina dela v vseh organizacijskih enotah delovne organizacije.
Služba za elektronsko obdelavo podatkov sozda prek računalnika in v neposrednem sodelovanju s koristniki obdelave (posamezni sektorji oziroma službe) uresničuje, skladno s svojim programom dela, elektronsko obdelavo podatkov.
Plansko analitska organizacijska služba delovne organizacije evidentira in razrešuje vse probleme znotraj obstoječega modela. Zahteve po vsebinskih izpopolnitvah takoj posreduje plansko analitska organizacijska služba sozda, ki mora postopati po prej opisanem načinu dela.
Službe za poslovno organizacijo opravljajo v grobem naslednje naloge:
—	izdelava makroorganiza-cijskih predpisov funkcij poslovnega procesa, ki nedvoumno opredeljujejo obseg posameznih funkcij in naloge ki spadajo v posamezno funkcijo
—	izdelava detalnejših vsebinskih projektov za prenos poslovnih funkcij in s tem ročnega načina poslovanja na računalnik
—	izdelava in vzdrževanje enotne šifracije poslovnega sistema sozd IMP, enotno poslovno in delovno dokumentacijo
—	nudenje ustrezne strokovne pomoči posameznim TOZD in DS SOZD IMP pri organizacijah, reorganizacijah in poslovanju ter predlaganje ustreznih rešitev
—	izvajanje ostalih nalog s področja organizacije.
Na področju poslovne organizacije so bile od začetka julija 1978 do konca leta 1980 opravljene naslednje naloge: poslovnik o izdajanju organizacijskih predpisov, projekt kadrovske evidence, razmnoževanje delovne dokumentacije preko or-miga, poslovanje z osnovnimi sredstvi, inventura osnovnih sredstev, šifracija reprodukcijskega materiala, planske cene materiala, makroorganizacija operativne priprave, makroorganizacija nabave, makroorganizacija skladišča, ugotavljanje istovetnosti delavcev, kadrovska funkcija, računovodska funkcija, funkcija tehnološke priprave proizvodnje in montaže, razpis
proizvodnje preko računalnika s pomočjo Intertrada in službe za elektronsko obdelavo podatkov, šifracija poslovnega sistema, katalog enotne dokumentacije kadrovske funkcije in poslovna dokumentacija sozda IMP.
V skladu s srednjeročnim planom sozda IMP za obdobje 1981—85 je služba za poslovno organizacijo začela uresničevati računalniško podprti sistem sozda, ki bo v prvi fazi omogočal prenos in obdelavo vseh rutinskih oziroma administrativnih del na računalniku, kasneje pa tudi za področje projektiranja in marketinga. Za interaktivno oziroma paketno obdelavo bo ta služba obdelovala naslednja področja poslovanja: finančno računovodstvo, proizvodnjo, montažo, nabavo, prodajo, pro-jektivo, kadrovanje.
Iz programa realizacije računalniško podprtega informacijskega sistema so doslej vsebinsko podrobneje opredeljene naslednje funkcije: proizvodnja, nabavno poslovanje, materialno poslovanje, saldakonti kupcev in dobaviteljev, glavna knjiga. V izdelavi je projekt za ročno in kar sneje računalniško spremljanje investicijskih del doma in v tujini, samoupravni sporazum o
skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka na nivoju sozd, enotna metodologija za oceno zahtevnosti del in nalog, katalog tipičnih del in nalog, enotna klasifikacija materiala, fakturiranje v okviru prodajne funkcije, obračun OD za delavce v tujini, ki je že izdelan itd.
Iz preseka dosedanjega dela službe za poslovno organizacijo je razvidno, da smo delo usmerili k makro opredelitvi funkcij poslovnega sistema in izdelave vsebinskih projektov za ročno in predvsem računalniško poslovanje. Predvidevamo, da bo to delo trajalo do leta 1985. Razvojno gledano pa se delo službe že sedaj usmerja k izvajanju svetovalne dejavnosti ter šolanju in usposabljanju kadrov za področje poslovne organizacije predvsem z lastnimi kadri, v primeru potreb pa tudi s pomočjo zunanjih institucij, Za realizacijo teh ciljev bo potrebno pridobiti do leta 1985 še dva ustrezna strokovnjaka in prepotrebne pisarniške prosto-
katere posledica je silno oteženo poslovanje z večjim vložkom dela, vendar občutno manjšim ekonomskim učinkom. To je posebno akuten problem zaradi enostavnega povečanega obsega poslovanja v domovini in predvsem tujini, ki je tako velik, da ga je nemogoče ročno obvladati. Realizacija računalniško podprtega informacijskega sistema nam bo omogočala prenos operativno administrativnih in strokovno tehničnih opravil na računalnik. Tako bomo dobili tekoč in popoln pregled nad poslovanjem in pravočasno podatke za ustrezne poslovne odločitve. Zato je potrebno poslovanje dokumentirati, delno reorganizirati in prilagoditi vsebini projekta.
pozna. Služba za poslovno 0$ J nizacijo po potrebi tudi * IV močjo zunanjih institucij,
nudi vso ustrezno strokcvjaj^
pomoč: Strokovni predlog ^ ®
rajo obravnavati delavci, ^ bodo naloge izvajali, voc*'*^jfeta
vodstvena struktura, po P° J pa tudi ustrezni samoupP'; organi. Vodilna in vods^vL 1 struktura TOZD oz. DS f govorna za dosledno realiz^U’c dogovorjenih sprememb.	a
nalnik nas bo razbremenil	f(
nistrativnega dela in iz boljši
A p(
podatke in informacije s p(a'# ' nimi in pravočasnimi vnosi
datkov in temu primem0 A
re.
Že dolgo se na raznih mestih in organih ugotavlja in opozarja na neustrezno organiziranost,
V kolikor želimo poslovanje optimizirati in doseči največji možni ekonomski učinek, tedaj je potrebno dati poslovni organizaciji v vsaki temeljni celici sozd IMP mesto in vlogo, ki ji po pomembnosti ta funkcija tudi pripada. Sprememba organizacije mora izvirati iz podob in specifičnosti TOZD oz. DS, zato mora biti nosilec sprememb ustrezen organizator iz TOZD, ki problematiko tudi najbolje
mora poslovanje prirediti, pa ne gre samo od sebe.
Tem ciljem je potrebno t^kc drediti tudi kadrovsko polici in kadrovati ustrezne noSyat|
nalog, pri čemer se moram0 *°d
----j.i.: :------- * • i -	— ftfCf]cl J
vedati in upoštevati, da »nap nih« ljudi, ki bi čez noč dali |Bos zultate ni. Kadrovati no*1,1 v nalog iz lastnih vrst, nareditl!°ve sodelovanju s službo za P1®11] slovno organizacijo progast; dela ter nuditi vso podporo Rtu realizaciji nalog. Tako bollJa t: sami vzgajali in dobili dobre0 arč«
ganizatorje dela.	,
MARIJA
___Hi \
NAŠIH PETINTRIDESET LET ® NAŠIH PETINTRIDESET LET • NAŠIH PETINTRIDESET LET
j°gc
Elektrokovinar Ptuj: Od posod

do vse zahtevnejših izdelkov
Začetek ptujskega Elektrokoviaarja sega v leta po drugi svetovni vojni. V stavbi na Zadružnem trgu (stara je že sto let), v kateri je danes uprava, so bile takrat delavnice za komunalne potrebe Ptuja. Skupaj je bilo okrog 150 ljudi — delali pa so vse. Tu so bili elektromonterji, kleparji, ključavničarji, vodoinstalaterji in celo kovačija.
Širitev investicij je terjala razmah teh dejavnosti, zato se je Elektrokovinarjeva dejavnost hitro širila. Najhitreje se je širil ključavničarski obrat, še zlasti, ko so dogradili proizvodno halo v podaljšku stare stavbe in v njej začeli s polindustrijsko proizvodnjo. Izdelovali so posode, razne konstrukcije, celo samokolnice, začeli pa so že tudi s proizvodnjo hidroforjev.
Po letu 1960 so v Elektrokovi-narju odprli še obrat za proizvodnjo majhnih elektromotorjev in črpalk, ki so jih delali v glavnem za potrebe Gorenja.
Leta 1976 se je obrat malih elektromotorjev priključil mariborski Elektrokovini, ostale Elektrokovinar j eve dejavnosti pa so se vključile v ljubljanski IMP. Ob reorganizaciji IMP leta 1978 se je Elektrokovinar z Montažo Maribor in murskosoboškim Bliskom združil v delovno organizacijo PMI.
Zaradi prostorske utesnjenosti in zaradi širitve poslovanja se je Elektrokovinar odločil za gradnjo nove tovarne v industrijski coni. Investicija je bila mišljena kot postopna gradnja, zato je danes še v marsičem nedorečena. Načrtovano je bilo, da se elektrokovinar v celoti preseli v industrijsko cono, da se začne pretežno usmerjati v proizvodnjo in da bo reorganiziral montažno dejavnost. V montažni dejavnosti naj bi Elektrokovinar dal poudarek elektroinstalaci-jam in izolaciji, da bi rešili problem prekrivanja montažnih dejavnosti v IMP. Hipoteka te Elektrokovinarjeve investicije je, da še danes ne morejo namenjati za naložbe v osnovna sredstva in delovne pripomočke toliko denarja, kot bi želeli.
Od leta 1976 se je Elektroko-vinarjev kolektiv izredno hitro širil, kar je bilo v času takratne konjunkture tudi razumljivo. Direktor tozda Vlado Potočnik pa ob tem ugotavlja, da niso uspeli pridobiti dovolj strokovnih de-
lavcev, tako da so danes njihove spremljajoče službe, ki naj bi služile montažni in proizvodni dejavnosti, prešibke.
Elektrokovinar ima danes 380 zaposlenih. 100 jih dela v proizvodnji (od tega je v neposredni proizvodnji 77 delavcev, ostali pa so v režijskih službah — konstrukcije, tehnologija in priprava dela). Monterjev vseh prifilov je nekaj manj kot 200.
Njinova montažna dejavnost je bila včasih ozko regionalno usmerjena. Šele, ko je na severovzhodnem območju Slovenije začelo zmanjkovati dela, se tudi Elektrokovinar poteguje za dela v drugih regijah tudi preko republiških meja. Od večjih objek-
tov, na katerih so delali v zadnjem času, sta najpomembnejša hotela Sava v Rogaški Slatini, mariborski PTT center in onkološki inštitut. Zdaj pa je eden njihovih večjih poslov industrijski objekt v Bijelem polju v Črni gori.
Novost so avtomatizi^ izvedbe ionskega omehčeva* , peščenega filtra. Novost v sk ^ naprav za-kemično in bi°10,|
čiščenje vode je tudi ph-m6 .-vsemi spremljajočimi instru0'i
Na področju proizvodnje pa je Elektrokovinarjev osnovni izdelek posoda. Levji delež njihove proizvodnje še vedno predstavljajo tlačne posode, bojlerji in hidroforji. Ocenjujejo pa, da pri tem ne morejo ostati, zato razvijajo naprave, v katere je vloženega več dela. To pa so naprave za kemično prečiščevanje vode naprave za biološko čiščenje vode in naprave za pripravo vode (priprava sanitarne vode, filtriranje, priprava tehnološke vode).
Prav v zadnjem času so v Elek-trokovinarju pripravili za proizvodnjo nekatere novosti.
ti, kot so kombinirane elektfj s sondo, po potrebi pa iz°y
tudi namenske elektrode za f jenje kromatov, cianidovJ
tridov. Opremo kompleti1^ registratorji, ki jih sicer s jTa predelujejo, ter analogni01 iftie
stromenti.	J*M
Pri čiščenju odpadnih v0 feb, so razvili dva nova izdelka- Mlac
•	ločevalnih lahkih
za čiščenje tekočin, ki so 1°^ |raj< vode in	Mn
•	lovilec maščob, s kaj Noš]
odstranjujejo maščobe, k ,r>nt težje od vode.	-,/^F
Obe napravi izdelujejo v le v, izvedbah — od pretoka 2,3 lce] do 10 1/sek.	,/arj
LOJZE JAVOl^ :°h ItlV Pale ste 5v,j °jnc a8te atst sklo feb.
Elektrokovinarjeva tovarna v Ptuju.
l'o Id
rija za varčevanje z energijo
Kurimo samo ob ponedeljkih!
LZ plovni organizaciji HO Idrija so izdelali nov regenerator toplote le In • erm — econovent, ki. je zrasel na polju nove usmeritve, ki si jo 18 **stavil 350-člansld kolektiv.
oi’ Zakaj?
s e.^Jdnjsko delovno organiza-
i- bi'» r«o i»l?
Jelo,
COJe!S°ljusodnih let» saj se ni ve-l "T. •’bo zaključek poslovanja
•	^ IVen Ali n P T o nArrntn\7Act c<=»
je viej.?n ali ne-Ta negotovost se rftieta v a do konca omenjenega #ihv tem času je prišlo do veli-,ra'ie a(lrovskih sprememb. Odšel Pavel Troha, odšel je e ,k,cni direktor. Odhod so na-z8»brcVa*' ae vodja nabave, vodja 8aja •ta y Godoviču in drugi tako,
»elje TioSOdv hr°Vne °rgani" 10 Jj; pJ zaskrbljujoča.
lf3j vei;lrh Vse8a je bilo poslovanje si rk c,iki r *
[) lijake
meri odvisno od tekočih ki so kazala precejšnje lov ' sta8nac>jc. Finančno po-|ah?7e pa se je iz dneva v dan 0 i^kov.,?’ Sal ie biI° m°g°če pri-.litikidj v ne samo izgubo ampak
os*faiu 'ko.odvisnost od najetja Ročnih kreditov. Proi-
irejtja rela Pa ie zaradi pomanjka-tj rbn(,. Pr°niateriala kazala znake
*VvtatJania.
diti:ove :.|J sanaciji so definirali piani, 1 dopolnjene cilje poslo-1985-Za cilj 80 si ro Pi>vn! *’ da bo proizvodnja delita tp„C?rSanizaci je TIO temeljila r6 iiar-	usmeritvah in sicer na
>ri evanju energije, varčevanju
iT\Kniradnji stanovanj’ P1"01’-pstrik 1T}. Pr°tipožarni zaščiti z j; 1 Ucijskimi elementi zraka |oe Se za izboljšanje delovnih NAiest^ev človeka na delovnem
p t^eh temeljnih usmeritev I bv0?vd’ nekatere pomembne I aj0 )ne programe, ki omogo-I jev presničitev zastavljenih ci-n varčevanju energije so v
na katerih delamo
zelo kratkem času ob veliki podpori nekaterih delavcev Inženiringa uresničili zamisel, da bi TIO vključili v mednarodno delitev dela. V polletju 1982 so podpisali petletno pogodbo z zahodno nemško firmo Kraftanla-gen iz Heidelberga o proizvodnji regeneratorjev toplote. Dogovorili so se o letnem obsegu izmenjave blaga v višini 1,500.000 nemških mark, kar pomeni v letu 1983 okoli četrtino celoletne planirane realizacije, to je približno od 110 do 115 milijonov dinarjev. Podpisali so tudi pogodbo za dobavo regeneratorjev toplote z investitorjem zimskih športnih iger v Sarajevu, kjer so do 15. decembra 1982 opremili že vse objekte. Prav tako so v Sarajevu zaključili veliko pogodbo za opremo olimpijske vasi z bloki tipa Simpleks, ki pocenijo način gradnje in poenostavijo vzdrževanje. 1200 stanovanj bo v začetku leta 1983 že opremljeno z novimi proizvodi. Tržni naziv za regeneratorje toplote je Rotot-herm — econoventi.
Do sredine januarja 1983 bodo v Zahodno Nemčijo dobavili 17 econoventov v vrednosti
500.000	nemških mark. Do konca leta 1983 bodo sledile tranše po približno 300.000 do
500.000	nemških mark. Sklenili so tudi že pogodbe z jugoslovanskimi dobavitelji za opremo 200 objektov z Rototherm — econoventi.
Rototherm — econoventi so naprave, velike od 1 do 5 metrov. Le-ti zaradi posebne mase, ki se vrti po navodilih mini računalni-
iiJ
10*
etč(
tro
m
A
in( ■ajč sat
Plivina
tovarna
bonbonov
Borogaj
- , Ta
0* VeKCSec bo zaključena gradnja Plivine to-, jllVjp °nb°nov Borogaj. Dela na tem objektu o* ’eb, k Pndobd v konkurenci z Monterjem Za-: ,^'acii le 8 P*’vo že imel pogodbo za elektroin-k°) delan f de*a- Pri gradnji tovarne bonbonov i)6Pajev ,:nje IMP tozdi: elektroinstalacije so tajaj 1 Monterji tozda Elektromontaža, 16 rl°ška Van-*e (klimatizacija, ventilacija, tehta lontažaVentd'zacija) monterji tozda Klima v 'MppJ- Parovod, vročevod, hlajenje in ,$e v0ci lran zrak pa monterji tozda Ogreva-’ 'Čel ianJVod- Z deli na tem gradbišču je IMP Jarja \“arja 1982 in jih bo zaključil letos ja-iMolj 25 i\ip°Vn' 8špici« je bilo na gradbišču
I nvestit monterjev. kale pr 0r Srednje te tovarne, ki bo poleg •$te ž(j 1Zvodnje zdravil proizvajala razne 8V’ je p] Vl n'b bonbonov in penečih napitnino j Magreb. Gradbena dela je samo-aSreba ,a|a'® gradbeno podjetje Tempo iz at$ko re ^°^.cn Je bil del opreme za pnev-skl°pu 8u*acij° klima naprav, ki jih montira feb. Ostni a ^bma montaža Mercantile Za-b|tiača. 3 0Prema, ki jo je vgrajeval IMP je
j
*žno 5*,?st ibIP del na tem objektu znaša pri-'irna m m,*ij°nov dinarjev: od teh je tozd iV’ 0y ?"taŽa Pris,užil 28 milijonov dinar-lo,1taža /,b, 0.000 dinarjev in tozd Elektro-*Z^a ^OOOOO dinarjev.
Sc^baterialTh 8radbenib del in težav pri Jb. > kasneje knt° °^ekt z8rajen nekaj me-So <f2lr°mna t J^bl,° ^P°g°dbo predvide-Mp Stevil0 raziiV?’ ^Je bll° na gradbišču ve-rai:i^0n,er je v tl"'1, 'zvaialccv del. je delo I 8 mi izvajalci Hrj,3 0 stalno usklajevanje z Jato del predvsem v strojnici
Hjj0 težav
faradi na, Sradbišču je prihajalo predv-i?St°ra n, 'Co majhnega manipulativnega ad' slabe br°stora za skladiščenje opreme, Pp Povezave z drugimi izvajalci del.
Sa £ tega objekta je bila zelo za-I hU’ ki na„1Zacija zaradi sladkornega
lIt)vestit 313 V Pr0CCSU Proizvodnie-fez iMpj6 zadovoljen z delom IMP in ra-d’*i leto^Pn novem objektu, ki ga bo začel
t0s spomladi.
kov vrnejo okoli 80 odstotkov energije, ki se je doslej zgubljala v zrak. Te naprave so predvsem namenjene za objekte, ki so ogrevani s toplim zrakom. To pomeni, da pridejo v poštev pri večjih hotelih, pri večjih zgradbah s klimatskimi napravami in sicer v bolnicah, industrijskih objektih od pekarn, livarn do običajnih hal ter farm, kjer je potrebno v določenem času ogrevati prostore.
TIO prevzema po zahodno nemškem partnerju glavni tržni apel glede prodaje Rototherm — econoventov. Geslo te IMP idrijske tovarne je: »Kurimo samo ob ponedeljkih.« Ta zamisel temelji na izkušnjah zahod-nonemškega koncerna Bosch, ki mu je uspelo v petih letih v vseh svojih tovarnah zmanjšati porabo energije za ogrevanje na kvadratni meter za 80 odstotkov. Z ozirom na to,da je energija vse dražja in da še ni revolucionarnih novosti na področju odkrivanja nove energije, je ta proizvod prav gotovo prihranek energije tako za posamezne organizacije združenega dela kot za celotno družbo.
Podatki iz zahodne Nemčije povedo, da so samo na osnovi vgrajenih regeneratorjev toplote v letu 1981 privarčevali
3.500.000	ton nafte. Jugoslovanske organizacije združenega dela so se varčevanju z energijo že odzvale predvsem pri novogradnjah.
Ti proizvodi bodo zanimivi tudi za že zgrajene objekte — predvsem industrijske hale. Tako bodo Rototherm — econoventi prihranili veliko denarja in energije za kurjavo večini kolektivov.
Zunanjost nove Plivine tovarne bonbonov.
Novi proizvod tovarne TIO so tudi zvočno dušilne stene, ki omogočajo boljše počutje delavcem na delovnem mestu, pa tudi občanom, saj je hrup breme današnjega civiliziranega sveta, ki mu tudi naša družba ne more uiti. Z izolacijo strojev proti hrupu je delavcem v proizvodnji in občanom omogočeno, da jih hrup čim manj moti. Na teh temeljih bodo v TIO razvijali še druge proizvode z željo, da bi pomagali šte-diti pri energiji, pomagali pri pocenitvi stanovanj in da bi delavcem na delovnih mestih omogočili čim boljše delovne pogoje.
MARIJA PRIMC
Proizvodnja econoventov v TIO Idrija. Na zgornjem posnetku je prvi vgrajeni rotothemr tipa ET, id poleg toplote povrne tudi vlago iz zraka.
Od začetka do danes v PD IMP
Prava planinska družba
Bil sem otrok star 6 let 1949. leta, ko me je oče, ki je bil po poklicu šofer in nikoli ni bil preveč navdušen nad hojo, vzel s seboj na izlet. Takrat v povojnih letih je bilo zelo moderno peljati se s tovornjakom na klopi pod cerado na izlet. In tako sem povsem po naključju prišel na tak tovornjak tudi jaz, bil pa sem na njem zato, ker je ta tovornjak vozil moj oče.
MARIJA PRIMC Suhi filtri s pnevmatskim otresanjem.
Do tega dne nisem še nikoli bil na kakšnem hribu, rojen sem namreč na Ljubljanskem barju, kaj šele v gorah. Ta jesenski dan pa smo se namenili nikamor drugam kot na Triglav. Preko Rudnega polja in Planike smo vsi srečno dosegli vrh in seveda moj krst na vrhu je bil nad vse svečan, vsaj meni se je tako zdelo. Bil sem presrečen in navdušen nad lepotami gora. Ko bom velik, bom hodil v hribe, sem sklenil sam pri sebi.
Nekaj zaradi denarja, ki ga je v hiši vedno primanjkovalo, nekaj zaradi tega, ker nisem imel take družbe sem na ta trenutek moral čakati več kot 20 let. Ko sem si našel življenjsko sopotnico Anico, me je začela »hecati« da greva na smučanje in tudi v hribe. Res sva nekajkrat šla vendar ne prevečkrat, zopet sva nekako ostala brez tovrstne družbe. Potem je prišel prvi otrok in nato še drugi in potepi po gorah so se morali umakniti družinskim obveznostim. Potem pa je prišel december 1977, ko mi je žena naznanila, da IMP ustanavlja planinsko društvo in tudi naju vabi v svojo druščino. Odločila sva se in se vpisala skupaj s sedemletnim sinom 3. 3. 1978 v PD IMP, leto kasneje pa je postala član tudi takrat petletna hčerka Sonja.
Prvič smo šli skupaj z društvom na Slavnik 20. maja istega leta. Malo sem se počutil neugodno, saj nikogar nisem poznal razen svoje družine. Toda bil sem ugodno presenečen, družba je bila prava planinska in po eni uri hoje ne bi nihče mogel opaziti, da jaz nisem član kolektiva IMP. Spontani »ti« je razblinil še zadnjo negotovost, kako se bom počutil v družbi nepoznanih. Naenkrat smo se vsi poznali in bili vsi kot ena družina. Po tem izletu smo se skupno podali v hribe še velikokrat in vselej je bilo prijetno in prečudoviti gorski svet me je potegnil medse.
Dosegel sem to, kar sem si mnoga leta želel. To mi je omogočilo PD IMP, njegovi vodiči in organizatorji, ki s svojim nesebičnim delom dokazujejo,da so zaupanje za vodilne funkcije v društvu tudi dejansko zaslužili. V organizacijo društva nisem vključen, že zato ne, ker imam preveč samoupravnih zadolžitev v svoji DO, vendar smatram, da društvo deluje zelo dobro. Manjši spodrsljaji, ki so neizogibni v organizaciji tako številnih izletov v gore, samo potrjujejo, da društvo dela amatersko, vendar zagnano in v stilu velikih planincev. Pohodov je dovolj, izbira je pestra, organizacija dobra. Prav vsak član lahko najde primeren dan in smer, da se poda na prepotrebno rekreacijo.
Edino, kar bi lahko organizatorjem pohodov zamerili bolj zahtevni planinci, za mene so ture dovolj težke, je to, da je res zahtevnih vzponov premalo. Vendar pa mislim, da si ti planinci že sami najdejo bolj zahtevne smeri. Morda pa bi jih le veljalo vprašati in po potrebi organizirati, še vzporedno sekcijo z rekreativno za napol plezalne ture.
Prepričan pa sem, da je v petletnem obdobju obstoja planinskega društva IMP osnovni namen izvršen, to pa je množičnost rekreativnega planirarjenja vseh tistih, ki stojijo za stružnico in podobno, do tistih, ki po ves dan presedijo za pisalno mizo. Da pa je temu res tako, potrjuje vsakoletni pohod ob koncu sezone v neznano, posebno pa še letošnji s štirim: polnimi avtobusi.
Vsem funkcionarjem in organizatorjem PD IMP ob petletnem jubileju čestitam in se jim zahvaljujem, vsem planincem pa planinski zdravo.
Nečlan kolektiva IMP, vendar zvest član PD IMP.
IVO PANTAR
Rekreacija in stabilizacija
Spomladanskih iger med tozdi IMF letos ne bo
Nadalje je bilo tudi d°ž0''
O oceni športne dejavnosti v letu, ki je za nami in o programu na področju športa v IMP, nam je nekaj povedal IMF športni koordinator jeno, da bodo spomladi org3"’ Tone Lah.	---- ----------:-----J ^
rana tekmovanja med ekip.
Našim upokojencem je spregovoril predsednik koordinacijskega odbora sindikata v SOZD IMP Ivan Šuligoj ter jim zaželel srečno in zadovoljno leto 1983.
Upokojenci niso pozabili IMP — in mi nismo pozabili njih
Dejal je, da bi lahko rekreacijo v sozdu IMP ocenili na več načinov in sicer, da je le-ta zelo razvejena v celjski Klimi, mari-borskfDO PMI, v murskosoboški Panoniji in v Montaži Koper in je sodeč po rezultatih tudi celoletna. V IMP na ljubljanskem območju pa je rekreacija akcijska, občasna. Najraje in najmno-žičneje se delavci IMP udeležujejo iger z žogo, precej vabljivo je tudi streljanje in kegljanje. Vse več delavcev pa privabljajo zimske športne igre.
Upokojenci ljubljanskih IMP-jevih tozdov in delovnih skupnosti so se 17. decembra zbrali na srečanju v Kulturnem domu Ivan Cankar, kjer so si ogledali prostore te velike kulturne hiše, za katero so tudi oni primaknili delček denarja, da je zrasla.
Na srečanju je govoril predsednik koordinacijskega odbora sindikata Ivan Šuligoj. Poslušali so še orgelski koncert in se potem v restavraciji poveselili ob skupnem kosilu.
Z nekaterimi od njih sem pokramljala o življenju in delu ter jih povprašala, kako spremljajo IMP-jevo delo.
Olga Ciuha: »Vse bi bilo v redu, če bi bila zdrava in bi lahko hodila, kolikor bi želela, pa se ne bi imela kaj pritoževati. Za težko delo nisem sposobna. Opravljam pa gospodinjska dela, malo šivam, pletem, kuham, pospravljam. IMP spremljam prek Glasnika in moža, ki je še zaposlen in mi veliko pove o IMP. Ko čitam Glasnik, se mi zdi, da je sedaj v IMP več dela. Čedalje bolj se razvija, število tozdov se veča. Kar zadeva srečanj upokojencev, sta mi bili prejšnji srečanji bolj všeč, kot letošnje. Na tem srečanju decembra so me motile orgle, ki so bile prebučne.
Glede prostora mi je bilo bolj všeč srebanje, ki je bilo v menzi delovne organizacije Promont v Črnučah.«
Ivan Sluga: »Živim dobro. Ukvarjam se z delom na vrtu, s popravili sesalcev, štedilnikov. Moja desna roka je ptička papi-
ga. Delam na vrtu. Najboljši moj prijatelj je motor tomos, ki ga imam že 14. leto. IMP spremljam-prek Glasnika, s katerim sem kolikor toliko na tekočem, prek prijateljev, ki so še v IMP ali pa so že upokojeni. Tudi v IMP še zahajam obiskovat prijatelje. Vsako leto prihajam na upokojenska srečanja, predvsem zato, da se srečam z nekdanjimi kolegi.«
Slavko Perčič: »Živim čisto normalno. Ukvarjam se z družbenopolitičnim delom, saj sem precej zadolžen s funkcijami Moj hobi je fotografiranje in lov. Kar zadeva stikov med ljudmi iz IMP lahko rečem, da jih nima nihče toliko, kot jaz. Pogosto obiskujem tozde TEN, Trato, S kip, Livarno in upravo sozda. Sem pač takšen, da še vedno rad pogledam tiste, s katerimi sem poslovno sodeloval.
Srečanje upokojencev IMP. To je pa zelo lepo. Rad se jih udeležujem. Ob zadnjem srečanju so ljudje nekolikanj godrnjali zaradi prebučnih orgelskih zvokov.«
»Vsako leto, ko Perčič prejme vabilo na upokojensko srečanje, « pravi žena, »je presrečen in pravi: ,No, pa me niso pozabili1.«
MARIJA PRIMC
Starejši bomo — kaj pa pametnejši?
Zaupajmo v zmago dobrih sil
Staro leto smo primorani zapuščati s takimi ali drugačnimi občutki. Še vedno smo taki, da pravimo, kako je bilo nekdaj lepo, to pa zato, ker spomini lažje obstajajo, kot imamo vizije. Če nam je dobro ali slabo, smo pomočniki do tega tudi mnogi izmed nas.
V	tozdu ZNAP so se na razne načine skozi leto grizli. Pepe je imel dobre prijatelje, s katerimi je dnevno malo poklepetal, Lipe pa je bil nasprotno zagrizen za socializem, brez dlake na jeziku, kolikor je pač bil sposoben vrtati v ljudi in stanje. Hudo je kdo zaž-golel, če je ugotovil, da se je njega tikalo, ker ima pač sebe kar tako in tudi javno strašansko rad. In priznati mu je to treba, kajti ni jih treba, da pomagajo steklenice v garderobi ali zabavi v koščke spreminjati. To mentaliteto pa je težko brzdati, pa bi bilo za nekatere bolje, če bi si doma natočili dva deci v miru, mirna vest pa celi čevlji.
Za zamero torej ne poznajo vsi — odmere, življenje mora ostati bogato, v kakršni obliki že. Ta tozd ZNAP pa tudi ni vedno pripravljen ubogati. Če je za red treba kaj počistiti, se z drugimi tozdi deli: »To se mene ne tiče.« Pa še bi našli takih primerov. Sosed ni vedno pravi do soseda. Ta presneta istočasna streha nima raztez-nosti za odmik, povzroča le na kup tiščanje pa razna pravila in pravice.
V	tej enoletni bilanci kar v »zapik« bi mogli še marsikaj povedati, in če bi jih veliko pomagalo, bi si na kupe nabrali pohval iii graje. To priliko pa si lahko privoščimo, če tule nehamo brati, pa spomin rinemo dvanajst mesecev nazaj. Joj, kako bi se prepletalo dobro in slabo, da bi kar grmeli kot v poletni nevihti. To bi pa seveda ne delali na vse strani, razsojamo kdaj tudi v sebi korist, vsak nas pa res ne briga, dokler nas pri miru pusti. Pa delovni čas imajo v ZNAP tako lepo urejen, v tovarno in pisarne kapljajo od pol šeste do pol osme ure. Nekateri spančkajo tako preko svoje nekdanje navade, rezultati dela pa niso pohvalni, pravijo, da se ponekod držijo komaj lanske ravni, neki so pa šli raje tudi dol z—uspehi. J a kdo se bo pa trudil, ko smo jih toliko zvolili za take brige.
Novo leto smo si po stari navadi voščili že utirjeno, kje celo manj množično, kot je bila navada. Naj se loči kdo je za koga. Potem pa smo se Vrgli v svoj »jaz«, ki ima zdaj iz leta v leto manj velikih pričakovanj, ki smo jih bili nekdaj tako vajeni. Torej je za večji HAM zmanjkalo materiala, zato bomo lahko hladni, ali pa se kdaj razburili, pač kolikor je pri kom patriotska zavest, če je to dovolj jasno.
Ampak pri vsem bo pa nekaj držalo, vsaj starali se bomo, če seže pamet ne bo dovolj bogatila, čeravno nam priporočajo, da se bo morala. Jaz torej verjamem v pozitivne moči tozda ZNAP, da mu bo bolj sonce sijalo, kot črne sence ustvarjalo, saj zato pa smo tudi ljudje.
FANCOK
Upokojenci so si ogledali kulturni dom Ivan Cankar.
Ob ukinitvi vrednostnih bonov za prehrano
med delom
Kjer je le možno, bodo organizirali toplo malico
Na osnovi novih predpisov na področju družbeno organizirane prehrane delavcev med delom bodo v organizacijah združenega dela ukinili vrednostne bone. Osnovni namen ukinitve bonov je v tem, da bo večji del delavcev imel ustrezen družbenoorganiziran obrok med delom, kar je potreba za uspešnejše delo. Organizacije združenega dela naj bi v samoupravnih sporazumih konkretneje opredelile primere, ko je izplačilo regresa v gotovini opravičljivo.
V	posameznih tozdih IMP, ki so predvsem montažni, bodo takole poskrbeli za prehrano delavcev med delom:
V	tozdu Elektromontaža bodo organizirali toplo prehrano za delavce, kjer je le možno. Za tiste delavce, ki imajo dietno prehrano in za tiste, za katere ni mogoče organizirati toplih obrokov hrane, ker so na terenu, pa bodo izplačali regres za prehrano v gotovini. Monterjem na bližnja gradbišča bodo tako, kot so že doslej vozili toplo hrano iz menze na Vojkovi. Monterjem na oddaljenih gradbiščih, ki jim ne bodo mogli zagotoviti tople prehrane, pa bodo izplačali regres za prehrano v gotovini.
Na sedežu tozda Montaža Maribor je bila že doslej organizirana prehrana za delavce. Prehrana je organizirana tudi na nekaterih gradbiščih, kjer delajo monterji tozda Montaža Maribor. Žal pa prehrane ni mogoče organizirati na vseh gradbiščih, zato bodo za take primere izplačevali delavcem regres za prehrano v gotovini.
Tozd Industrijski biroji in tozd Projektiva ter delovna skupnost DO PMI pa niso mogli organizirati toplega obroka, kajti le pri eni gostinski OZD bi toplo hrano lahko dobili, toda cena teh obrokov je bila previsoka. Zato so si delavci organizirali zaenkrat hladen obrok hrane v bližnji trgovinski OZD. Regres bodo v obeh omenjenih tozdih in delovni skupnosti izplačali v gotovini tistim delavcem, ki morajo imeti po mnenju zdravnikov dietno prehrano.
V	Promontu so že korigirali pravilnik v tem smislu, da bodo možna tudi gotovinska izplačila regresa za prehrano pri delavcih, pri katerih zaradi značaja dela ni mogoče organizirati prehrane.
Gre predvsem za delavce na montažnih delih, ki se pogosto selijo z gradbišča na gradbišče. Ostale delavce pa bodo poskusili v čim večjem številu vključiti v organizirano prehrano, to je v oblike, kakršne že obstajajo. Regres v gotovini bodo izplačevali tudi delavcem, ki morajo imeti po mnenju zdravnika dietno prehrano. Enoten regres bo 900 dinarjev, za delavce v materialni proizvodnji pa bo po možnosti tudi višji.
MARIJA PRIMC
Šport
v Promontu
17. 12. 1982 ob 15. uri je OO ZSMS PROMONT organizirala tekmovanje v namiznem tenisu za DO PROMONT — (ljubljanski delj^Tekmovanja se je udeležilo 14 delavcev od 20 prijavljenih. Preden bi začeli z rezultati tekmovanja, bi rad povedal, da se je še enkrat pokazalo zanimanje delavcev za športno dejavnost v okviru delovne organizacije, kajti vemo da po eni strani vsi Sprašujejo, zakaj tekmovanj ni, ko pa nekdo organizira tekmovanje in se kar precej trudi (pri nas je navada, da je treba večno ljudi prav lepo prositi, da bi prišli), je udeležba bolj slaba.
UVRSTITVE
ŽENSKE:
L Irena Švab, 2.Marta Mrak, 3. Mojca Ramuš
moški:
L Jože Golob, 2. Miran Poljšak, 3. Anton Jurjevčič
Najboljšim trem v vsaki konkurenci smo podelili pokale in diplome.
JAŠAR SEZAIR
V nekaterih športnih panogah je na organiziranih tekmovanjih skromna udeležba, za kar morda tiči vzrok v tem, da je čas tekmovanj neprimeren, ali pa je nezanimiva panoga. Spomladi 1982 so bile organizirane tekme med tozdi, delovnimi skupnostmi delovnih organizacij in sozda v malem nogometu, šahu, balinanju, odbojki, keglanju, streljanju, ki so bile dokaj uspešne. To je bilo pregledno tekmovanje, na katerem so se delavci bolj spoznali in s katerega so bile potem formirane ekipe v istih panogah za jesenski del tekmovanj. Več ekip IMP uspešno nastopa v vseh omenjenih panogah ter v rokometu in košarki na občinskih tekmovanjih, v zimskem času pa v zimskih športnih panogah dosegajo posamezniki in celotne ekipe iz IMP vidne rezultate v občinskih in mestnih merilih.
Za letos je bilo na koordinacijskem odboru sindikata sozda dogovorjeno, da bi glede na stabilizacijske ukrepe in omejitve goriva nekoliko drugače organizirali športna tekmovanja pač tako, da ne bi preveč izgubili na rekreacijskem udejstvovanju.
tozdov in delovnih skupno*® občinskem
oziroma
območju in bi tako imeli sp°z vanje med delavci ter lZ jesensko tekm°va
l\
du
Za
člane ™ ,_______________
ekip delovnih organizacij1,1 lovnih skupnosti sozda, ki 8* organizirala Klima Celj6; ( bruarja letos bodo lp. športne igre sozda IMP, ki r organizirala delovna orgp cija IKO. Delovne organi bodo najbrže imele svoja te» vanja in na teh izbrale ekip" tekmovanje sozda. Na želj0.' izr cejšnjega števila delavcev 1 tekmovanje pripravljenih starostnih skupin, da bi lažj6 rili moči po letnikih. Od p® njih treh grup so tekmovale* deljeni v pet starostnih skul Ženske pa so iz prejšnjih 0 starostnih skupin razdeljen0 starostne skupine.
Katere so te skupine? .
Moški do 27 let, moški o® do 33 let, moški od 42 do 50p nad 50 let. Ženske do 25 let,z ske od 26 do 35 let in nad 3‘
Ekipe IMP se bodo naf udeležile občinskih in m°: tekmovanj poleti in pozirat
***************************************** Marsikaj znamo lepo povedati
v
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥"
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
Tudi če ponovimo, ne bo nič boljše
dri
cei
Pri
go
in
tai
na
bh
ja’
na
:sij iO'
Kako močna in koristna bi bila dejanja, če bi se držali lasti”®' i besed ali napotkov drugih. Kako lahko bi nam bilo tudi žara0*; ^ kave in še česa. Od doma, z dela, izleta in opravkov bi se v°sel' vračali, ne bi poznali pikrosti, okorelosti in še drugih slabos l ^ Sprehodimo se torej po našem IMP Glasniku za 14 mesec6 nazaj, ob branju pa si mislimo, kaj bi lahko samo dodali1,8 stavčne citate in naslove, ki so bili objavljeni v našem časopis Duhovitosti sicer manjka, ker smo pač v resnih časih.
• Čas je za delo, ne za iskanje izgovorov. Kako aktualn0 po 14 mesecih!
I
• Pravite, da imate preveliko režijo? ... Nisem rekel, prevelika, ampak, da je dovolj velika. Kako diplomatsko r_ .
ženo do milimetra v pravi smeri. Je tista izjava po letu dni
vedno točna?
•ovi h
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
/
• » Eden od vzrokov je, da je IMP preveč obremenjen Z l°'pf() rikami« je rekel v ISO. Leta 1982 ponekod tudi s slabim poS*° j vanjem. A kaj bo leta 1983?	j $tV(
no' dt-
0 Samo ozrimo se, koliko smo že naredili... Joj, še huje P j ^ staja, kako zelo malo storili.	v8|
[)() v *<
• 1500poletov — 150urv zraku. Koliko jih je v tozdih« V' itd. res toliko ur mesečno pri delu?	i £|a
j« hijj
Dopusti, ker ni materiala. ... so rekli marca 82. Smo s« : ^
zdaj naučili, izvohati ga?
globok
Prv
cla,
0 Najbolj pomembno je, da ne manjka dela. Kako gl""" ot| gledanje, le da bi ga vsi imeli — in to uspešnega.
•	Kuharji se trudijo, a čarati ne znajo. Ni samo pri njih *: ^
problem, tudi v proizvodnji je.	j (qv
vs«*1	^
0 Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Ja, tale izrek je v' i)ar dan bolj aktualen.
•	Malomarnost se bi nam maščevala. S kako vizijo reče11 j maja 82, maščevanja pa verjetno ne maramo.
Nam je skrb za zdravje res deveta briga? Ja in ne, kakor P
komu. Kdo si bolezen izmisli, drugi jo skriva.
0 Kdor zna, »plave« ure ima. Pravijo, da smo zboljšali. Gre še za 1/3 zaradi dohodka?
0 Potrebujemo mlade, oborožene z znanjem!... in v
do znanja tudi pri starejših.
ečv^
• Mislimo dobro, obveščamo slabo. Presneto vidim še dolgo dobo.
tej bol**1
A
eM’
iniSofer<
0 Temeljito smo proučili gradivo... Kaj res samo mar ne bi to ponavljali vsak dan?
0 Vsak dan prevesla 10 kilometrov. Blagor mu, da pa še prahu ni, in zdravje ga čaka.
0 Kdor ne bo izvažal, zanj ni deviz. To resnico p°n ; miže in komodno gledajo, češ, bo že kako.
0 Kolegij je določal ogled tekem, naši so pa vseeno Zg11
Kakšna slaba ocena za tako močno telo.
bin
0 Rastlini je treba dati toliko vode, kot je potrebuje-
sleni pa potrebujejo še vse kaj drugega, slika je pa tudi s ,
cice' 1
J
**********************************
******