31DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
* Nevenka »ernigoj Sadar, dr. sociologije, izredna profesorica na Fakulteti za druæbene vede
Univerze v Ljubljani.
Nevenka »ernigoj Sadar*
SPOLNE RAZLIKE V FORMALNEM
IN NEFORMALNEM DELU
POVZETEK
Namen tega prispevka je pojasniti, kako vplivajo makro in mikro dejavniki na
produkcijo in reprodukcijo razlik med moπkimi in æenskami v formalnem in neformalnem
delu. Na osnovi kritiËnih analiz blaginjskih sistemov in spolne delitve dela je predstavljen
poloæaj moπkih in æensk na trgu delovne sile V Sloveniji in v dræavah Evropske unije.
EmpiriËni del πtudije temelji na sekundarni analizi statistiËnih podatkov, podatkov
Slovenskega javnega mnenja v devetdesetih letih in analizah podatkovne baze projekta
Kakovost æivljenja 1994. Zaposlovanje æensk zunaj doma ima v Sloveniji æe dolgo
tradicijo. Toda rezultati kaæejo, da pomemben del populacije v Sloveniji pripisuje
tradicionalne znaËilnosti moπkim in æenskam, kar se kaæe tudi v tem, da æenske prevze-
majo veËino neformalnega dela v druæini in za Ëlane/Ëlanice druæine. »eprav je poklicna
segregacija jasna in æenske prevladujejo v poklicih, ki zahtevajo veliko emocionalnega
dela, pa se uveljavljajo tudi v dobro plaËanih poklicih z visokim druæbenim ugledom.
Spolno specifiËne obremenitve tako v sferi formalnega kot neformalnega dela so
povezane s slabπo kakovostjo æivljenja.
KljuËne besede: blaginjski sistemi, formalno delo, neformalno delo, spolna segre-
gacija, spolna delitev dela, kakovost æivljenja.
1. Uvod
Opredelitev formalnega in neformalnega dela je odvisna od tega, kateri vidik
produkcijskega procesa izpostavimo. Gershuny (1983) na primer opredeli formalno
ekonomijo z izmenjavo denarja in dobrin med gospodinjstvi in formalnim produkcijskim
sistemom; v tej menjavi ima vsako delo, blago ali usluga svoj denarni ekvivalent. Del
ekonomske aktivnosti pa se pojavi izven teh izmenjav. Avtor loËi med tremi vrstami
neformalne produkcije: gospodinjsko produkcijo, prostovoljno skupnostno produkcijo
in skrito ‘Ërno’ produkcijo. Vsaka izmed teh produkcij ima svoje zakonitosti delovanja.
Med formalnimi in neformalnimi oblikami produkcije obstajajo stalne interakcije, ki
so pogojene z razvojnimi trendi ter ekonomskimi in socialnimi moænostmi. Murgatroyd
(1985: 52-57) pa je uvedla loËitev med ekonomsko in antroponomiËno produkcijo,
32 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
glede na to ali se odvijata v privatni ali javni sferi. V ekonomsko produkcijo uvrπËa
objekte/sredstva za materialno eksistenco, v antroponomiËno produkcijo pa vse aktiv-
nosti, ki zahtevajo neposreden stik z ljudmi (vzgoja, izobraæevanje, skrb za otroke,
ipd.). Vsa gospodinjska dela in druga dela, ki imajo za rezultat nek materialni izdelek
ter skrb in delo za Ëlane druæine, opredeli kot gospodinjsko produkcijo ‡ kot produkcijo
v privatni sferi. V tem prispevku je formalno delo opredeljeno kot aktivnost, za katero
dobi moπki/æenska plaËilo, ko se vkljuËi v formalni trg delovne sile. Neformalno delo
pa so vse tiste neplaËane aktivnosti za Ëlane in Ëlanice druæine, ki se izvajajo v gospo-
dinjstvu ali zunaj njega.
ZnaËilnosti spolne delitve dela so zelo variirale v posameznih zgodovinskih obdobjih
glede na razredno, regionalno, religiozno in etniËno pripadnost. Toda v vseh zgodovinskih
obdobjih so moπki v primerjavi z æenskami praviloma opravljali statusno viπja in bolje
plaËana dela. V produkcijskem sistemu, ki je temeljil na gospodinjstvu, domaËe delo ni
bilo loËeno od produktivnega dela zunaj doma. Æenske so bile vkljuËene v πtevilne
produktivne aktivnosti zunaj doma, Ëeprav je bila njihova osnovna naloga skrb za otroke.
DomaËe delo pa je bilo loËeno od dela, ki so ga Ëlani in Ëlanice druæine opravljali za
druge. V kmeËkih druæinah so obiËajno moπki delali zunaj gospodinjstva. Pri bajtarjih,
kjer je bilo delo zunaj gospodinjstva nujno za preæivetje, so moπki delali kot redni
najemni delavci, æenske pa le sezonsko.
Ob vzponu tovarniπke produkcije v 18. stoletju sta potekala dva procesa: poveËeval
se je obseg mezdnega dela, s protestantizmom pa so se uveljavljale puritanske predstave
o druæini. Prvi proces je uvrstil æenske v manj kvalificirana in plaËana dela, drugi pa je
v ekonomsko partnerstvo moæa in æene umestil duhovno in emocionalno vsebino ter
opredelil æensko kot varuha moralne blaginje moπkega in otrok in tudi kot moæevo
pomoËnico. V industrijskem obdobju so postale razlike med spoloma bolj vidne in
jasno institucionalizirane. Prostorska loËitev dela in doma ter dolgotrajen delavnik sta
bila za vkljuËevanje æenske v delovno silo dokaj problematiËna. PoveËal se je tudi
pomen vzgoje otrok. Vloga æenske je postajala vedno bolj usmerjena zgolj na druæino.
»e je bil koncept moπkega kot glavnega hranilca (vzdræevalca) druæine v srednjem
veku πe impliciten, je v zgodnjem obdobju industrializacije postal ekspliciten. Æensko
sodelovanje v javnosti je bilo izredno omejeno.
©ele ob koncu devetnajstega in v zaËetku dvajsetega stoletja so æenske dobile nekatere
legalne moænosti za spremembo svojega socialnega poloæaja (volilno pravico, pravico
do neodvisne kontrole in uporabe lastne lastnine in dohodka, enakopravnost v starπevstvu,
moænost izobraæevanja). V Ëasu prve in druge svetovne vojne so se sicer mnoge æenske
morale zaposliti zunaj doma, ker je primanjkovalo delovne sile; toda veËina æensk v
zahodni Evropi je bila doma in ekonomsko odvisna od moæa. Seveda je moπki edini
hranilec (vzdræevalec) druæine le v primeru, ko upoπtevamo samo plaËano formalno
delo zunaj doma, slika pa se povsem spremeni, Ëe upoπtevamo razliËne oblike neformal-
nega dela. Æenske so s svojim delom odloËilno vplivale na moænosti preæivetja druæine,
v obdobjih recesij pa so bile ob brezposelnih moæeh pogosto edine hranilke druæine
(»ernigoj Sadar, 1991: 69-76).
Nevenka »ernigoj Sadar
33DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Na stalnejπe vkljuËevanje æensk v trg delovne sile so v drugi polovici 20. stoletja
vplivali naslednji dejavniki: zmanjπevanje πtevila otrok in poveËevana priËakovana
æivljenjska starost, rast storitvenega sektorja ekonomije ter vzpon dræave blaginje v
πestdesetih letih. V tem obdobju so na dinamiko zaposlovanja æensk odloËilno vplivali
razliËni sistemi dræave blaginje in dominantni ideoloπki sistemi.
Namen tega prispevka je pojasniti, kako vplivajo makro in mikro dejavniki na
produkcijo in reprodukcijo razlik med moπkimi in æenskami v formalnem in neformalnem
delu. Izhajam iz naslednjih hipotez:
- Blaginjski sistem in socialnoekonomske razmere vplivajo tako na ponudbo kot na
povpraπevanje po delovni sili in s tem tudi na razlike v delitvi dela med moπkimi in
æenskami.
- Delovna aktivnost æensk ne spremeni bistveno distribucije neplaËanega neformalnega
dela med moπkimi in æenskami.
- StaliπËa in preference do razliËnih podroËij aktivnosti ter njihovi pomeni oblikujejo
priËakovanja glede delitve dela med spoloma. »im bolj je motivacijska struktura
vezana na lastnosti, ki se pripisujejo zgolj moπkim ali zgolj æenskam (Jogan, 1998),
tem veËja je verjetnost, da se delitev dela med spoloma ne bo spremenila.
- Povezanost med delovnimi obremenitvami in kakovostjo æivljenja je razliËna pri
moπkih in æenskah.
Najprej bo obravnavan odnos med blaginjskimi sistemi in poloæajem moπkih in
æensk na trgu delovne sile v devetdesetih pri nas in v dræavah Evropske unije.1 Z analizo
pomena plaËanega dela in druæinskega æivljenja ter staliπË do posameznih aktivnosti bo
ugotovljeno, kakπne vloge in znaËilnosti se pripisujejo moπkim in æenskam v Sloveniji.
Poloæaj æensk na trgu delovne sile in vzorci delitve dela v druæini bodo pokazali, ali
obstajajo specifiËne znaËilnosti dela moπkih in æensk ter kakπne so dejanske spolne
razlike v delu za plaËilo in delu za Ëlane in Ëlanice druæine. V zadnjem poglavju pa bo
obravnavan odnos med delovnimi obremenitvami in najpomembnejπim kazalcem
kakovosti æivljenja - to je prisotnost oziroma odsotnost subjektivno zaznane bolezenske
simptomatike. ©tudija temelji na sekundarni analizi statistiËnih podatkov, podatkov
Slovenskega javnega mnenja za osemdeseta in devetdeseta leta in na analizah podatkovne
baze projekta Kakovost æivljenja v Sloveniji 1994.
2. Blaginjski sistemi kot ustvarjalci druæbenega poloæaja
moπkih in æensk
Stopnja zaposlenosti moπkih in æensk, vrsta dela, ki ga opravljajo, nagrade, ki jih
dobivajo in stopnja spolne diferenciacije so odvisne od tipa dræave blaginje in institucij,
ki so neposredno povezane z organizacijo trga delovne sile. Blaginjski sistem je rezultat
sovplivanja politiËnih, socialnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov. Obstajajo razliËni
poskusi klasifikacij evropskih dræav glede na njihove socialne politike in storitve.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
34 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
RazliËne socialne politike ustvarjajo vzpodbude ali ovire za vstop na trg delovne sile in
neposredno vplivajo na obseg zaposlovanja v javnem sektorju.
Lewis (1992, 1993) je na osnovi javnih politik razdelila dræave blaginje v tri skupine.
V prvi skupini organizacija socialne in druæinske politike temelji na predpostavki, da je
moæ glavni hranilec druæine, æena pa je odvisna. ObdavËenje in socialni dodatki so
odvisni od skupnih dohodkov moæa in odvisnega poloæaja æene. ObiËajno davËni sistem
predvideva πe olajπavo za vzdræevanje æene, tako da so davËne dajatve zniæane zgolj
zaradi zakonskega statusa para. Drugi zaposleni (æena) pa ima obiËajno viπjo marginalno
davËno stopnjo kot samske osebe s podobnim dohodkom. Druæinska politika vzpodbuja
otroπko varstvo v druæini z dolgim in neplaËanim starπevskim dopustom in otroπkimi
dodatki. Vsi ti ukrepi ne vzpodbujajo zaposlovanja æensk. Irska in NemËija sta primera
takπnih blaginjskih sistemov.
Nasprotje zgoraj omenjenih blaginjskih sistemov predstavljajo skandinavske deæele,
v katerih se predpostavlja, da bodo vsi za delo sposobni dræavljani zaposleni ali da
bodo iskali delo. DavËni sistem in socialni dodatki izhajajo iz situacije posameznika.
Javne politike pa so usmerjene v olajπanje usklajevanja zaposlitve z neplaËanim delom
za druæino, kar vkljuËuje ugodne in plaËane starπevske dopuste, manjπe πtevilo delovnih
ur, javno otroπko varstvo in pomoË pri negi ostarelih. Slovenija se po svojih osnovnih
znaËilnostih javnih politik (posebno glede otroπkega varstva) najbolj pribliæuje skan-
dinavskim deæelam. Ima pa tudi nekaj konservativnih elementov v davËni politiki in
pokojninskem zavarovanju. VeËina ugodnosti, ki jih nudi blaginjski sistem v Sloveniji,
izhaja iz pravic pridobljenih iz naslova plaËane formalne delovne aktivnosti dræavljanov
in dræavljank. Med razliËnimi oblikami druæinskih skupnosti se najbolj pogosto pojavlja
druæina, v kateri sta oba starπa zaposlena/samozaposlena. Kljub temu pa k uspeπnosti
gospodinjstva πe vedno veliko prispeva tudi tradicionalna druæinska solidarnost in
neplaËano delo æensk.
Tretja skupina predstavlja kombinacijo posameznih elementov obeh sistemov. V to
skupino je uvrπËena Francija, ki pri davËnem sistemu vzame za izhodiπËe druæino obenem
pa dræava daje veliko podporo za nego in varstvo otrok. Tudi Velika Britanija ima po
eni strani individualni davËni sistem, po drugi strani pa so vse ugodnosti iz naslova
socialnega varstva odvisne od kriterijev, ki upoπtevajo situacijo celotnega gospodinjstva.
Lewis poimenuje ta model kot spremenjen sistem, v katerem je glavni hranilec druæine
moπki.
Sistem in organizacija storitev za odvisne Ëlane in Ëlanice druæine odloËilno vpliva
na moænosti æensk za delo zunaj doma. Anttonen in Sipila (1996) sta ugotovila, da
obstajata dva jasna, toda ekstremna modela:
- Skandinavski model javnih storitev z enotnimi standardi, ki so dostopne vsem (princip
univerzalizma).
- Druæinski model v dræavah juæne Evrope, ki ima zelo omejeno preskrbo z javnimi
socialnimi storitvami (z izjemo storitev za otroke stare od 3 do 6 let v Italiji). ZnaËilno
za ta model je, da se veËina uslug ustvarja na neformalnem trgu, premoænejπi pa
uporabljajo privatne komercialne storitve.
Nevenka »ernigoj Sadar
35DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
- Vsi drugi regionalni modeli so manj jasni. Avtorja omenjata πe anglo-saksonski
model. Za ta model je znaËilno, da so javne socialne storitve namenjene skupinam z
omejenimi materialnimi viri, za dostop do njih pa je potrebno izpolnjevati doloËene
kriterije.
Politika nege, varstva in vzgoje predπolskih otrok je pomemben del nacionalnega
blaginjskega sistema. V nekaterih evropskih dræavah je bila politika otroπkega varstva
po drugi svetovni vojni obravnavana kot pomemben dejavnik ustvarjanja enakih
moænosti za vse dræavljane in dræavljanke, vzpodbujala naj bi tudi vkljuËevanje æensk
v formalno ekonomijo. Skrb za otroke, ki ni prepuπËena zgolj starπem, je predstavljala
pomemben vidik socialnih dræavljanskih pravic. Tako so na primer Danska, Francija in
bivπa vzhodna NemËija vzpodbujale razvoj javnih institucij za varstvo in vzgojo otrok,
medtem ko v bivπi zahodni NemËiji in Veliki Britaniji takih institucij za otroke stare do
treh let praktiËno ni bilo (Knijn in Kremer, 1997, povzeto po Almquist, A. L. in Boje, T.
P., 1999: 269-274). Tudi pri nas so bila intenzivna prizadevanja za vkljuËitev Ëim veËjega
πtevila otrok v vrtce, toda do poznih sedemdesetih let je povpraπevanje starπev po vzgojno
varstvenih storitvah presegalo ponudbo. Danes so v veËini dræav Evropske unije otroci
stari tri leta in veË vkljuËeni v vrtce, osnovne πole ali pred-osnovne πole (na primer
ecole maternelle v Franciji). Skrb za otroke stare do dveh let pa se med posameznimi
dræavami zelo razlikuje. »e pogledamo na primer zgolj oblike varstva, ki prevladujejo
v posamezni dræavi, so to jasli v bivπi vzhodni NemËiji, starπi na ©vedskem in v ZR
NemËiji, starπi in sorodniki v Angliji in druæinsko varstvo na Danskem in v Franciji. Pri
nas za otroke stare do dve leti skrbijo predvsem starπi ali sorodniki (predvsem æenske),
medtem ko je veËina otrok od treh let naprej vkljuËena v javne vrtce.
Blaginjski sistemi imajo velik vpliv na ponudbo delovne sile. Razne ugodnosti iz
naslova socialnega varstva in davËne olajπave zmanjπujejo iskanje plaËanega dela zaradi
finanËnih razlogov v specifiËnih æivljenjskih situacijah, kot je na primer izguba dela,
delna invalidnost in podobno. Prav tako pa ima vsaka dræavna politika vgrajena
normativna doloËila, ki opredeljujejo, kdo naj bi bil udeleæen na trgu delovne sile;
izobraæevalni in pokojninski sistemi pa doloËajo vstop in izstop iz trga delovne sile.
Postopne reforme, ki so nastale kot rezultat uveljavljanja zakonov enakega obravnavanja
æensk in moπkih, ter omejitve javne porabe v dræavah Evropske unije, so oslabile
delovanje logike edinega moπkega hranilca druæine le na nekaterih podroËjih socialne
politike. Kljub temu pa lahko trdimo, da razlike v blaginjskih sistemih igrajo odloËilno
vlogo pri razlagi moænosti æensk za plaËano delo (Fagan in Rubery, 1999). Na primer:
javno financiranje varstvenih servisov poveËa ponudbo æenske delovne sile, obenem
pa ta sektor nudi najveË delovnih mest za æenske.
3. Neenaka delitev dela v gospodinjstvu in socialna politika
V zadnjih desetletjih se je v dræavah Evropske unije poveËala udeleæba æensk in
mater z majhnimi otroki na trgu delovne sile. To spremembo lahko pojasnimo z
ekspanzijo storitvenega sektorja in spremembami na strani ponudbe delovne sile, kot
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
36 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
so poveËane aspiracije æensk ali pa poveËani finanËni pritiski, ki vplivajo na odloËitev
æensk, da se zaposlujejo. Tako na povpraπevanje kot na ponudbo vplivajo tudi poveËan
dostop æensk do izobraæevanja, padanje rodnosti, poveËevanje stopnje razvez,
poveËevanje πtevila enostarπevskih druæin, sodobni potroπni vzorci in obdobja visoke
inflacije (Rubery in Fagan, 1994; Fagan in Rubery, 1996). Vendar pa imajo æenske
slabπe zaposlitvene pogoje in moænosti v primerjavi z moπkimi. Precej razlogov za
takπne razmere je povezanih z neenako delitvijo neplaËanega dela v druæbi. VeËino
neplaËanega dela opravijo æenske, kar jim ustvarja dvojno, vËasih pa celo trojno
obremenitev (skrb za otroke, gospodinjsko delo in plaËana zaposlitev, vËasih se temu
pridruæi πe skrb za ostarelega Ëlana druæine). Moπki v industrijskih dræavah porabijo
dve tretjini svojega celotnega Ëasa za plaËane dejavnosti v skladu s konceptom
proizvodnje po sistemu nacionalnih raËunov (1968 SNA). Za æenske je razmerje
obrnjeno: za dve tretjini Ëasa ne prejmejo nikakrπnega plaËila (Hanæek, Javornik in
GregorËiË, 1999: 96).
V podobnih razmerah so tudi æenske v Sloveniji. Zelo intenzivna vkljuËenost æensk
v plaËano delo ni bistveno spremenila tradicionalne delitve dela med spoloma v
gospodinjstvu. VeËkratno obremenitev zaposlenih æensk v Sloveniji je nekoliko omilil
organiziran in sofinanciran prenos nekaterih funkcij iz gospodinjstva v javno sfero, kot
je πiroko razvejena mreæa ustanov za varstvo otrok, organizirana javna prehrana in
drugo. ©e vedno pa veliko veËino neplaËanega dela v zasebni in javni sferi opravijo
æenske.
Zaradi takπne delitve dela so tudi æenske, ki niso obremenjene z neplaËanim delom,
prikrajπane za moænosti na trgu delovne sile. Delodajalec namreË predpostavlja, da
æenska take obremenitve ima ali pa, da jih bo imela. Obveznosti neplaËanega dela
omejujejo æensko ponudbo delovne sile, zmanjπujejo njene æivljenjske zasluæke in
moænosti poklicnega napredovanje v primerjavi z moπkimi. Takπne razmere lahko
spremenimo s pomoËjo razliËnih politik, vendar pa so mnenja o takπni intervenciji
deljena. Ekonomisti, ki zagovarjajo Beckerjev model ‘Nove ekonomije gospodinjstva’
(New Household Economy, 1981), menijo, da je obstojeËa neenakomerna delitev dela
v gospodinjstvu uËinkovita, odraæala naj bi individualne preference in socialne norme
(Main, 1993). Beckerjev model predpostavlja, da æenska naËrtuje, da bo veËino svojega
æivljenja preæivela z zaposlenim moæem, s katerim bo imela otroke in da bo zaradi
materinskih obveznosti manj sodelovala na trgu delovne sile kot moπki. Zaradi takπnih
priËakovanj æenska manj investira v svojo izobrazbo in je tudi veË verjetnosti, da bo
prevzela slabπe plaËana dela, ki so bolj v skladu z gospodinjskim delom. In ko si æenska
z moæem ustvari druæino, niæja plaËa æensko vzpodbuja, da se specializira za
gospodinjsko delo na raËun manjπega vlaganja v svoje potenciale v prihodnosti. Moæ,
ki veË zasluæi, pa neprekinjeno investira v svoje delo na trgu dela zato, da bi poveËeval
dohodek gospodinjstva.
Kritiki Beckerju oËitajo, da z obstojeËo spolno delitvijo starπevskih obveznosti razloæi
spolne razlike v doseækih na trgu delovne sile, pri tem pa ne upoπteva, da ravno te
neenakosti omejujejo moænosti za spremembo delitve dela in tako ohranjajo status quo
(Humphries, 1995). Organizacija gospodinjstva ima samo relativno avtonomijo v odnosu
Nevenka »ernigoj Sadar
37DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
do obstojeËih pogojev trga delovne sile. Dejanske ali priËakovane domaËe obveznosti
prispevajo k ohranjevanju spolno segregiranega zaposlitvenega vzorca. Posledica tega
je, da so æenske veπËine na trgu deloven sile neizkoriπËene in nerazvite, kar pomeni
zmanjπanje agregatnega trænega uspeha. Sodobne spremembe kaæejo, da mlajπe
generacije æensk v dræavah Evropske unije v obdobju nege in vzgoje malih otrok manj
in za krajπe Ëasovno obdobje prekinjajo svojo udeleæbo na trgu delovne sile.2 To pomeni,
da se trg poËasi spreminja in da bo na dolgi rok moæno doseËi uËinkovitost. Nekatere
avtorice menijo (Humphries in Rubery, 1995), da je intervencija z uveljavljanjem spolne
enakosti predpogoj za træno uËinkovitost. Posameznik ali posameznica namreË ne more
dokonËno naËrtovati prihodnjih situacij gospodinjstva. Lahko se zgodi, da æenska ostane
samska ali pa, da moæ izgubi delo, umre ali da se razveæe. V vseh teh primerih neuspeh
potrjujejo tudi ekonomisti, saj iz tradicionalne delitve dela v gospodinjstvu pridobiva
predvsem moπki. Neuspeh æenske na trgu delovne sile pa pomeni tudi poveËane javne
izdatke za razne socialne transferje gospodinjstvom z nizkimi dohodki.
UËinkovitost gospodinjstva se lahko najbolj poveËuje na dolgi rok, Ëe oba starπa
investirata svoj Ëas v plaËano delo in nego ter vzgojo otrok (Owen, 1987). Za to pa so
potrebne intervencije socialne politike, posebej dolgoroËno naËrtovana druæinska
politika. Da bi obdræal visoko kvalificirano æensko delovno silo, delodajalec sicer lahko
uvede ‘druæini prijazno politiko’, toda to mu lahko zviπa njegove stroπke oziroma takπno
politiko lahko ukine v Ëasu recesije. Iz teh razlogov je izredno pomembna dolgoroËno
naËrtovana druæinska politika, saj se le tako lahko izogne ekonomskim nihanjem, stroπke
za starπevske dopuste in varstvo otrok pa enakomerno porazdeli med dræavljane in
dræavljanke ter delodajalce. Politike, ki omogoËajo enakomernejπo delitev neplaËanega
in plaËanega dela med moπkimi in æenskami, so dolgoroËno lahko uËinkovite tako za
gospodinjstvo in delodajalce kot za ekonomijo, vendar pa zahtevajo izjemno usklajevanje
med razliËnimi politikami in akterji. To pomeni, da bi k bolj enakomerni delitvi plaËanega
in neplaËanega dela ob aktivnem sodelovanju posameznikov in posameznic morale
svoj deleæ prispevati tudi institucije zunaj druæine, posebno na ravni podjetij in na vladni
ravni. Tako naj bi bila denimo v primeru skrbi za otroke (Moss, 1993):
- Dræava odgovorna za zagotavljanje dostopa do dobrih storitev za otroke in za dopust
za starπe. To pomeni, da dræava prevzame odgovornost, da so dobre storitve dostopne
vsem tako prostorsko kot finanËno in da ima s tem odloËilno vlogo pri planiranju,
razvoju, financiranju in kontroliranju delovanja teh storitev.
- Delodajalci/delodajalke in sindikati so odgovorni za organizacijo in oblike dela, ki
bi bolj ustrezale potrebam delavcev/delavk z otroki.
- Vlada, socialni partnerji, prostovoljne in privatne organizacije naj bi si delile
odgovornost za aktivnosti, ki bi uveljavljale veËje sodelovanje moπkih pri negi in
vzgoji otrok.
Podobno strategijo predlagajo strokovnjaki/strokovnjakinje tudi pri reπevanju
problematike ostarelih. Usklajevanje med vsemi odgovornimi akterji je predpogoj za
ustvarjanje enakih moænosti med spoloma in med razliËnimi generacijami tako v druæini
kot zunaj nje.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
38 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
4. StaliπËa in preference glede delovnih in druæinskih aktivnosti
StaliπË in preferenc ne moremo direktno povezovati z vedenjskimi vzorci, pogosto
so bolj reakcija na kompleksno æivljenjsko situacijo ter objektivne moænosti kot pa
odraz osebnega odnosa do stvari in pojavov. Kljub temu pa nam pomagajo osvetliti
ozadje vedenjskih vzorcev in dajo izhodiπËa za naËrtovanje moænih sprememb.
Rezultati raziskave o druæinskem æivljenju in starπevstvu leta 1993 v 12 dræavah
EU so pokazali, da se veËina strinja, da niti poroka niti oËetovstvo nista ovira za delovno
aktivnost moπkega, toda kar polovica jih je menila, da materinstvo predstavlja oviro za
delovno aktivnost æenske. VeË kot tri Ëetrtine vpraπanih se je strinjalo, da naj bi æenske
ostale doma in skrbele za male otroke. Takπno mnenje je bilo bolj pogosto med starejπimi
anketiranci, toda prevladujoËe je bilo tudi pri mlajπih od 40 let. NajveËjo podporo za
delovno aktivnost mater so izrazili na Danskem, v Belgiji in GrËiji, najmanjπo pa v
Zvezni republiki NemËiji in na Portugalskem. Iz teh rezultatov je razvidno, da obstaja
skladnost med stopnjo delovne aktivnosti æensk, javnim otroπkim varstvom in pozitivnim
odnosom do zaposlenosti æensk le v primeru Danske. »eprav se veËina strinja, da naj bi
bil oËe vkljuËen v nego in vzgojo otrok æe od otrokovega rojstva, pa jih veËina vidi
vlogo oËeta bolj kot osebo, ki pomaga, kot pa osebo, ki naj bi si delila delo s partnerico
(Deven in drugi, 1999).
Raziskava o druæini v Sloveniji (Toπ in skupina, 1994) je pokazala nekaj nasprotujoËih
si staliπË glede delitve dela med spoloma. »e dopolnimo te rezultate z rezultati raziskav
o vrednotah (Toπ, 1999) ugotovimo, da ima pojem enakost med spoloma (do Ëesar ima
pozitiven odnos kar 82,2% anketiranih) med Slovenkami in Slovenci razliËen pomen.
VeËina (91,95%) soglaπa, da morata moæ in æena prispevati svoje k druæinskemu dohodku
in da mora biti veËina æensk zaposlenih zato, da preæivljajo svoje druæine (80,2%).
Toda obenem veËina anketiranih (52,4%) meni, naj æenska, ki ima predπolskega otroka,
ostane doma ali pa naj dela s skrajπanim delovnim Ëasom (35,3%). Tudi za obdobje, ko
najmlajπi otrok æe hodi v πolo, so mnenja, naj æenska ostane doma (21,5%), ali pa naj
bo zaposlena s skrajπanim delovnim Ëasom (41,5%) in le tretjina jih meni, da naj bo
zaposlena s polnim delovnim Ëasom. VeËina se strinja, naj bo æenska zaposlena za polni
delovni Ëas preden ima otroke (73,3%) in potem, ko otroci zapustijo dom (77,4%)
(ISS1993 ‡ Family). Predvsem slednje staliπËe je povsem nerealno, saj otroci zelo pozno
zapuπËajo dom in delodajalci so le redko pripravljeni na novo zaposliti æenske po 45
letu starosti. Prevladuje tudi staliπËe, da druæinsko æivljenje trpi, kadar je æena polno
zaposlena (65,1% - SJM93/2; 62,3% - SJM 98/1, v Toπ, 1999). Na æalost ni bilo
postavljeno enako vpraπanje za moπkega. Informacijo imamo le za situacijo, ko se moπki
preveË posveËajo svojemu delu in v primeru takπne situacije veËina meni (62,2% -
SJM93/2), da druæinsko æivljenje trpi.
V Sloveniji je pri relativno visokem deleæu populacije prisotno staliπËe o moπkem
kot glavnem hranitelju druæine, vendar so tudi na tem podroËju opazne spremembe. V
zaËetku devetdesetih let sta bili skupina, ki je potrjevala to staliπËe in skupina, ki se s
tem staliπËem ni strinjala, πtevilËno skoraj enakovredni, konec devetdesetih let pa je
Nevenka »ernigoj Sadar
39DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
bila skupina, ki je zastopala staliπËe moπkega kot glavnega hranitelja v druæini, v manjπini
(Tabela 1).
Tabela 1
Naloga moæa in naloga æene
Naloga moæa v zakonu je, da sluæi denar, naloga æene pa, da skrbi za dom in druæino:
Soglaπam* Niti sog., niti ne Ne soglaπam** Ne vem
(%)   soglaπam (%)  (%)  (%)
SJM 93/2 3 9 , 8 1 6 , 4 4 2 , 5 1 , 4
SJM 98/1 2 9 , 8 1 7 , 2 5 2 , 0 1 , 0
* moËno soglaπam, soglaπam
** ne soglaπam, moËno ne soglaπam
Vir: Toπ in skupina (Slovensko javno mnenje 93/2: 288; Slovensko javno mnenje 8/1:
828), v Toπ (ur.), 1999.
Ne glede na zgoraj omenjena staliπËa pa je veËina tistih (skoraj πtiri petine), ki je
imela ali ima predπolske otroke, bila zaposlenih za polni delovni Ëas in le petina jih je
ostala doma, podobna razmerja so tudi za druæinsko obdobje, ko najmlajπi otrok æe
hodi v πolo.
5. Delovna aktivnost æensk v Sloveniji
Delovna aktivnost æensk zunaj doma, ki je bila pogojena predvsem z ekonomskimi
razlogi, je v Sloveniji æe tradicija. Æe v zaËetku XX stoletja je bilo med zaposlenimi
okoli 20% æensk. Po drugi svetovni vojni je bilo zaposlovanje æensk del ideologije in
ekonomije bivπega socialistiËnega sistema. V prvi polovici petdesetih let je bilo med
delovno aktivnimi 33,3% æensk, leta 1987 pa æe 45,6%. Druæbene in ekonomske
spremembe po osamosvojitvi Slovenije so le nekoliko upoËasnile trend naraπËanja
delovne aktivnosti æensk; leta 1997 je bil deleæ æensk med zaposlenimi 46,3%. ZnaËilnosti
delovne aktivnosti æensk v Sloveniji so naslednje (»ernigoj Sadar in Verπa, 2000: 5-8):
1. VeËina je zaposlenih za polni delovni Ëas. V letu 1997 je s polnim delovnim Ëasom
delalo 89,9% æensk in 93,2% moπkih.
2. VeËina æensk in moπkih je zaposlenih za nedoloËen delovni Ëas.
3. Vzorec zaposlenosti æensk je v razliËnih starostnih obdobjih do 50 leta zelo podoben
vzorcu zaposlenosti moπkih. Stopnja delovne aktivnosti æensk v starostnem obdobju
od 25 do 49 let je bila leta 1998 za æenske 83,7%, za moπke pa 87,4% (StatistiËne
informacije, 1999).
4. Æenske ne prekinjajo delovne aktivnosti v obdobju formiranja druæine ter nege in
vzgoje otrok do 15 leta starosti.
5. Æenske izstopajo zelo zgodaj iz trga delovne sile. Do leta 1999 je bila sorazmerno
nizka starostna meja za upokojitev æensk (æenske 53 let, moπki 58 let). Leta 1996 je
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
40 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
bila stopnja delovne aktivnosti æensk starejπih od 50 let 15,5%, moπkih pa 33,3%.
6. Stopnja anketne brezposelnosti æensk (8,3%) je bila tudi v Ëasu najveËje
brezposelnosti leta 1993 manjπa od moπkih (9,9%). Toda stopnja brezposelnosti
moπkih v primerjavi z æenskami se je hitreje zniæevala in tako je leta 1997 stopnja
brezposelnosti æensk (7,2%) prviË presegla moπke in πe vedno naraπËa.
7. Med novo zaposlenimi je veËina zaposlenih za doloËen Ëas, pri tem je deleæ æensk
viπji (leta 1997 je bil 81,2%) od deleæa moπkih (76,2%).
Vse zgoraj naπtete znaËilnosti æenske delovne sile v Sloveniji se bistveno razlikujejo
od æenske delovne sile dræav Evropske unije. Z izjemo druge in deloma πeste toËke bi
lahko rekli, da so vzorci delovne aktivnosti æensk v EU ravno nasprotni. Le Danska in
©vedska imata v starostnem obdobju od 25 do 49 let nekoliko niæjo stopnjo delovne
aktivnosti æensk kot Slovenija, vendar je v teh dræavah pomemben deleæ æensk zaposlen
s poloviËnim delovnim Ëasom (Blossfeld in Hakim, 1997; DrobniË, 1997).
V zadnjih letih se je v dræavah Evropske unije deleæ zaposlitev za nepolni delovni
Ëas poveËal tako pri moπkih kot pri æenskah, vendar pa æenske πe vedno ostajajo v
veËini. Leta 1997 je bilo 32% æensk zaposlenih za poloviËni delovni Ëas, deleæ moπkih
pa je bil le 6% (1998 Employment report). Nove zaposlitve pa niso samo za nepopolni
delovni Ëas, temveË so predvsem zaËasne: v obdobju od 1994 do 1997 so bile takπne
vse nove zaposlitve pri moπkih in kar 40% zaposlitev pri æenskah. Brezposelnost æensk
je v EU viπja od brezposelnosti moπkih, v maju 1998 je bila za moπke 8,8% in 12,0% za
æenske. Brezposelnost v EU hitreje upada pri moπkih kot pri æenskah. Spolne razlike v
vzorcih zaposlovanja so v EU veliko veËje kot pri nas. Primerjava trendov zaposlovanja
v EU in pri nas kaæe, da Slovenija poËasi sledi vzorcem zaposlovanja v Evropi, poveËuje
se deleæ zaËasnih delovnih razmerij in zaposlitev za nepolni delovni Ëas.
5.1. Poklicna segregacija
Poklicna segregacija v zaposlovanju je dokaj trdovratna znaËilnost zaposlovanja
æensk v zahodnih industrijskih in postindustrijskih druæbah. Je simptom spolne
neenakosti in proces, ki olajπuje produkcijo in reprodukcijo spolne neenakosti. Tako
ponudba kot povpraπevanje lahko delujeta kot vzdræevalca tradicionalnih vzorcev
segregacije. Dejavniki, ki vodijo do spolnega vzorca zaposlovanja, so:
- Moπki in æenske ponujajo razliËne veπËine na trgu delovne sile.
- Razlike v plaËilu, delovnem Ëasu in varnosti dela. Delodajalci lahko izkoristijo razlike
v ponudbi delovne sile tako, da loËujejo moπke in æenske za razliËne posle pod
razliËnimi pogoji.
- KopiËenje æensk v ozke profile poslov vodi do velike ponudbe in niæjih zasluækov.
- Delodajalci obravnavajo moπke in æenske kot razliËno riziËno delovno silo. Æenske
so obravnavane kot bolj riziËne, zato delodajalci zavraËajo æenske na delovnih mestih,
v katera podjetje veliko investira.
- Razlike v okusih: zaradi negativnega staliπËa bo delodajalec nasprotoval tako
zaposlovanju æensk kot moπkih v poklicih, ki so za en spol netradicionalni.
Nevenka »ernigoj Sadar
41DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
- Po eni strani æenske same naredijo izbor vrste izobraæevalnega sistema, usposabljanja
kot tudi delovnih mest. Po drugi strani pa so izbire in preference æensk pod vplivom
ocene moænosti, da dobi doloËeno delo. Spremembe na trgu dela povratno vplivajo
na izbiro izobraæevalnega sistema in usposabljanja.
- Blaginjski sistem, ki predpostavlja moπkega kot glavnega hranilca druæine, usmerja
æenske v povsem specifiËen izbor delovnih aktivnosti.
Poklicno segregacijo lahko ugotavljamo z razliËnimi metodami. Indeks razliËnosti
in indeks segregacije (Hakim, 1998) temeljita na empiriËno ugotovljenih ‘moπkih’ in
‘æenskih‘ poklicih ter na razmerjih v udeleæbi delovno aktivnih æensk in moπkih v
posameznih poklicnih skupinah. Hakim (1993) je predlagala tri poklicne skupine:
poklice, v katerih prevladujejo moπki; poklice, v katerih prevladujejo æenske in poklice,
v katerih sta zastopana oba spola; slednjo skupino je poimenovala kot integrirane
(meπane, nevtralne ali desegregirane) poklice. Deleæ æensk v delovni sili naj bi
predstavljal izhodiπËe za razmejitev med integriranimi in drugimi poklici. Ta metoda
omogoËa spremljanje sprememb v posameznih poklicih in procese prehodov iz ene
kategorije poklicev v drugo. Poleg tega pa nam tudi razbija stereotipno predstavo o
moπkih in æenskih poklicih, ki temelji samo na prevladujoËem deleæu moπkih oziroma
æensk v posamezni poklicni skupini. Pri analizi podatkov delovno aktivnega prebivalstva
v Sloveniji smo kategorijo meπanih poklicev zamejili z razponom od 40% do 59,9%
udeleæbe æensk v doloËenem poklicu (»ernigoj Sadar in Verπa, 2000).
Izmed 27 poklicnih skupin3 so bile v kategorijo meπanih poklicev uvrπËene naslednje
skupine: zakonodajalke in visoke uradnice (40,5% æensk), zdravstvene strokovnjakinje,
strokovnjakinje bioloπkih in biotehniËnih ved (59,1%), pomoËnice vzgojiteljic,
inπtruktorice, uËiteljice praktiËnega pouka, ipd. (52,9%), komercialne, poslovnoupravne,
javnoupravne strokovne sodelavke (50,2%), poklici za storitve (59,6%), kmetovalke,
gozdarke, ribiËke in lovke (48,0%), upravljavke strojev za proizvodnjo izdelkov in
sestavljavke izdelkov (51,2%), poklici za preprosta kmetijska, gozdarska, lovska in
ribiπka dela (57,6%). Pri tej razvrstitvi je razvidno, da so se zakonodajalke in visoke
uradnice pojavile na meji med integriranimi in moπkimi poklici, zdravstvene
strokovnjakinje, strokovnjakinje biotehniËnih ved in poklici za storitve pa na meji med
integriranimi in æenskimi poklici; zaradi tega se je tudi sorazmerno veliko πtevilo æensk
uvrstilo v integrirane poklice. Med moπke poklicne skupine je bilo uvrπËenih 12 poklicnih
skupin, med æenske pa 7.
Æenske prevladujejo v tistih poklicnih skupinah, ki zahtevajo pogoste in intenzivne
stike z ljudmi, kot so medicinske sestre, prodajalke in uËiteljice. V teh poklicnih skupinah
je doloËen naËin izraæanja Ëustev med osnovnimi delovnimi nalogami. Upravljanje z
obËutki, da se ustvari viden izraz na obrazu in v telesnih kretnjah, kot to priËakuje
organizacija, je opredeljeno kot emocionalno delo (Hochschild, 1983, povzeto po Briner,
1995). Takπno delo zahteva neprestano usmerjanje pozornosti na ’pravilno izraæanje
obËutij’, razpon dopuπËenih emocij pa je obiËajno omejen. Najbolj problematiËno je
emocionalno delo v primeru, ko nastopi Ëustvena neskladnost. To je razlika med
obËutenimi in izraæenimi emocijami, ki ob pogostem ponavljanju privede do izgorelosti.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
42 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Iz Tabele 2 je razvidno, da so moπki na trgu delovne sile bolj pogosto udeleæeni v
æenskih poklicih kot obratno. Pri æenskih poklicih je najveË moπkih vkljuËenih v poklicno
skupino uradnikov/uradnic za pisarniπko poslovanje, manj pa v poklicne skupine, ki
zahtevajo intenzivno emocionalno delo. Pri moπkih poklicih pa je najveË æensk
vkljuËenih med direktorje in menedæerje druæb ter tehnike tehniËnih strok. »eprav so
æenske redko zastopane v moπkih poklicih, se takrat, ko jim to uspe, uvrstijo med poklice
viπjega in srednjega statusnega ranga.
Tabela 2
Razvrstitev v moπke, integrirane in æenske poklice po spolu
Poklicne skupine Moπki - % Æenske - %
Moπki poklici 49,2 10,1
Integrirani poklici 32,4 41,2
Æenski poklici 15,7 47,0
NerazvrπËeni 2,7 1,7
100,0 100,0
Vir: IzraËunano na osnovi Tabele 4 ‘Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji po poklicnih skupinah
in spolu’, v »ernigoj Sadar in Verπa (2000: 12).
Razvrstitev delovno aktivnih v 27 skupin deloma razbije predstavo, da so v poklicih
najviπjega ranga zgolj moπki in v poklicih najniæjega ranga zgolj æenske. Toda Ëe
posamezne poklicne skupine zdruæimo v 10 kategorij, potem ugotovimo, da med
zakonodajalci, visokimi uradniki in menedæerji prevladujejo moπki (68,3%) med poklici
za preprosta dela pa æenske (64,3%).
V dræavah Evropske unije æenske - z nekaterimi izjemami - prevladujejo med delovno
aktivnimi na podobnih poklicnih podroËjih kot v Sloveniji. To so podroËje osebnih
storitev, v uradniπkih poklicih, med prodajalkami in strokovnjakinjami ter med tehniki.
Moπki pa prevladujejo med zaposlenimi v poklicih v proizvodnji, v transportu, med
delavci za preprosta dela, v administrativnih poklicih (viπji uradniki), med menedæerji
in v poklicih s podroËja kmetijstva (Equal opportunities for men and women in EU,
1996).
Poleg horizontalne poklicne segregacije pa obstaja tudi jasna vertikalna segregacija.
Zaposlene æenske v Sloveniji imajo v popreËju viπjo izobrazbo kot moπki, kljub temu
pa jih je le 28,3% med zaposlenimi na vodstvenih poloæajih v dræavni upravi in v podjetjih
in kar 64,5% med zaposlenimi na najmanj zahtevnih delovnih mestih (kot so Ëistilke,
sobarice, ipd.) ( StatistiËne informacije, 1997). Odstotek æensk med direktorji in
direktoricami malih, srednjih in velikih podjetij, z izjemo malih podjetij (4,0 %), je v
Sloveniji pod 10,0% (Kozmik in Jeram, 1997).
Nevenka »ernigoj Sadar
43DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
6. Delitev dela v druæini
Druæina je skupnost, v kateri se odvija pomemben del Ëloveπke in socialne repro-
dukcije. Predstavlja socialni in emocionalni prostor primarne socializacije, je vir
emocionalne in materialne solidarnosti, Ëlani in Ëlanice druæine z razliËnimi in
dopolnjujoËimi se osebnostnimi karakteristikami ustvarjajo nove vire in s tem socialni
kapital, ki je potreben za uspeπno tekmovanje na trgu delovne sile. Druæina je dinamiËna
skupnost, ki potencialno lahko ustvarja tako blagostanje kot prikrajπanost. Analiza
motivacij za plaËano delo in druæino kaæe, da sta ti dve podroËji æivljenja konstitutivna
elementa socialne identitete tako za moπke kot za æenske (Rapoport in Rapoport, 1971,
»ernigoj Sadar, 1989, Lewis in drugi, 1999), medtem ko se v razliËnih æivljenjskih
obdobjih in druæbenih situacijah spreminja centralnost posameznega podroËja. V zaËetku
osemdesetih in devetdesetih let je delo zavzemalo prvo mesto med pomembnimi
æivljenjskimi podroËji, v sredini devetdesetih let (1995, 1997) pa je prvo mesto v æivljenju
posameznikov in posameznic prevzela druæina (Toπ, 1999). Deregulacija trga delovne
sile je zmanjπala varnost posameznikov in posameznic. Tako je druæina izredno pridobila
v vlogi blaæilca napetosti, ki izhajajo iz vse bolj zahtevnega, spremenljivega in
nepredvidljivega delovnega okolja. Postala je nenadomestljiv vir vsaj relativne
kontinuitete in gotovosti. In Ëe bi imeli Slovenci in Slovenke moænost odloËati o tem,
koliko Ëasa bi namenili druæini, bi ji veËina (57,9%) namenila veË Ëasa kot doslej in le
1,2% bi ji namenila manj Ëasa (SJM 97/3, v Toπ, 1999). Raziskave javnega mnenja
(SJM 97/3 v Toπ, 1999) kot kakovosti æivljenja v Sloveniji (Svetlik, 1996, »ernigoj
Sadar, 1998) kaæejo, da imajo ljudje premalo Ëasa za zasebno plat æivljenja, tako na
podroËju neformalnega dela (34,3% bi æelelo nameniti veË Ëasa za gospodinjska opravila)
kot prostega Ëasa (45,3% bi æelelo veË Ëasa nameniti zabavi in razvedrilu).
Druæina je tudi prostor, kjer se zbirajo viri, ki jih Ëlani in Ëlanice druæine mobilizirajo
in preoblikujejo v konËno uporabno obliko. V primerjavi s plaËanim delom, ki daje
denar in prestiæ, je gospodinjsko delo v glavnem spregledano in ima nizek status, pa
Ëeprav predstavlja odloËilen deleæ v celotni druæbeni reprodukciji. VeËino neformalnega
dela opravijo æenske. In Ëe so æenske æe veË kot pol stoletja vkljuËene v plaËano delo
zunaj doma, tudi v æivljenjskem obdobju ko imajo predπolske in πoloobvezne otroke
(kar 48% anketiranih na reprezentativnem vzorcu za Slovenijo v letu 1993 je povedalo,
da so bile njihove matere zaposlene v tem druæinskem obdobju), pa vkljuËevanje moπkih
v gospodinjsko delo in delo za Ëlane in Ëlanice druæine le poËasi napreduje. Skoraj
Ëetrtina (23%) moπkih v reprezentativnem vzorcu za Slovenijo leta 1991 (»ernigoj
Sadar, 1992) je izjavila, da se ne ukvarja s pospravljanjem stanovanja, kuhanjem ali
roËnim pomivanjem posode. Obstajajo statistiËno znaËilne razlike med generacijami:
med srednjo in starejπo generacijo je veË moπkih, ki se ne ukvarjajo s temi opravili (od
18% do 40%) kot pa med mladimi starimi do 29 let (pribliæno 10% se ne ukvarja s prej
omenjenimi gospodinjskimi opravili). Pri tistih moπkih, ki se pogosto ukvarjajo z
gospodinjskimi opravili, pa ni statistiËno znaËilnih razlik v deleæih med generacijami
in æivljenjskimi obdobji. VeËina æensk se pogosto ukvarja z gospodinjski opravili ne
glede na generacijsko pripadnost in æivljenjsko obdobje.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
44 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Slika se nekoliko spremeni, Ëe sta zaposlena oba partnerja, toda πe vedno so v manjπini
pari, ki si delijo gospodinjska opravila. Zaposleni moπki, ki so se ukvarjali v letu 1994
z gospodinjskimi opravili, so v veËini æivljenjskih obdobij porabili za to manj kot eno
uro na dan, razen Ëe so æiveli sami. V povpreËju porabijo zaposleni moπki za gospodinjska
opravila 6,3 ure na teden (standardni odklon = 6,9), zaposlene æenske pa 23,3 ure
(standardni odklon = 10, 7). Najbolj pogosto si deli gospodinjska dela mlajπa generacija,
pri starejπi generaciji pa je delitev gospodinjskega dela bolj izjema.
Tabela 3
Delitev dela v druæini
% oseb, ki æivi s partnerjem/partnerico in si pribliæno enakovredno porazdeli:
Skupine: Gospodinjska opravila Nega in vzgoja otrok ©tevilo oseb v skupini*
Mlajπi odrasli (od 18 let do 44 let) 39,8 38
Starπi z otroki do 5 let 41,0 64,9 146
Starπi z otroki od 6 do 15 let 34,7 56,4 234
Starπi z otroki nad 15 let 26,1 154
Osebe, ki ne æivijo z otroki (od 45 do 65 let) 22,2 23
Starejπi (nad 65 let) 0,0 10
Vsi, ki æivijo s partnerji 33,3
* ©tevilo oseb, ki æivijo v gospodinjstvih, kjer sta zaposlena oba partnerja
Vir: »ernigoj Sadar in Breπar, 1996: 281.
Delitev gospodinjskega dela je odvisna tudi od izobrazbe in od tega ali sta zaposlena
oba starπa ali samo eden; ker je med tistimi, ki imajo poklicno πolo ali manj, bolj pogosto
zaposlen samo en starπ, je tudi delitev gospodinjskega dela v tej skupini bolj tradicionalna
(»ernigoj Sadar, 1999).
Tabela 4
PovpreËno πtevilo ur na teden za nego in vzgojo otrok - zaposleni/samozaposleni
Moπki Æenske
Aritm. Stand. Aritm. Stand.
Skupine sredina Odklon N sredina odklon N
Starπi z otroki  do 5 let 23,3 15,4 76 37,1 20,2 70
Starπi z otroki od 6 do 15 let 16,6 14,8 111 20,0 13,1 116
Skupaj 19,0 15,2 193 26,3 18,2 192
Vir: »ernigoj Sadar in Breπar, 1996: 281.
Tako æenske kot moπki so se v sredini devetdesetih let v povpreËju za eno uro veË
posveËali vzgoji in negi otrok v primerjavi z osemdesetimi leti. Toda razmerja v
obremenjenosti med moπkimi in æenskami ostajajo nespremenjena. Je pa sodelovanje
med moæem in æeno pri vzgoji in negi otrok veËje kot pri gospodinjskih opravilih.
Nevenka »ernigoj Sadar
45DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Kljub temu pa zaposlene æenske, ki imajo otroke stare do 15 let, πe vedno porabijo za
nego in vzgojo otrok v povpreËju eno uro na dan veË kot moπki. »im mlajπi so otroci,
tem bolj pogosto starπi poroËajo, da si skrb za otroke delijo.
Tako pri gospodinjskih opravilih kot pri negi in vzgoji otrok obstajajo veËje variacije
v Ëasu namenjenem tem opravilom pri æenskah kot pri moπkih. Toda Ëim veË moπkih se
vkljuËi v neko aktivnost, tem bolj se poveËujejo razlike med njimi. Pomembno je, da se
moπki sploh zaËnejo ukvarjati z neformalnim druæinskim delom in πele v naslednjem
koraku je moæno, da bodo posvetili veË Ëasa tistim aktivnostim, ki jih zanimajo.
6.1. Odnosi v paru, delitev dela in zdravje
Æiveti z moæem/æeno pomeni enega izmed odloËilnih virov zadovoljitve potreb, ki
jih Allardt (1993) uvrπËa v skupino ljubiti in biti. Kakovost partnerskega odnosa je
izvor zadovoljstva oziroma nezadovoljstva ne samo na ravni odnosov v diadi, ampak je
izvor zadovoljstva s celotnim æivljenjem. Dobri medosebni odnosi so pomemben izvor
duπevnega in telesnega zdravja, in æe zavedanje moæne podpore lahko zmanjπa razliËne
obremenitve (Argyle, 1992). Dobri odnosi so rezultat tako emocionalnih kot kognitivnih
prizadevanj razumeti Ëloveka, s katerim æivimo, kot razreπevanja πtevilnih spoznavnih
in Ëustvenih neskladnosti. Takπni odnosi so rezultat dolgotrajnega odnosnega dela, ki
je πe bolj pogosto spregledano kot prej naπtete oblike neformalnega dela.
Rezultati raziskovalnega projekta Zdravje in kakovost æivljenja (»ernigoj Sadar,
1998, 1999) so, med drugim, pokazali statistiËno znaËilno manjπi obseg subjektivno
zaznanih bolezenskih simptomov pri skupini, ki ima dobre partnerske odnose, v
primerjavi s skupino, ki takπnih odnosov nima. Razlike med skupinama se s starostjo
poveËujejo in najbolj kritiËne so pri starejπih. Slab partnerski odnos æe v zgodnjem
odraslem obdobju pomeni veËjo izpostavljenost bolezni, ki se s starostjo vedno bolj
poveËuje. Tudi tisti, ki si delijo gospodinjsko delo, poroËajo o manjπem obsegu
bolezenskih simptomov kot tisti, ki si tega dela ne delijo, toda statistiËno znaËilnih
razlik med obema skupinama ni.
7. Odnos med formalnim in neformalnim delom
ter bolezensko simptomatiko
Z vidika subjektivnih izkuπenj sta plaËano delo in druæina tesno povezana ne glede
na to kako sta formalno segregirana. Odnos med delom in druæino je obojesmeren.
Pozitivni emocionalni in kognitivni vplivi ter veπËine se prenaπajo z druæine na plaËano
delo in obratno. Delo lahko daje zadovoljstvo, ki se pozitivno odraæa tudi v druæinskem
æivljenju, prav tako lahko prispeva k razumevanju partnerjevih problemov pri delu. Po
drugi strani pa druæina nudi socio-emocionalno podporo svojim Ëlanom in Ëlanicam in
daje tudi moænosti za razvijanje razliËnih sposobnosti in veπËin, ki se lahko s
pridom uporabijo pri plaËanem delu. Æenske zelo pogosto omenjajo transfer
socialno- odnosnih veπËin z druæine na plaËano delo, kar potrjuje, da ima
veËina æensk poklice, ki so podobni njihovim druæinskim vlogam.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
46 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Za negativne vplive pa je propustnost mej med delom in druæino razliËna za moπke
in za æenske. PlaËano delo ima veË negativnih vplivov na druæino pri moπkih kot pri
æenskah. Druæina pa ima veË negativnih vplivov na delo za æenske kot za moπke. Torej
je za æenske druæina vir konflikta glede na plaËano delo, medtem ko je za moπke plaËano
delo vir konflikta v odnosu do druæine (»ernigoj Sadar, 1989: 147-151). Ti odnosi so
bili potrjeni med urbano populacijo v osemdesetih letih ne samo v Sloveniji ampak tudi
v nekaterih dræavah v Evropi, kot so Poljska, Madæarska, Finska, in Norveπka. Toliko o
zaznanih vplivih.
Zastavlja pa se vpraπanje, kako obremenitve delovnega in druæinskega æivljenja
vplivajo na kakovost æivljenja. Zdravje je eden izmed najbolj pomembnih kazalcev
kakovostnega æivljenja in prisotnost oziroma odsotnost bolezenske simptomatike nas
opozarja na to, ali zmoremo uskladiti zahteve razliËnih podroËij æivljenja ali ne. Zaposleni
starπi s predπolskimi in πoloobveznimi otroki, predstavljajo del najbolj obremenjene
populacije povsod v Evropi. Avtorica je v sodelovanju z Alenko Breπar z multiplo
regresijsko analizo ugotavljala znaËilnosti odnosov med delovnimi in druæinskimi
obremenitvami ter prisotnostjo bolezenskih simptomov. Rezultati so potrdili izhodiπËno
hipotezo o spolno razliËni povezanosti med delovnimi obremenitvami in kakovostjo
æivljenja. Za zaposlene oËete imata starost in zaznavanje pomanjkanja denarja za
vsakdanje potrebe najveËjo pojasnjevalno vrednost za obseg bolezenske simptomatike.
Sledita izobrazba in πtevilo ur porabljenih za delo na delovnem mestu, seveda z
razliËnima predznakoma. Torej, Ëim dalj moπki delajo na delovnem mestu, o veËjem
πtevilu bolezenskih simptomov poroËajo. Pri zaposlenih materah pa imata najveËjo
pojasnjevalno moË pomanjkanje denarja in nega ter vzgoja otrok, seveda vsak s svojim
predznakom. »im veË Ëasa æenska posveti otrokom, o manj bolezenskih simptomih
poroËa. Na drugem mestu je πtevilo ur gospodinjskega dela: Ëim veË se ukvarja s tem,
tem veË bolezenskih simptomov ima. V tretjo skupino pa sta uvrπËeni starost in izobrazba
s priËakovanim pozitivnim oziroma negativnim predznakom.
Ta πtudija je pokazala spolno razloËilne obremenitve zaposlenih starπev, ki so najbolj
povezane z neugodnim zdravstvenim stanjem. Pomanjkanje denarja je skupno tako
materam kot oËetom, teæa ostalih obremenitev pa je za matere in oËete razliËna. Dolg
delavnik na delovnem mestu je statistiËno znaËilno povezan z obsegom bolezenskih
simptomov pri oËetih. ©tevilo ur, porabljenih za nego in vzgojo otrok, predstavlja obraten
odnos, ki pa statistiËno ni znaËilno razliËen od niË.
Pri materah pa je ta zveza statistiËno znaËilno razliËna od niË: Ëim veË Ëasa porabijo
zaposlene matere za nego in vzgojo otrok, tem manj bolezenskih simptomov izraæajo;
pri Ëasu, porabljenem za gospodinjsko delo, pa je odnos ravno obraten. Mlade zaposlene
matere dajo prednost negi in vzgoji otrok, medtem ko so gospodinjska opravila za
veËino obrobnega pomena. Zanimivo je, da ima Ëas, porabljen za gospodinjska opravila,
pri zaposlenih materah veËjo pojasnjevalno vrednost za obseg bolezenske simptomatike,
kot jo ima izobrazba. »e æelimo pojasniti posledice obremenjenosti æensk z neformalnim
delom, moramo loËiti med razliËnimi vrstami neformalnega dela. Dobljeni rezultati le
delno podpirajo tezo, da so æenske bolne, ker so preobremenjene s formalnih in
Nevenka »ernigoj Sadar
47DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
neformalnim delom. Po vsej verjetnosti je æenskam v prvi polovici devetdesetih let
uspelo omejiti obseg formalnega dela na legalno doloËeno πtevilo ur, preostali Ëas pa
posvetiti otrokom. Tiste, ki so se æelele pribliæati idealni gospodinji in v to vloæile dosti
svojega Ëasa, pa so tvegale, da se je takπen projekt konËal z boleznijo. Torej za zaposlene
starπe je pri oËetih najbolj kritiËen dolg delavnik, pri materah pa nadpovpreËno πtevilo
ur porabljenih za gospodinjska opravila.
Tabela 5
Odnos med socialnoekonomskim poloæajem, delovnimi obremenitvami in
bolezensko simptomatiko - rezultati regresijske analize
Moπki N = 223 Æenske N = 229
Beta T-test Beta T-test
Starost 0,25 3,93*** 0,12 1,77*
©tev. otrok starih do 18 let -0,01 -0,09 -0,06 -0,88
Izobrazba -0,15 -2,27** -0,12 -1,75*
Povpr.dohodek na Ëlana gosp. -0,09 -1,28 -0,06 -0,92
©tev. ur formalnega dela 0,11 1,73* -0,05 -0,87
©tev. ur gospodinjskega dela -0,10 -1,59 0,13 1,98**
©tev. ur dela z otroki -0,10 -1,53 -0,23 -3,19**
Pomanjkanje denarja 0,21 3,29*** 0,20 3,05
Konstanta 1,04 1,00 3,86 2,90**
R2 20,80 % 17,60 %
F 7,05*** 5,89***
* 0,05 <  = P = < 0,10
** 0,001 < P < 0,05
*** P = < 0,001
Vzorec: zaposleni starπi, ki imajo otroke stare do 15 let.
Dobljeni rezultati omogoËajo veË razlag. Najbolj poenostavljena se glasi:Ëim bolj
se zaposleni starπi s Ëasom, ki ga porabijo za doloËena opravila, poskuπajo pribliæati
tradicionalnim spolnim vlogam, tem veËja je verjetnost, da bodo izkusili veË bolezenskih
simptomov. Bolj zapletena razlaga pa je, da zaradi zaznanega pomanjkanja denarja za
vsakdanje æivljenje poskuπajo to pomanjkanje nadomestiti: in sicer oËetje z veËjo
angaæiranostjo v plaËanem delu, matere pa z veËjo angaæiranostjo v gospodinjstvu, kar
se pa negativno odraæa na njihovem zdravju. Pojasnjevalna moË sociodemografskih
spremenljivk je za æenske manjπa kot za moπke. Sorazmerno nizki deleæi pojasnjene
variance tako pri æenskah kot pri moπkih nakazujejo, da so izpuπËene nekatere
spremenljivke (na primer kakovost delovnega in druæinskega æivljenja in osebnostne
znaËilnosti), ki so odloËilno povezane z zdravjem zaposlenih starπev.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
48 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
8. Sklep
Delovna aktivnost æensk zunaj doma je v Sloveniji æe tradicija. Po drugi svetovni
vojni je deloma zaradi ekonomske nujnosti deloma pa zaradi ideoloπkih vplivov priπlo
do hitrega porasta zaposlenosti æensk, tako da je bilo leta 1999 med delovno aktivnimi
skoraj polovica æensk. Dræava je z razliËnimi ukrepi socialne politike omogoËala tako
imenovano socializacijo nekaterih druæinskih funkcij in druæina, v kateri sta zaposlena
oba starπa, je postala norma. Normativna prizadevanja so bila usmerjena predvsem v
izobraæevanje in zaposlovanje æensk, medtem ko odnosi med spoloma, sprememba
delitve neformalnega dela in sprememba poloæaja moπkih niso bile dominantne teme
javnega razpravljanja. Tako so ostala prizadevanja za redistribucijo neformalnega
neplaËanega dela v domeni posameznih socialnih skupin (predvsem æensk v nekaterih
politiËnih strankah in nekaterih strokovnjakinj). Poleg tega pa na tem podroËju ni priπlo
do sodelovanja med vladnimi institucijami, delodajalci in sindikati. Iz teh razlogov so
se pri veËjem delu populacije ohranile dokaj tradicionalne predstave o moπkih in æenskah
ter s tem povezana delitev neformalnega dela. EmpiriËne raziskave zaposlenih starπev
so pokazale na spolno specifiËne obremenitve tako v sferi formalnega kot neformalnega
dela in njihove moæne posledice za kakovost æivljenja. ProblematiËna je predvsem
nadpovpreËna obremenitev z aktivnostmi, ki jih po tradiciji pripisujemo moπkim oziroma
æenskam. Obstaja tudi neskladje med æeleno in dejansko situacijo, na primer kar 27%
zaposlenih mater z otroki starimi do treh let bi si æelelo krajπi delavnik (»ernigoj Sadar
in Breπar, 1995). Vsa ta dejstva nas opozarjajo, da bo potrebno posvetiti veËjo pozornost
pomenu aktivnosti moπkih in æensk kot tudi njihovemu motivacijskemu ozadju na vseh
podroËjih æivljenja ne samo na podroËju plaËanega dela. Razlogov za to je veË:
demografske spremembe, spremenjena sestava plaËane delovne sile, vse bolj intenzivne
diskusije o spreminjanju spolnih vlog in odgovornostih, ki jih imata moπki in æenska v
domaËem okolju, uvajanje politike enakih moænosti in tudi zato, ker ekonomija ne
zagotavlja polne zaposlenosti za vse dræavljane in dræavljanke.
V Evropski uniji so, ob izjemno velikih razlikah med posameznimi Ëlanicami glede
spolnih razlik v delitvi formalnega in neformalnega dela, leta 1980 uvedli posebne
srednjeroËne programe za enake moænosti moπkih in æensk. Amsterdamska pogodba je
leta 1997 formalizirala pojem ‘mainstreaming’, ki pomeni vkljuËevanje naËela enakih
moænosti v vsa podroËja politike. V zaposlitvenih smernicah za leto 1999 je bilo med
strategije integracije enakih moænosti vkljuËeno:
- Zmanjπanje razlik med spoloma glede dostopa do trga delovne sile, zastopanosti v
razliËnih panogah in poklicih ter kariernih moænosti.
- NaËrtovanje in uveljavljanje druæini prijaznih politik, kar naj bi vzpodbudilo
usklajevanje zahtev dela in druæinskega æivljenja. V ta sklop spada: izboljπanje na
podroËju kariernih prekinitev, proæne in plaËane oblike starπevskega dopusta, starπem
prilagojene oblike dela in delovnega Ëasa, kot tudi visoko kvalitetne storitve za
varstvo otrok in drugih odvisnih Ëlanov druæine.
Nevenka »ernigoj Sadar
49DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
- Olajπanje reintegracije na trg delovne sile s posebnim poudarkom na æenskah, ki se
po daljπi odsotnosti ponovno zaposlujejo.
VkljuËevanje moπkih v neformalno delo za in s Ëlani/Ëlanicami druæine, ne pomeni
samo razbremenitev æenske, ampak ustvarjanje bolj uravnoteæenega æivljenja, ki je pogoj
za aktivno dræavljanstvo. Enakomernejπa porazdelitev dela pomeni tudi veËjo
izkoriπËenost Ëloveπkih potencialov in praviËnejπo razporeditev virov med generacijami.
V dræavah Evropske unije potekajo tudi diskusije o problematiËnosti sedanje distribucije
delovnega Ëasa preko æivljenjskih ciklov, ki je zgled za to, kako druæba ne upoπteva niti
otrok niti druæine.
Pri uresniËevanju strategij enakih moænosti pa obstaja πe precej nejasnosti.
PoveËevanje proænosti zaposlovanja v obdobju træne negotovosti namreË zmanjπuje
avtonomijo zaposlenih, kar bo v prihodnosti dodatno zapletlo uveljavljanje zgoraj
omenjenih strategij.
Strategije za uvajanje sprememb torej obstajajo, potrebno pa bi jih bilo prilagoditi
naπemu kulturnemu okolju, preferencam starπev in obstojeËemu poloæaju æensk, ki je v
nekaterih vidikih boljπi od poloæaja æensk v dræavah Evropske unije. Glede na sorazmerno
visoko stopnjo izobrazbe in zaposlenosti æensk v Sloveniji lahko predvidevamo, da je
motivacija za spremembe dovolj visoka. Moænosti v tej smeri nudita tudi predlagana
zakona o delovnih razmerjih ter starπevstvu in druæinskih prejemkih kot tudi Akcijski
program zaposlovanja v Sloveniji za leti 2000 in 2001. Ob sorazmerno ugodnih legalnih
moænostih za æenske je najveË problemov priËakovati pri usklajevanju potreb in zahtev
delodajalcev/delodajalk in delojemalcev/delojemalk ter pri spreminjanju tradicionalnih
predstav o moπkih in æenskah.
OPOMBE
1. Razdelka, ki obravnavata odnos med blaginjskim sistemom in spolno delitvijo dela sta
razπirjena verzija dela teksta, ki je bil vkljuËen v poglavje ‘Zaposlovanje æensk’, avtoric N.
»ernigoj Sadar in D. Verπa, v: I. Svetlik (ur.), ‘Politika zaposlovanja’ (knjiga v pripravi,
2000).
2. Iz odnosa med materinstvom in stopnjo delovne aktivnosti je moË v deæelah Evropske unije
razbrati pet modelov maternalne zaposlenosti, ki so povezani s socialnoekonomskimi
razmerami in ukrepi socialne politike (Fagan & Rubery, 1999:13):
1. visoka stopnja zaposlenosti za polni delovni Ëas: Portugalska, Finska, bivπa vzhodna
NemËija;
2. visoka stopnja zaposlenosti z relativno dolgim starπevskim dopustom in drugimi
prilagoditvami v delovnem Ëasu: Danska, ©vedska, Avstrija, Francija in Belgija;
3. zmanjπana zaposlenost za krajπi poloviËni delovni Ëas: Nizozemska, Velika Britanija,
bivπa zahodna NemËija;
4. zmanjπana stopnja zaposlenosti, toda za polni delovni Ëas: Italija, ©panija, Irska in Lux-
emburg;
5. nizka stopnja zaposlenosti za polni delovni Ëas: GrËija.
Izobrazba je poleg materinstva pomemben dejavnik tako stopnje kot oblike zapo-
slenosti. Æenske z viπjo izobrazbo so bolj pogosto zaposlene s polnim delovnim Ëasom,
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
50 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
medtem ko so æenske z niæjim izobrazbenim nivojem bolj pogosto zaposlene s krajπim
delovnim Ëasom in imajo tudi bolj negotove zaposlitvene aranæmaje.
3. Podatki o deleæu æensk v vseh 27 poklicnih skupinah so v Tabeli 4, ‘Delovno aktivno
prebivalstvo v Sloveniji po poklicnih skupinah in spolu, 1999’, v »ernigoj Sadar, N. in Verπa,
D. (2000). Lastni izraËuni so narejeni na osnovi podatkov Ankete o delovni sili (1999,
StatistiËni urad RS).
LITERATURA IN VIRI
Allardt, E., 1993. Having, Loving, Being: ‘An Alternative to the Swedish Model of Welfare
Research’, v: Nussbam, M., Sen, A. (ur.), The Quality of Life, Clarendon Press, Oxford.
Almquist, A. L. in Boje, T. P., 1999. ‘Who cares, who pays, how is care provided?’, v: Boje, T. P.
in ostali (ur.), Comparing social welfare systems in Nordic Europe and France. The Re-
search Mission ‡ Ministry of Employment and Solidarity, Paris.
Anttonen, A.in Sipila, J., 1996. ‘European social care service: is it possible to identify models?’,
v: Alestalo, M., Kosonene, P. (ur.), Welfare systems and European Integration. University of
Tampere, Department of Sociology and Social psychology, Series A: 28, Tampere.
Anketa o delovni sili, 1999. StatistiËni urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Argyle, M., 1992. The Social Psychology of Everyday Life. Routledge, London.
Becker, G., 1981. A Treatise on the Family. Harvard University Press, Cambridge, Ma.
Blossfeld, H.-P., Hakim, C. (ur.), 1997. Between Equalization and Marginalization. Women Work-
ing Part-Time in Europe and the United States of America. Oxford University Press, Oxford
and New York.
Briner, R. B, 1999. ‘The Neglect and Importance of Emotion at Work’, European Journal of
Work and Organizational Psychology. 8(3).
EEC, 1997. Employment in Europe 1997. Luxemburg: Official Publications of the European
Communities.
»ernigoj Sadar, N., 1989. ‘Psycho-social Dimensions of Paid Work and Family Life, v: Boh, K.
in drugi (ur.), Changing Patterns of European Family Life. Routledge, London.
»ernigoj Sadar, N., 1991. Moπki in æenske v prostem Ëasu. Znanstveno in publicistiËno srediπËe,
Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N., 1992. ‘Kvaliteta æivljenja v razliËnih æivljenjskih obdobjih’. Druæboslovne
razprave. let. 9, πt. 14.
»ernigoj Sadar, N., 1998. ‘Od Ëasa, ki ostaja, do blagostanja’. Druæboslovne razprave, let. 14, πt.
27/28.
»ernigoj Sadar, N., 1998. Zdravje in kakovost æivljenja. Letno poroËilo, Fakulteta za druæbene
vede, Inπtitut za druæbene vede, Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N., 1999. Zdravje in kakovost æivljenja. ZakljuËno poroËilo o rezultatih
raziskovalnega projekta, Fakulteta za druæbene vede, Inπtitut za druæbene vede, Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N., Breπar, A., 1995. ‘Nekatere znaËilnosti podvzorca starπev z otroki starimi do
treh let’, v: »ernigoj Sadar, N., Kvaliteta æivljenja druæin v Sloveniji. Raziskovalno poroËilo,
Fakulteta za druæbene vede, Inπtitut za druæbene vede, Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N., Breπar, A., 1996. ‘Kakovost æivljenja v razliËnih æivljenjskih obdobjih’, v:
Svetlik, I. (ur.), Kakovost æivljenja v Sloveniji. FDV, Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N. in drugi, 1999. ‘Razprave’, v: Velikonja, M., IvanËiË, A. (ur.), Izobraæevanje
odraslih, socialna neenakost in socialna vkljuËenost. Andragoπki center republike
Slovenije, Ljubljana.
»ernigoj Sadar, N.,Verπa, D., 2000. ‘Zaposlovanje æensk’, v: Svetlik, I. (ur.), Politika zaposlovanja
(knjiga je v pripravi).
Nevenka »ernigoj Sadar
51DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Deven, F. in drugi, (1999), Reconciliation of Work and Family Life and the Quality of Care
Services. Office for Official Publications of the European Communities, Luxemburg.
DrobniË, S., 1997. ‘Part-time Work in Central and East European Countries’, v : Blossfeld, H.-P.
in Hakim, C. (ur.).
1998 Employment Report, 1999. Equal opportunities magazine, No. 7, ANIMA.
Equal Opportunities for Women and Men in the European Union 1996, 1997. Office for Official
Publications of the European Communities, Luxemburg.
Fagan, C., Rubery, J., 1996. ‘Transitions between Family Formation and Paid Employment’, v:
G. Schmid, J.O’Reilly, K. Schomann (ur.), International Handbook of Labour Market Policy
and Evaluation. Edward Elgar, Cheltenham.
Fagan, C.& Rubery, J., 1999. Gender and Labour Markets in the EU. Referat predstavljen na
COST A13 Workshop Changing Labour Markets, Welfare Policies and Citizenship, Vienna.
Gershuny, J., 1983. Social Innovation and the Division of Labour. Oxford University Press, New
York.
Hakim, C., 1993. ‘Segregated and integrated occupations: a new approach to analysing social
change’. European Sociological Review, 9.
Hakim, C., 1998. Social change and innovation in the labour market. Oxford University Press,
New York.
Hanæek, M., Javornik, J.,GregorËiË, M. (ur.), 1999. PoroËilo o Ëlovekovem razvoju ‡ Slovenija
1999. Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj in United Nations Development
Programm.
Hochschild, A. R., 1983. The Managed Heart: Commercialization of Human Feeling. University
of California Press, Berkely, CA.
Humphries, J., 1995. ‘Economics, Gender and Equal Opportunities’, v: Humphries, J. in Rubery,
J. (ur.), The Economics of Equal Opportunities. Manchester: Equal opportunities Commision.
Humphries, J., Rubery, J., 1995. The Economics of Equal Opportunities. Equal Opportunities
Commission, Manchester.
Jogan, M., 1998. ‘Ne delajmo paË æensk vsegavednih’, v: Mrgole JukiË, T., Kozmik, V. in AËimoviË,
B. (ur.), Izobraæevanje in zaposlovanje æensk nekoË in danes. Zgodovinski arhiv, Ptuj.
Knijn, T. in Kremer, M., 1997. ‘Gender and the caring dimension of welfrae states: Towards
inclusive citizenship’. Social Politics, Vol. 4, No. 3.
Kozmik, V., Jeram, J., 1997. Poloæaj æensk v Sloveniji v devetdesetih. Urad za æensko politiko,
Vlada Republike Slovenije, Ljubljana.
Lewis, J., 1992. ‘Gender and the Development of Welfare Regimes’. Journal of European Social
Policy, 2(3).
Lewis, J., 1993. Women and Social Policies in Europe. Hants, Edward Elgar.
Lewis. S. in drugi, 1999. Futures on Hold - Young Europeans Talk about Combining Work and
Family. Raziskovalno poroËilo.
Main, B., 1993. ‘Where flEqual« Equals Not Equal: Women in the Labour Market’. Sex Equality:
Law and Economics. Hume Papers on Public Policy, 1(1). Edinburg University Press.
Moss, P., 1993. ‘The Council Recommendation on Child Care: Introduction, v: Annual Report
’92. European Commission Network on Childcare and other Measures to reconcile Employ-
ment and Family Responsibilities.
Murgatroyd, L., 1985. ‘The Production of People and Domestic Labour Revisted’, v:
Close, P. in Collins, R. (ur.), Family and Economy in Modern Society. The MacMillan Press.
Owen, S., 1987. ‘Household Production and Economic Efficiency: Arguments for and against
Domestic Specialisation’. Work, Employment and Society, 1 (2).
Predlog zakona o delovnih razmerjih, 1997. PoroËevalec, πt. 50, Dræavni zbor Republike Slovenije,
Ljubljana.
Spolne razlike v formalnem in neformalnem delu
52 DR, XVI (2000), 34-35: 31-52
Rapoport, R., Rapoport, R.N., 1971. Dual-Career Families. Penguin, London.
Rubery, J. in Fagan, C., 1994. Wage Determination and Sex Segregation in Employ-
ment in the European Community (Social Europe Supplement 4/94). Office for
Official Publications of the Eurpopean Communties, Luxembourg.
StatistiËne informacije. 1997. StatistiËne informacije πt. 33, Anketa o delovni sili, drugo Ëetrtletje
1997, StatistiËni urad RS, Ljubljana.
StatistiËne informacije. 1999. ©tevilka 219, Trg dela 18, StatistiËni urad RS, Ljubljana.
Strateπki cilji razvoja trga dela in zaposlovanja do 2006 in Nacionalni akcijski program
zaposlovanja za leti 2000-2001, 1999. Ministrstvo za delo, druæino in socialne zadeve,
Ljubljana.
Svetlik, I. (ur.), 1996. Kakovost æivljenja v Sloveniji. Fakulteta za druæbene vede, Inπtitut za
druæbene vede, Ljubljana.
Toπ, N. in skupina, 1994. Vrednotenje druæine (International Social Survey program 1993, Fam-
ily). Fakulteta za druæbene vede, IDV ‡ Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih
komunikacij, Ljubljana.
Toπ, N. (ur.), 1999. Vrednote v prehodu II. Fakulteta za druæbene vede, Inπtitut za druæbene vede
- CJMMK, Ljubljana.
Nevenka »ernigoj Sadar