gospodarske, obertniške in narodne ízhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta SO k posilj po posti pa celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr za ćetertleta 1 fl kr. nov. dn Ljubljani v sredo 14. decembra i 859. Dobra gospodinja kmetijstva največja podpora Dobra gospodinja podpora tri vogle hiše Le pomislimo in prevdarimo najmanjše dolžnosti in opravila pri kmetijstvu in kmali bomo vidili, koliko skerbi in vedne pazljivosti potrebujejo. Ni dovelj, da gospodinja to je že svojemu možu in otrokom veliko opravil prevzame, ona mora star predgovor pa tudi resnicen. Nje umnost, rocnost, snaz- tudi za p nost in pridnost posebno pa za dekle skerbeti in na nje 80 krepek steber vsacega kmetijstva. gledati. Posebno mora pa hišna gospodinja na to paziti pokvarjujejo; ona nima dolžnosti, samo Skerbna gospodinja veliko veliko pripomore, da gospodar da se razne reći ne svoje kmetijstvo z veseljem opravlja, da so posli dobri in cez take reči paziti, ki jih za živež potrebujemo, ampak pridni, in da se tako vse, kar se pridela, k pravému priđu tudi za obleko, hišno orodje in pripravo kakor tudi na ku- oberne. Pa še nekaj, in to je zlo imenitno: izreja otrok hinsko posodo itd., kako gré obleko hraniti, kako se ćedi je posebno v njenih rokah. Pri takem gospodarstvu, kjer in delà, perílo pere, postelje postiljaj __a! ________Í A ^ ___• J _ 1___• •____• * _ x__1-____I__1 _ L í I ! ___1 • . . . « • . • , ? v • itd Razun tega se mati spozna, da pri dobri izreji otrok se naklada hisi velik 0d nje tudi terja, da zná šivati, presti, prati in še druge kapital za prihodnje case, se ni bati, da bi otroci, kadar opravila ženske opravljati, da vse preskerbí, kar je za dru- dorastejo, ne bili dobri gospodarji in pridne in ljudem všeč. cr » ospodinje, Bogu žino potrebne Koliko terpeža in posebnega veselja je potreba, da se Naj enkrat govorimo tudi od tega, kar spada v opra- gospodinja v vsem tem izuri in vse prav obraćati zná! viljstvo gospodinje, ki ji pri kmetijstvu veliko terpljenja in Gospodinjo, ki je v vseh teh rečéh zvěděna, zraven delà prizadeva. Al naš namen ni, da bi se tukaj v gospo- pa krotka, poštena in pobožna brez hinavstva in tercijalstva, dinine reci na drobno spušali; le bolj poverh bomo omenili, imenujemo po pravici najvećji zaklad kmetijstva. Kdor nam bolj ftÊÊKÊ/ÊËËfK^Ê MHíHHH^HH 1)MHHHHHH| m ■■HBH WSttĚĚt i kdor vaznega. Opravila, ki jih ima gospodinja pri kmetijstvu, so so sebno le-te: Veliko kmetijskih del je gospodinjam in dekletam v boljšega imenovati vé, naj nam ga imenuje! Taka gospodinja je zlata vredna; srečen mož jo ima! y Stopimo v h Gospodar je poskerbel lepo živino po skerb prepušenih, kakor, na priliko, gnoj trošiti, pléti, sebno pa žeti. Včasih se delà pri kmetovanji tako naglo tudi svinjak ni prazen. On je storil, kar je njegova dolžnost 9 veliko dobrih krav stoji v hlevu; kuretine je dosti pri hiši; eno za drugim versté, da, ce hočejo s pridom opravljene zdaj mu mora tudi p o d inj pomagati; ona mora ćuti in o pravém času dokončane biti, je treba, da cela dru- nad tem, da dekle opravljajo svoje dolžnosti žina k delu pristopi in vso svojo moć napne, da se o povsod 9 ona mora oči imeti pravem času dokončajo. Gospodinja mora, čeravno j da vidi, da se po nemarno klaja ne trati da živina v znojnici ne leži, » » da se ki ne opravlja sama vselej teh del, vendar natanko molzi do zadnje kapljice pomolzejo; po tem takem pri vsaki ^se mleko vediti, kako se opravljajo, da vé pokazati in gospodarstvu v prid pride in ga nič ne ostaja v vimenih podučiti, kjer se kaj prav ne godi. Delo kakoršno koli kjer ovčič in druge bolezni napravlja 9 nam ne sme nikoli v sramoto biti; vsako delo je časti vredno. Kdor ne delà, naj tudi ne jé —• pravi že sveto pismo. Posebno vednost mora pa gospodinja v lano- iu ko-n o pio rej i imeti in popolnoma izurjena biti v vertnem obdelovanji. K temu obdelovanju se mora dobra zemlja napraviti in dobro obdelati, dobro in rodovitno seme ob V mlecnicah se njeno drugo opravilo. Če te nemarne in gré mleko pod zlo, je večidel gospodinja kriva pravem Času sejati, pi^ii , i uvaii, pugi uijan , ^uuui iu li vu< "o— Na vertu se pridelujejo mnogoverstni pridelki, ktere go- pravljenega imeti, da ga v potrebi en funt v napolnjeno h pod inja za kuho in hišo pripravlja; nje hčerka se mora gasilnico veržejo in raztopijo. S tako vodo se dá ogenj ve- pleti 19 ruvati, pogrinjati goditi in treti. Dober svet soseskam zavoljo gasilnic. Neki duhovnik iz Ogerskega, kakor se bere v „Vas. Ujs.u zavoljo gasilnic ali sikaljk priporoča to-Ie: Soseska bi ene funte v prah zmletega galuna pri- mogla vedno uriti, kako se zelenjad obdeluje in zboljšuje, da več koristi liko hitreje gasiti kakor z navadno vodo; ga lun ima last donaša, da bo vedila dobro se vêsti v prid svoji družini, nost, ne samo plamen, ampak tudi žareče oglje tako poga Kadar bo gospodinja. siti i da več ne gori. Tako raztopljenega galuna bi moglo Kuhinja je nadalje mesto, kjer gospodinja kot samo- nekoliko zmiraj v sikaljki biti, ker se voda, v kteri je kaj vladarica kraljuje. Vsaki dan ne more puta v piskru biti; galuna, poleti nikoli ne vsmradi, pozimi pa ne tudi na rajželj ni treba vsaki dan kaj djati. Al to, kar se zmerzne. kuha, naj se brez potrate čedno napravi, da „ni svinja ku harca". . Dostikrat so slabo kuhane jedi tudi najboljsega go-spodarja napravile, da je začel v gostivnico zahajati in pijančevati. Za domače potrebe marsikaj (Meso v kratkem času prekaditi). Kdor hoče v 24 urah prekajeno ali suho meso imeti, naj po nasvetu Mislimo, da nam ne bodo naše gospodinje zamerile, obertniškega lista iz Breelavije toliko soli ta rj a v vodi da se v njih opravila spušamo, in upamo, da ne bo na no- razstopi, kolikor se sicer soli potřebuje, da se en kos go-beno plat škodovalo, ako tii ne stavimo luči pod mernik. _ 9 *) Po „Landw. Zeit. vod q fur Oberost vejega mesa dobro nasolí. V ti vodi naj se meso kuha* toda se mora pogostoma obraćati, in sicer tako dolgo, da v malo Utah vsa voda iz pisk r a izhlapi. Zdaj se meso v dimnik obesi, in je pred kakor v 48 urah prekajeno in prav dobro, znotraj lepo rudeče, in tako dobro diši, kakor najbolje hamburgiško suho meso. (Bura ali boraks je najbolja zamaza za peči), da se glina ali ilovca, s ktero se peči mažejo, bolj derži, se ne drobí in od peči ne kruši. Za železne peči se jemlje ua 4 dele ilovce i del boraksa, to se dobro skupaj zgnjete in pomeša. (Oglje iz zatuhlega ovsa slab duh kaj hitro od pra vi). Kdor hoče iz zatuhlega ovsa slab duh odpra-viti, mu ni treba nič druzega storiti kakor ovsu v prah stolcenega oglja pridjati. Ogeljnega prahů se med oves pomeša (po primeri, da na 24 bokalov ovsa se vzame 1 bokal tega prahlí) in se pusti tako 8 do 14 dui pri miru ; potem se pa z veternico sčisti. i- (Ob času žetve merzlo pijaco napraviti ali pa merzlo ohraniti) v nekterih krajih na Ogerskem tako-le ravnajo: Skopljejo namreč ua polji tako globoko jamo, da se v njo verč z vodo ali pa vinom napolnjen in dobro pokrit postavi; potem se plitvo z zemljo zasuje in nad njim slama zapali. Ko slama do dobrega pogori, se verč iz jame vzame in pijaca je v njem tnerzla skor kakor led. (Tinto iz perila spraviti) v Ameriki tako-le ravnajo: Pomočijo namreč s tinto omadeževano perilo v raz-topleni loj; potem ga pa v čisti vodi izperó, in tintni madeži so izginili iz perila. II. Različnost Uveza v obce. (Dalje). Korenstva in gomolnice imajo kakor sad je tudi več ali manj vode v sebi. Tako, na priliko, je v krom-pirji med 100 deli njegove teže 75 delov vode, v kor en j i 83, v kolerabi 90, v dinjah 94, v kumarah pa celó 97. Ni čuda tedaj, da zlasti v vročih krajih te sadove tako zlo čislajo. Johnson pripoveduje, da je znani stari Meh med Ali po kosilu še celó 40 funtov težko dinjo porúčal. Krompir je kot živež za ljudi imenitniši od vseh drugih gomolnic, je pa zavoljo tega tudi najbolj po svetu razširjen. Pa vendar, kakor smo že rekli, ga ljudje še veliko več obrajtajo, kakor zavoljo redivnosti svoje res zasluži. V njem je v 100 delih Ie 8 redivnega vlečca, --torej dosti manj kakor v našem žitu. Ta mala redivnost njegova, ker ima tako malo gnjilčnih stvari (stickstoffhaltige Stoffe) v sebi, je vzrok, da človek, ki se le bolj od krompirja živi, ima malo prave moči v svojih mesnatih udih in kitah. Za tega voljo možje, kterim je po drobnih preiskavah vsaka stvar in vsaka jćd dobro znana, nikakor ne morejo krompirja poterditi, da bi mogel biti ljudem edini in pogla-vitni živež, in to ravno zato ne, ker ima sila malo redivnega gnjilca v sebi. V 100 delih krompirja je 75 vodenih delov in samo 25 terdih delov; v vseh teh 25 delih so pa komaj 3, kteri delajo kri. Ni tedaj res, da bi krompir bil najceneji živež; zakaj 20 delov krompirja ne redi bolj kakor 3 enaki deli rčženega kruha. Kjer se krompir dobro zabeli ali se prinese meso, jajca, mleko, kruh itd. s krompirjem vred na mizo, ima krompir res tudi svojo veljavo, nima je pa. kadar je sam in edini živež. Skušnja uči, da so ljudstva, ktere se samo in edino s krompirjem, rajžem ali bananami živé, bolj ali manj vam-pasta in so tudi malo bistrega uma. Ziva priča tega so Irci, kteri se največ s krompirjem živijo, Indijanci, kteri uživajo rajž, in za mur ci, kteri se redé z bananami. Tudi različitih lukovih plemen (Laucharten]) moramo omeniti, ker se smejo tudi med živeže šteti. Mnogo močca iu cukra imajo^ v sebi, verh tega pa še neko zlo dišeče eterično olje. Ze stari Gerki so jih radi sadili in kot zdrave pridelke čislali in še današnje dni ne uživa siro- maški Gerk teden na teden skor nič druzega ko česenj. Tudi čebulo so Gerki na vertih skerbno obdelovali. He-rodot pripoveduje, da so v Egiptu, ko so neko piramido stavili, delavci samo češnja, čebule in hrena za 1600 ta-lentov, to je, za 2 milijona in 196.800 tolarjev pojedli! Imenovali smo tako večidel tistih živežev, ktere dobivamo iz rastli nstva. " \ T' Zdaj pride na versto meso. Kruh iu meso sta nam poglavitni živež. Kakor je kruh pervak rastlinskega živeža, tako je £Oveje meso pervak mesenih živežev. * ! Kadar meso kuhamo, ga razkrojiino v 3 snove: vodo, laknec (Faserstoff) in tolšo. V pustem mesu je vode (iu kervi in drugih z vodo izpranih stvari) 78 odstotkov, — iakneca 19, — tolše pa 3. Yriečec v kruhu in ra8tlinah sploh namestuje v mesu laknec. Močca, kterega je veliko v rastlinstvu, ni v mesu celó nič. Lakneca je v mesu trikrat toliko, kakor vlečca v pšeničnem kruhu. Torej redi 1 funt dobrega pražeuega mesa toliko, kakor 3 funte pšeničnega kruha. Naj mi dovolijo naše Ijubeznjive gospodinje pri lej priložnosti nekoliko pogledati, kako se one pri kuhi sućejo in par besed spregovoriti, kako naj se meso kuha in peče. Koscek dobrega mesa mora biti poln svoje lantne tolše. Pristaviti se mora torej meso, naj se kuha ali naj se peče, naglo k hudeut u ognju, da se po verhu hitro skerčiti in beljačec zas es ti more, preden ima tolša priložnost, se iz srede izcediti. Ako se pa meso k po časném u ognju pristavi, ostanejo njegove luknjice (pore) predo Igo odperte in tolša se izcedi še iz srede mesa, ktero se je ta čas po ver h i že usušilo. To stori, da je meso terdo in neokusno. Ravno tako se godi, če se meso pristavi z merzlo ali mlačuo vodo in se potem le počasi zavré. Veliko beljačca se izcedi iz njega, preden se zaséde; tolša. ktera je v mesu, gré večidel v vodo (v juho) in meso samo zgubí svoj pravi dobri okus. Da bo tedaj gospodinja d o b r o kuhano meso na mizo přinesla, naj ga pristavi v vodi, ktera že vrč. Ako pa hoče dobro, močno juho (župo) skuhati, naj pristavi meso v mer z li vodi, kuri počasi in še le nazadnje naj ga kuha. Ako pa hoče še bolj dobro govejo juho skuhati, kar Angleži kaj dobro znajo, naj delà ravno tako, samo naj meso, preden gu pristavi, v tanke kosčke zreže. Se nekaj o s o ljenji mesa. Ko je meso nasoljeno, se skerčijo njegove vitrice in nekaj mesove tolše odteče. Zavoljo tega razvedeni suha sol na frišno meso potresena, in mlaka se naredi. Ker se vitrice zavoljo soli skerčijo, se zapró mesove luknjice in zrak ne utore blizo, tako da meso ne more tako lahko gnjiti in se dolgo da hraniti. AI dasiravno se dá neosoljeno meso delj časa hraniti, je vendar manj redivno, ker v soku, kteri se iz njega izcedi, so redivni snutki, kreatin, beljačec itd. Meso d i vj i h žival (divjačina) ima veliko mehurčkov (kreatina in kreatinona) in zginljivih kislin (mravliučne, maselnikove iu jesihove kisline). Zavoljo tega je meso divjih žival nekako bolj rezno, okusno, bolj redivno, in želodec ga ložeje prebavi ali prekuha. Vse drugačno je meso naših pitanih žival. Njih meso ima vselej več tolše, bodi wi loja ali špeha. Ta to Iš u ost uamestuje nekoliko močec rastlinskih živežev. Meso druzih žival je precej skoraj tako sostavijeno, kakor goveje meso. Telecje meso in divjačiua ima manj, svinjsko pa več tolše. / Svinjsko meso je, kar ogeljc utiče, nad vsakiin, kar pa se tiče gnjilca, je pod vsakim drugim mesom, ki ga uživamo. Verh tega se še v evinjskem, s tolšo zlo pre-přežene m mesu radi zarejajo cer v ici iu ikre, kteri se, ko se v človeške čeva preselijo, tù vgnjezdijo in s časom v gliste, traku podobne (Bandwiirmer), izsnujejo. j I (Dalje sledi.) imtm. I II »i I ■ ■■■ ■ ■ ■ I ' —* 393 Slovenščina na Slovenskem. Glavni koren, iz kteroga su dosadaj poganjali vsi zaderžki slovenščine, t loi v tem: da se Iju dem zdi, da je slovenščina premalo imenitna, premalo potrebna; zato se nauk slovenščine tako često zanemarja. Mi momno zato dokazati, da je slovenščina imenitna v obce. Toga se vsaki lehko prepriča, ako samo nekoliko naš jezik i naš narod pozna. Slovenščina je narečje sila razširjenoga jezika slavenskoga, kteri se govori od morja beloga pri Arhangelsku do morja černoga i hvaliuskoga pri Astrahanu ; od morja egejskoga pri Solunu (Thesalonik) do morja ledenoga pri Novoj zemlji, od morja jadranskoga pri Terstu do morja velikoga pri Kamčatki. Ta jezik je razprostranjen čez polovinu Evrope, čez tretjinu Azije i čez dosta znaten predel Amerike; tako da nad totoj srepoj prostorinoj solnee nikada ne zaide. Blizo osemdeset milijonov duš govori krepki i prijetni jezik slavenski, tako da blizo vsaki deseti človek naše zemlje je uaroda slavenskoga. Ako se spomenimo, koliko je moral naš miroljubni narod preterpeti od raznih sovražuikov: Turkov, Frankov, Tatarov i več drugih, i koliko sveta je njemu po svojej milosli vendar Bog dal, se živo prepričamo, da se ňad njim spolnuju slova svetoga pisma: BjaHtem KpoTKi, Kep oui By#y uacďk^iďi 3eMďi»y, to je: Blaženi krotki, ker oni budu nasledili (posedli) zemlju. Tako rameno razširjeni jezik je gotovo važen i imeniten. Kdor oči ima, lehko uvidja, da je slavenščina jezik imeniten med jeziki najimenitnejšimi; ako bi to ne hotel uvidjati, bi moral navlaš mižati, i ako bi gledal ali mižal — slavenščina je i ostane vendar jezik preimeniten i preimenitno vsako slavensko narečje, ker ako človek samo jedno narečje zná, se lahko nauči kterogakoli drugoga. Naj v mali dokaz tega mimogrede povem sledeču povesticu : Mlada deklica slovenska iz zilske doline je prišla služit v Terst, se je naučila tam za potrebo nem-ščine, izverstno italijanščine i franeuščine, je živela s svojoj gospodoj na Dunaji, v Turinu i v Parizu. Cez šest let je prišla svoje starše obiskat, kakor izobražena, akoravno ue-književna gospodična. Mikavno je bilo poslušati, kako je ta Slovenka po svoji pameti jezike osobito razdeljevala. „Jezik francuzki" — je djala — „je lep i izobražeu jezik, tako tudi italijanski, nemečki i slovenski, ker jih človek lahko razume (ona jih je dobro znala); češki jezik, poljski, hor-vatski i serbski to su vse lepi izobražeui jeziki ; ako čloyek pažljivo poslušaš, jih dosta dobro razumeš; su vsi kakor slovenski; turški jezik i gerčki sta pa barbarska jezika; poslušaj tenko, kakor hoćeš, ne razumeš nić; ruski jezik je tudi izobražeu jezik, človek (Slovenec) ga lahko razume, je kakor uaš slovenski, samo malo po krajnsko obernjen. Ko sem se s svojoj gospodoj vlani peljala iz Marselja v Pariz, su se vozili z nami na železnici tudi trije ruski gospodi — oj ruski gospodi su imenitni gospodi — pa vsi trije su znali samo četiri slova francuska, Francuzi po rusko pa nić. Ruski gospodi su nečto terjali po rusko i se nisu mogli uikako razumeti i si dopovedati s Francuzi; jaz sem jih pak razumela i sem povedala Francuzom, čto ti gospodi žele; s Francuzi sem govorila po francusko, s Rusi po slovensko i sem jim tolmaćila. Rusi su se verlo obradovali i me pitali: Bjbl » PycKa? to je: Ali ste Vi Ruska? 1 sem jim odgovorila: Nisem ruska; sem le Slovenka!" Sada je ta Slovenka s svojoj gospodoj v Atenah; tam se bude naučila gotovo gerčkoga jezika, kteri se ji ne bude onda zdel več barbarski. — lz toga vidimo, da su slavenska na-rečja si bližja i podobneja, kakor se obično misli, su si tako podobna, da se tudi ljudi neknjiževni in neučeni raznih narečij za potrebu razume; toliko ložeje bi se imeli razumeti ljudi književni i učeni. Pa naši priprosti ljudi su nekada praktičnejši od nekterih književnikov, oni bolje raz- ume, čto terja slavenska uzajemnost v govoru, oni gledaju govoreći se približati tistemu narečju, kteroga govori človek, ki ga imaju pred seboj ; nekteri naši študirani ljudi bi pa radi v greh obernali, kdo ve kak velik, ako se jedno narečje drugomu přibližuje i su smešno zaljubljeni v posebnosti svojega domaćega govora i v neke oblikice svoje deželice. — Priprosti Sloveni neznajuči slovnice znadu besedu tako lepo obernuti, da jih Slaveni neko drugo sla-vensko narečje govoreći razume — po pravici se more oćakovati toliko več od naših književnikov, da se potrude svoje narečje po malo tako obraćati i ga izobraževati, da bude ostalim narečjem, kolikor moguće, podobno. V našem cesarstvù slovenščina ni samo imenitna nego tudi osobito korist na. Med stanovniki Av-strije je največ Slavenov, namreč blizo 17 milijonov, Nemcov 8 milijonov, Madjarov blizo 5 milijonov, Italijanov trije i Romunov blizo trije milijoni i tako dalje. Kamorkoli priđeš v našej deržavi, malo da ne povsuda najdeš Slavene stalno prebivajuče, akoravno različnoga narečja: v Kranjskoj, Štajerskoj, Koruškoj, na Goričkom, v Istriji, Horvatskoj, Slavonskoj, v Dalmaciji, v vojvodovini Serbskoj, v granici vojačkoj, v Ugerskoj, v Cehah, v Maravi, v Sileziji, v Krakove, v Haličů, v Vladimiru. Samo v jedinoj Tiroljskoj i na Solnogradskom nije stalnih slavenskih stanovnikov, na Benaškem jih je 22.000 i v dolnjoj Avstriji jih je zvunaj Dunaja blizo 15.000. Kako koristno mora biti vsakomu znanje slovenščine ali kterogakoli slavenskoga narečja, toga se vsako lehko prepriča. Budi duhovnik ali vojak, uradnik ali tergovec, poputnik ali stali stanovnik v slavenskih deželah, mu je slovenščina verlo koristua. Ako se samo nekoliko pouči narečja stanovnikov, med kterimi živi, lahko brez velike težave se razgovarja ž njimi. Na Slovenskem pa slovenščina ni samo ko-ristna, nego uprav potrebna vsakomu, kdor ima opraviti s ljudstvom. — Uradnik vsake verste na Slovenskem ne-znanjuč slovenščine ue more svoje dolžnosti natenko dopolniti, akoravno bi rad. — Zdravnik bi imel natenko se pogovoriti s bolnikom, kde i kako ga boli, na čem je bolezen naležel, — kako se pa bude pogovarjal, ako bi slovenščine ne znal? Moral bi boluiku samo ta v en dan nečto svetovati, budi prav, budi krivo. — Težko bi duhovnik, fajmošter ali kaplan slovenščine neznajuč ostal na slovenskoj fari šest dni; sedmi den, to je v svetu nedelu bi moral gotovo odrinuti, ker bi prepovedovati (pridigati) ne znal. — Tergovcu je na Slovenskem slovenščina neobhodno potrebna, da more govoriti s Ijudmi, s kterimi terguje, kterim prodaja i od kterih kupuje. To spoznaju tudi taki tergovci, kteri jinače malo ali nič ne maraju za slovenski jezik. Veliku krivicu bi storil, na primer, Celovčanom i Belačanom, ako bi rekel, da su ultraslavisti; ako pa v novine stavijo, da žele v štacunu dobiti ućenca ali pomoćnika, pristave blizo V8igda, da mora /nati „windischu, — slovenščina je v obče preimenitna, v Avstriji preko-ristna, na Slovenskem ne obhodno potrebna. (Na dalje v prihodnjem listu). wmmmwm i ■ i » ■ i ■ f Jezikoslovne drobtinice. Neke posebnosti v isterski čakavseini. Mnogo se rabijo s a m o s t oj n i k i od golih korenov glagolskih v ženskem spolu, na pr. težka vez, ruhla (rahla) kôp, tverda ral. Samostojniki drugode na mé se glasijo tukaj na men, na pr. sémen, imen, ramen. Zapopadek samostojnih imen se po Istri mnogo rado povečuje a) z ina neproměnivši spola, na pr. dažljina (daž), kl ob u či na (klobuk); ki nož i na (nož), ka no-ž i n a (noga), M a t e s - i n a, L o v r - i n a, J u r - i n a ; M i c-i il a (Maria); b) z a ča, ča, premenivši možki spol v žeuski. na pr. hilj (ital. spelta piccola, Diukel) h i lj a čaj * 304 vert, vert I jaca; puhljača (neka debela turšica) ma-ča (Euphemia), Tonka-ča. y fu y ali enkrat neko čudno stokanje in jecanje. Obstane, gleda in posluša. Vse je tiho, Možke pridevke na ić predelujejo v ženske i ka blagoglasji v ka, na pr. Derndić, Derndika; Čo vleče, veter nic zivega ni viditi Veter tako y si misli cerkovnik po hilic, Čohilka. ujeta upije stoj ali pa kaka ptica tam v kotu na grobu tam smo vceraj Lenartovega hlapca pokopali, ali ni čio Zemljišče kraja se imenuje přistávši imenu kraja, veška podoba? Ali se ne giblje una senca? Križ božj mesta, sela itd. šćina, ali po potrebi samo ina, na pr Pulj (samo to je po slovanski), Puljšćina (das Teri res ; kaj bo Pa naš kovnik strahu ne pozná in sklene storiti torium von Pola): Pičan, Pićanšćina, Graćišće, kar bi sto druzih ne storilo. Stopa serčan proti prikazu AI ne stopa dolgo, in že se mu začno hlače tresti Gracišcina; Terst, Ter šćina; Reka, Reščina. Staroslovenski ženski rodivnik v jednini (jedinšini), Resnično! aii je člověk, ali pa duh. Strah imenovnik in toživnik v množini na i (y); potle me- zavit, pokrit s klobuko na grobu s to vnik vsakega spola v jednini na e, in mozki toziv v ^HHHHHBI^IH^^H gleda Kaj čudno, nezapopadlj množini na i se še mnogo slišijo. tu o poli Rodivuika v množini ne rabijo ne na o v, e v, ne To ni ka V • v hudem mrazu, opraviti? Kj v čeru plajš kleči in stermo v grob Ce je člověk, kaj ima ič dobil? je klj tako Tine na a ; ampak odvergši ženskim imenom a srednjim o ne bodi prederzen; z duhovi se ni y e ati Tako modruje naš cerkovnik nag lasujejo zadnji slog pristavljaje v potrebi pred zadnjo kakor da bi mu za petami gorelo y IU steče slovo a, na pr. tužab (tužba), zemalj (zemlja), sedal m™ ' (sedlo); pa tudi prilagajo i, na pr. mnogo puti. Pri- logovi rodivnik in dajavnik pri določivuem pomenu v jednini izhajata vselej čisto na ega, emu, naj predstaja reva ne more mehak ali terd tihnik. Komaj stopi vès spehan domá v vežo, mu pride 18 let stara hči vsa objokana naproti. „Joj, oče, oče, mati bodo u mer li: pred eno uro so bili še zdravi, in zdaj zdaj u govoriti; bridka žalost ji je zaperla besed Ti se še sliši govoriti Cerkovnik stoji kakor zid, in ne vé kaj bi počél Se mesto ta, na pr. ti put (ta- le ko zdravnik bolni na pomoč pride, gré v hišo. Bieda krat); ti oženja (ta ženin); tako tudi stari si za tatù : kakor merlič leží žeua na postelji. Zdravnik maje z gl sega jutra y sih dob, siko (tako). Cerkovnik se ne dá potolažiti. Ze je veliko od pom u Uvétnik (konditional) se sklanja tako-le: bim ali bih, in takih reči pripovedovati slišal, pa se je vselej takim po biš (biše), bi, bimo y bite y bi; v budučniku se še čuje govorom smejal. Dru pa v pervi osebi: budeh, na pr. da jaz bude h. Deležje minule dobe se sliši, pa samo da krajše: rekši, padši. na pr. gnji- paliscu se spomni in se trese kot šiba. O zdihuje. daj misii. Prikazni na poko spomin, spomin f Dva dní leži žena kakor na pol mertva. jati Mnogo se rabijo opetovavni glagoli y malo odleže Tretj dan ji y ceterti in peti pa precej. Zdravnik še le vedno , hoje vati, kopevati itd. V i mesto i z po severoslovanski, na pr. pri sunčnem prikazen na pokopal z glavo maje, in cerkovnika to še bolj skerbí kakor tista • v v vilazè, vitegniti (-nuti), zemlja se je virodila Cez deset dní pervikrat žena vstane. Tamno obličje cerkovnikovo se pa le ne zvedri. Zdi se mu, da je le malo na pr. ma- odleglo ženi, in da bo kar naenkrat ugasnila. Na spovedi pové vse duhovnemu očetu, ki se zastonj prizadevajo ga Vikamo se mnogo, pa samo zzaimenom inglav- prepričati, da se prikazen na pokopališču s tem nič ne (je nehala ploditi). Delo rokodelstva se pove z glagolom, linariti, cokariti lesom tergovati). n i m glagolom v drugi osebi množine; vse drugo ostane ujema, in da je to le prazna vraža. Pa vse zastonj cer v jednini, na pr. dična moja susedo! kade ste kovnik se ne dá potolažiti. Delà se pa, kakor bi se za bila; gospodine podžupe! *) zač ste mi vi to za- njeno zdravje nič ne bal. Večkrat ga žena praša, kaj da poveda, al ali za po va. S tem prestarim vikanjem se mu je • t pa Ji koli nič ne reče. govor kaj čisto določuje. Čakavščina ima še mnogo krepko slovanskih besed y s Tako preteče cei mesec. En večer pride tkavka Neslanka k cerkovniku kterimi bi se mogla naša književnost krepiti ne krep- vas prosim, Tine rece ča ti), ki se morda drugde ne cujejo. Samo nektere za možu klj od pokopali yy Lepo posodite za nocoj mojemu v V " y tako ga zobj bolé y da mu primer: samoštov, obedina brez kega pozvati; pelja ni več obstati, in ker so ravno eine Fuhr; zamokraščina ali žab ujak, neko zelenilo šel rad na ta grob klecat in molit, danes enega pokopali, bi kar mu bo gotovo po- ): ona sama v stojeći vodi, vehulja, mehka zelnata glava; paljak, magalo; saj je tudi nedavnej ključarju pomagali korec za vodo pljati ; t e r ž k i n j a, branjevka ; viški ce nach mije pravila". — „Kako, kaj, ključar, koga aufrecht; b a 1 is tra nj a k, vratni banger; strezevína, pokopališč je bil je y ali na poprime cerkovnik za besedo zlecanje v bolezni; priverhniti (-nuti), verhe skloniti, kdaj je bil ~ _ • ' • • « i « m • * • i v . ^ . . » g I uš ko-a, ein tauber Mensch; babor, basniska kaca z mu tud demantoin v glavi, dimboščak (duboko) eine Kluft; klj Kdaj posodili \2 yy In se ne vem spomniti, pa saj ste „Ze dobro" — odgovori cer pe kovnik n tù imate ključ in povejte svojemu možu y naj tas a ti (od ljudi), ko pita ti (od živine) mit den Fùssen potem vrata zaklene44 ausschlagen ; velan, velen ko, ein grosser Mensch. ihrlac J. V.**) Ko tkavka odide, se cerkovnik koj napravi in gré ga praša, čemu je šel uno noč na po- nad ključarja^ ter Kratkočasnica pa tudi podučnica. kopalisce tako zo mu ključar odg so me Ze vec dm boleli, da sem skoraj obnorel. Svetuje mi potem Neki bila j zebe, in zo Prazen strah. rkovnik (mežnar) gré pozno ponoći do nekdo, naj grem o polnoči molit na grob tište ki je pred ura ravno polnoči. Da pa pred d prid u; od-ker ga malo dnevi umerl in me bodo koj nehali boleti Se gre pet za naravnost čez pokopal * V čigar vrata odklene vé da nisem nič kaj verjel, al sila kola lomi. Vzamem svoje ključe seboj, odklenem vrata, jih za seboj záklenem in grem eboj klene Včs • V u koraci v plajš na or » rob Spe me je tako strašno po čeljustih ter 9 y zavit čez bele, snežene grobe Nebo je prizgano z brez da sem neprenehoma stokal, kmalo pa, ali je silni mraz številnimi lučicami, iu tudi mesec se je prikazal ravno kar pomaga! ali pa strah, da sem bil sam na pokopališč o pol izza oblakov. Na drugem koncu zaslini, že blizo vrat 9 na noči zobj y me neha ter » in preden domu pridem, me nič već ne bolé. Ne zamei y Tine da vas nisem přišel *) Podžup. Geraeinderath. **) Prav radi; prosimo le večkrat kaj. Vred prašat. Nisem vas hotel nadlegovati; tudi me je bilo sram kaj takega povedati". 395 Cerkovnik veselja poskoči, in ko ključarju pové y je oad-nj přisel, in da je on na grobu tisto noc ga zakaj tako yy prestrasil, da je bil cel mesec ves pobit, mu vosi lahko noc y Leptiru'4. — Dotiskana je ravno kar Sulekova „O vie tana,, in pod tiskom se nahaja horvatska b i b 1 i o g r a f i a. Za horvatsko bo prišla slovenska na versto, potem serbska in gré lahkega serca domů. Še tisti večer uapravijo pojedino pri cerkovniku. Zdaj in potem bulgarska. da je po smerti gosp Z velikim veseljem smo zvedili Fr. Lipolda izpraznjeno mesto ravna- y še le pové ženi in hćeri, kaj ga je do zdaj tako skerbelo, telja ljudskih in realnih šol v Celji podeljeno čast. gospodu daje bil zmiraj žalostěn. Fr. Kalin-u, dosedanjemu kaplanu pri sv. Križu pole „Ali nisem večkrat rekel, a* P> ob kraji ga pa nič ni?44 kovnikov spovednik. da je strah v sredi votel, Slatiue, rojenemu iz Kostanjevice na Kranjskem. Kdor vé, se oglasijo v hišo pridši cer- koliko upliva ima domoljuben ravnatelj na šolsko mladež sploh , in koliko koristi obeča takšen upliv pri izobroževanji » Res je y res! u vsi odgovoré in napijejo zdravico šolskih pripravnikov, ne bo mogel gospodu. J. F. St. Povabilo. dosto prehvaliti milosti našega kneza in škofa Slomšek-a, ki so blagovolili tako imenitno službo izročiti vrednemu sinu naše domovine! Iz Gradca 6. dec. dr. R. Te dní smo slišali tukaj Namenjen sem nekoliko pesem med svet poslati. Vabim mojstra godcov, Henrika Vieuxtemps-a, ki je pre tedaj častite domorodce in mile domorodke k obilni naročbi ; b»' strune na javorovih goslih tako umetno in tako ki ga vesnostjo na persi pripéli. To cesarsko poslavljenje je danes namestni župan gospod Janez Gut man přejel, škofijstvo štajarsko si bode svoj sedež v Marburgu napravilo, (da je že četert leta ta m. se v Presse" ni zvedila, se vé da Marburg je od je najvišje, ki je dosihmal mestne župane ljubljanske in Dunaja predeleč!); za stanovališe škofovo se je pri- uradnike zadélo. Oznanivši to svečanost naj pravno poslopje kupilo (še le kupilo!). Pri novem razver-omenimo pri tej pri 1 i ki tudi moža, ki je ravno ta mesec stenji škofij se je gledalo na národnost in politične meje; magistratne in na ravnno tem mestu pred 15 leti (2. dec. 1844) tedaj imate dežela koroška in krajnska vsaka svojo škofijo za mestne zasluge zlato cesarsko svetinjo prejel m s sedežem škofijstva v Ljubljani in Celovcu (po tem takem kterega so v torek 6. dan t. in. v Lok i pokopali — gosp. ima Koroško svojega škofa v Ljubljani, Krajnsko Luka Susnik-a, veliko let pridnega ma^istratnega sve- pa v Celovcu. Da bi razločili Krajnsko in Koroško, tovavca, ki je zadnji čas svojega življenja se iz Ljubljane tako deleč je nekteri dunajski časniki do leta 1859 še niso preselil v Loko, svoj rojstni kraj, in ondi v 79. letu svoje přinesli; če pa se jim treba zdi o narodnem jeziku starosti 4. dan t. m. umerl. govoriti, se berž vsedejo na visoki prestol sodniški, se ob- Iz Ljubljane. Kakor slišimo, se bode še ta mesec našaÍ° Sa,omon 1L raznasajo krive reci po svetu!); štajarska dežela pa ima svoje dve škofijstvi za nemški narod oklicala nova postava za ljubljanske pôsle (Dienst botenordnung) razirlasu in ze za novo leto veljavo dobila. Po cesarskega vojaškega vozarstva se bo v Gradcu, za slovenski pa v Marburgu u Iz Siska 4. dec. Přetekli teden je bilo malo žitne ta mesec spet veliko za vprego popolnoma pripravnih sred- kupčije; le kakih 3000 vagánov pšenice tiške seje spečalo njih in velikih kónj po dražbi na prodaj dalo, in sicer 14., po 4 gold, in 60 — 80 kr., in okoli 1000 vaganov tursice 17., 21. ? 24. > kónj, na mestnem sejmišu 28. in 31. dan tega mesca, vsakrat po 50 banaške po 3 gold, in Zima z » drugim 15 20 kr. nov. dn. Za nobeno snegom je drugo frugo ni bilo kupca. Cena pšenice je od 4 gold. tudi pri nas nastopila ; kakor pa snega ni ravno na debelo, 30 kr. do 5 gold. 30 kr., s o r š i c e po 3 gold. 50 — 80 kr., tako dosihmal tudi iBJr a ^ ^^ I II I ^^ i škoda le, da pervi čeno zemljo. V se ni bilo hudega mraza čez 6 stopinj; turšice po 3 gold. 10 — 30 kr., ovsa po 1 gold 50 do sneg je padel na skoz in skoz premo- 70 kr. nov. dn. Iz Horvaškega, Iz Zagreba. Njih eksc. ban hor vaški in slavonski je več posestnikov povabil v posvet za-časno odložene postave zastran vinskoga in mesnega davka. Gledé na okoljšine, v kterih se zn^jlete horvaška Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Nekteri časniki hočejo vediti, da nova in slavonska dežela, so v posvet poklicani možje odkrito- I n postava za obertništ še ta mesec oklicala. Sliši se tudi, da tudi prišle dve nove postavi na dan kodelstva se bo gotovo serčno rekli, da z ozirom na velike davšine, ki jih morajo še pravico, si kupovati ? ena tudi judj tarj biti mlj to leto bote za jude , ki jim ima dodeliti zemljišni posestniki odrajtovati in ki niso v nobeni primeri z dohodki, bi oni tega novega davka zmagati ne mogli. • v , da bo vendar tudi druga, po kteri bojo smeli tukaj komisija se snidla v posvet občinske postave, in Iz Ogerskega. Iz Buda se piše sicer 14. dan t. m. Plačilo ki k ga je za d i n s k vlado fr lada prevzela, odrajtujejo Rothschildi, ki so kakor dunajski časniki pripovedujejo Iz Pešta se piše 8. dec., da v polnoči po tem, ko je posvetovanje 12 ur terpelo, je protestantisko stara-do8Íhmal za 4 mi- šinstvo tatransko v imenu 21 srenj z 53.000 dušami skle- m pol gold b sreberni dnar obernil za izplačevanje kup posojila v srebru, ali se bo dal na Benešk na Dunaj poslali. Ali se bo ta nilo, hvaležno sprejeti cesarski patent od 1. septembra f narod zoper kteresra in uradnik od 1 dobivajo, se ne vé. tega mesca svojo 5 vojaki se protestantiški zbor v Kežmareku se zmiraj ustavlja in čigar zapisnike in prošnjo je policija v pet v ebru prepoved djala. v versti Dunajski vradni časnik „Wien. Zeit u Iz Tiroljskega. Iz Inšpruka 7. dec. Sliši se da službenih soatavk pi tola je 10. t. m. posvetovanja zastran osnove tiroljskega deželnega naît spis, ki si meetništva se bojo že prihodnjo saboto zacele. Govorilo 30? se je pred, da v posvetovanje poklicani knezoskof Briksenski se vidi očitno se ne bo udeležil teh posvetovanj; sedaj se pa sliši, da se bo. An a nia ïn »• vabljene vlade odpisale v Pariz in na Dunaj, da se bojo stijani stranke monofisitske udeležile kongresa; rimska vlada nek zatega voljo v se odgovorila, ker pričakuje popřed zagotovila, da ji ostanejo vse dežele, tedaj tudi Ro magna, ki se je odcepila od . da Pa l m ers to n ne angležko vlado na papeževih dežel. Gotovo je zdaj tudi bo šel k kongresu in da bo Cowley domestoval. Zavoljo Cavour-a še ni nic gotovo. Avstri-jansko, rusovsko in prusko vlado bojo nauiestovali ministri unanjih oprav. Odstav lj eni laški vladarji bojo pisma V Gradcu na Dunaj Prihodnje srećkanj Loterijne srećke 83. 7. decembra 1859 i v Gradcu in na 65. 1 28 67. 3 66. 37. 21. 48. Dunaji bo 17. decembra 1859. V Buoncompagni je nastopi! via y predložili kongresu. darstvo srednje Italije pod imenom „geueral-guverner general Fanti ostane višji armadni poveljnik. Ma z zini nek vse žilje napenja, da bi se dežele srednje Italije ne zedinile s Sardinijo. V Bolonii je bil unidan spet ropot za Garibaldi-ta tako silen, da je mogla armada mir narediti. Garibaldi-ta imajo vsi Lahi za svojega izveličarja. Te dni bi se bil pa kmali vbil; jezdil je namreč Žitna cena v Kranji 5. decembra 1859. Vagán pšenice domaće 5 il. 40. banaške 5 fl. 50. reži 3 fl. 65. 3 fl. 60. j e c m e n a fl. ovsa 2 fl. 60. ajde 3 fl. 15. ko ruže 4 fl. 60. prosa s o r s i c e V nekega zlo serboritega konja, ki ga je raz sebe vergel Žitna cena v Ljubljani 10. decembra 1859. Vagán (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 96. y banaške 5 fl. 96. turšice 4fl. 13. sorsice 4 fl. 16. reži 3 fl vendar se ni veliko poškodoval. Tudi favour je zacel 53. jećmena 3 fl. 16. prosa 3 fl. 46 ajde 3 fl. 30 spet zlo zvonec nositi. Sploh se govori, da ob novem ovsa 2 fl. 30. letu bo vsa francozka armada zapustila Lombard ij o in se vernila domu na Francozko. Mestnjani, ki bi radi od Francoza kaj zaslužka imeli, so uevoljni nad tem, da, zunaj 10. decembra 1859 rajža in mesa. Kar si na Dunaji francozka armada skor vso drugo od doma dobiva; oficirji ne hodijo v gostivnice jest in tudi svojo 5% obligacije od leta 1859 v novem denarji. Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100 . g. 104.25 okiic gre kavarno irnajo, ki jo je napravil neki Francoz. — Neki tukaj iz roke v roko, v kteremu se Lahom do-poveduje, „da je laška reč v veliki nevarnosti, in da jim ne kakor kongres ali pa meč Garibalditov ; vsak v novem dnar. po 100g. g. 69.25 4"/a%Teržaški lozipo 100 „ 124. 5°/'o nar. posojilo od 1.1854 „ 79.20 50/ / 0 Donavske parabrod 5% metalike ostaja drugega 4 V °/ * 11 0 4°/, pravi Italijan se bo podal pod krilo Garibaldi-ta iu ne bode izdajavec domovine'*. 0 Iz Angležkega. Iz Londona. Veliko se gov od nekega pisma, ki so ga 4 tergovci liverpolski ri sedaj kakor 3% 2 'A % 1% yy v Y) V) yy yy Y) yy yy yy yy 73.101 ske po g. 100 yy 101. 65.251 Knez Esterhazy. po g. 40 „ 84.50 58. 44. 36. 14. Knez Salmove po g. 40 Knez Palfyove po g. 40 yy yy yy 42. 38. Iinez Claryove po g. 40 „ 36.25 Knez St. Genoisove po g.40 „ Obligacije zemlíšn. odkupa. KoezWindischgrâz.po g.20„ 38. 23. pravijo po nekem gostovanji cesarju Napoleonu pi (po 100 gold.) Grof Waldsteinove po g.20 „ 27.25 sali in 5% dolnjo 5% ogerske...... 73.50 naravnost prašali: kakošne namere ima do A n-gležije, ali bo mir ostal ali bo vojska? Cesar Napoleon jim je dal odgovor, da celi svet vé, da dozdaj ni ne eu- 5%krajnske. stajarske, avstrijanske g. .92.50 Grof Keglevičeve po g. 10 15.50 ilenarji. 5% horvaškein slavonske yy 72. S krat ne z besedo ne v djanji pokazal, da bi ne bil Angležem prijatel; in kakor je bil, tako bo vprihodnje. Casniki angležki se zlo hudujejo nad p r e d e r z n o s tj o čveterih ter-govcov, ki se vtikujejo v reč, ktera spada samo v oblast vlade, in skušajo tako cesarja o zadevi, ktere cesar tudi nobe-uemu svojih ljubijencov ne razodene. Cesar sam ne vé, ali v svojih okoljšinah mogel biti jutri tak, kakor je koroške, istrijanske yy 86. Deržav ujem i z lotři j 360 360 119 lo danes. Da pa angležka vlada ne porajta miroljubnih zagotovíl Zájem od leta 1834 po 250 „ „ „ „ 1834petink. „ yy r> yy 1839. . . „ „ 1839petink. „ 4% narodni od leta 1854 „ Dohodkine oblig, iz Komo „ 17.25 Cesarske krone . . Cesarski cekini . . Napoleondori (20 frankov) „ Souvraindori . . . Ruski imperiali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori 17. 5.83 yy yy 116.591 Louisdori (nemški) 115 Srebro (ažijo) yy yy yy yy yy yy 17.12 10.15 10.60 12.45-10.15 24. y 398 # V za leto 1860 Novo leto je před durmi 9 in treba bo iznova se naročiti na „Novice", ki prihodnj leto na8topijo 18. tečaj Navada je od nekdaj, da vredniki in založniki na dolgo in široko ponavljaj o v tem času, kaj bojo přinesli svojim bravcom ob novem letu. Nihče tedaj tudi nam ne bo zaměřil, da storimo tudi mi, kar delajo drugi. Namesto pa, da bi s suho besedo ponavljale „Novice" slovo od častitih bravcov letošujega leta in jih vabile k novému naročilu, po-navljajo svoje vabilo raje z nadušeno pesmijo pervega našega mojstra Koseskega, ktero je z nadpisom: „Ha be te sal in vobis — et pace m inter vos! Marc. IX. 49." zapel pred 15 leti, in ima ravno današnji dan še skor večjo veljavo kakor jo je takrat imela; tedaj v imenu „Novic" ona govori namesto nas. mnogim našim sedanjim bravcom ni znana; vsem pa gotovo priljubljeua. Naj Čujte! Rekle bi, zvesto da smo namembo dosegle tećaja, Toda služabnici molk, sodba spodobi se Vara. Sodite! Sicer dovolite nam sledeće besede, Dobro prevdarite jih, vredne pomislika so; Če bi še manjkalo kaj, iz lastnega blaga dodajte. Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo, Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj. Kinćite ga iz lastne moći, iz lastnega vira, Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donil, Prićal Vašo modrost na desno, na levo narodom. y Bogu d uso in vest, vladarju zvestobo do smerti Veri zaupa poklon, glasu zakona posluh, Starosti cast, mladenču poduk, otroku Ijubezen, Ženi prijazno pomoć, bratu Slavenu objem. Vezi edinstva krepost so naše perve narocbe. Res je začetek trud. okorna beseda dětinstva; Tega ne vstrašite se! Moć neizmerna je sklep. Volja poprav V am bodi in skerb; izida ni dvombe Glejte ta hrast košat hrastić oćetu je bil; Zakon natore je tak, da iz malega rase veliko Marno poglejte potem na polje slovenskega djanja. Mnogo ledine je še, Ganite jih, otrebite mah mnogo je krizama rok. domovini do jedra, Duhe zarotíte v beg dvombe, nemarnosti, tmin, Đvignite serćno zaklad slovenskega dlana in uma » Nepomenljivo leži nevažna peška na grivi, Nekem otroku iz rok padla nevedoma je; Kl iti začne, narase drevó, se kroži, se sin, Krona mu prostre se v zrak, jablan na grivi stoji, Važno devet rodovin z obilnim sadjem previdi. Svetu pokažite lik domaće navade in misli, Biti slovenske kervi, bodi Slovencu ponos! Spomnite se imenosti del pokojnih oćetov, Cenite vrednosti sicer roda sedanjega tud; Kdor zaničuje se sam, podlaga se tujćevi peti Mlada zaveržena dva pobegneta v hrib aventinski, Reven osnujeta stan, komaj pastirju se vdá. JDvigne se stan, premeni se v grad, se množi, se krepi Žezlo prime deržav, morja si skuje trizób. j Roma ponosna slovi, kraljici zemlja se vklanja. Tako iz malega stvar narase velika in slavna. Volja se zbudi tedaj, truda ne strašite se ! Krasno bo sad slovenske reći ob uri dozori]. Gani se verli ratár! Sin bo veselo sejal, Cvetju se čudil unuk unuka unukove žetve. Zlate te resnice boj tudi prihodnje vodilo nam na polji obširnem, ki ga obdelujejo „Novice" tudi vsem prija tlo m našim, ki pišejo za nje ali ki jih po dpi raj o z dnarno pripomočjo naročita. naj bojo Velika većina naših očnikov nam je željo odkrila naj bi bi to storili, ako bi mogli prezreti želj » Novice" izhajale dvakrat vsaki teden Radi 99 Novic" k ne povikša. ln zavolj tistih teh kterim gré danji čas težko za krajcar in so prosili, naj se cena 9 kterih je veliko in so nam tud dragi bravci, gotovo uni, kterih dražje naročilo težko ne stane ? ne boj nevolj Ie z krat izhajanjem na teden Ce pa z naznanilom kratnega lista na teden nismo razveselili častitih naročnikov, ki jih dvakrat želij jih bomo pa razveselili gotovo s tem, ako povemo, da prihodnj t bo začela izhajati pet r> Ob ktero so po smerti Vert slovenskému slovstvu v slavo začeli pisati prečastiti gosp prošt Mih povest e l Ver u 9 * in ktero bomo podajali svojim naročnikom v d dodelanih pol in obljubili, ako jim ? 4 gold, in 20 kr. Bog zdravje ohrani, Izhajale bojo „Novice" kakor dozdaj, vsako sredo, 9 za pol leta 2 gold. 10 kr., za četert leta kakor jo nam slavni gospod blagovolno darujejo. Poslali so nam že već nam jih poslati toliko, da se vsaki mesec bode izdala ena pola. in veljale po pošti kamor koli pošiljane za cel o leto 5 kr. novega dnarja. V tiskarnici prejemane 1 gold veljajo za celo leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta pa 90 kr. nov. dn. Komur se v Ljubljani na dom pošiljajo, plača nošníne za celo leto 35 kr., za pol leta pa 18 kr. — Kdor si med letom želi napis (adres) premeniti, naj za ta predelek, po kterem se morajo vsi prejšni natisi zavreči in novi napraviti, pošlje 20 krajc.; ce ne, se mu ne more postreči. Naročnína se pošilja v frankiranih pismih v tiskarnico B laz nik v Ljublj ? fran k pisma se ne jemljej ker ono nima nič Vredništvo pri tej priliki prosi, naj se njemu ne pošiljajo ne dnarje ne nobene reklamacije listov a « É i ■ « a. • • - ** __v i , V > • » • V • i B i V I • 9 je priloženo današnj s tem opraviti, kar spada v oprav k Pisarije naročíl častitim naročnikom polajsati 9 1 listu navadno pismo 9 k en t k j P h tega V s e P svojih mocna polaj š t e m p e i j i Novic" kakor je, ali pa popravlj če ima napis kak p o pro drugač j tem P biti To je tiskarnici in storí, da se „Novice" v začetku novega leta vsakemu hitreje odpravijo. Ker so pa „Novice podverž in S svojimi narocili, da pridejo záložníku pervih listov k vediti mora: koliko i z ti so v ima napraviti, naj se častiti naročniki podvi zaj gotovo v s e t mesec v roke; sicer se lahko primeri, kakor skusnj » f uci 9 da nekteri ne dobij o več, kar naročnikom gotovo ni po volji, pa tudi zalozniku ni ljubo Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef BI ai nik. i