Projekt ESS: Krepitev vseživljenjskega učenja (OP27.00298) Sklop 2: Presojanje in razvijanje kakovosti s poudarkom na digitalizaciji Aktivnost 2.1.: Razvoj kakovosti izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in hibridnega izobraževanja



Naloga 2.1.1.: Razvoj novega programa spopolnjevanja za strokovne delavce in druge izobraževalce odraslih: Andragogika v praksi: sodobni pristopi izobraževanja in učenja odraslih





ANDRAGOGIKA V PRAKSI:



SODOBNI PRISTOPI IZOBRAŽEVANJA IN



UČENJA ODRASLIH



Program temeljnega usposabljanja



ACS, december 2024





ZBIRKA PROGRAMOV ANDRAGOŠKEGA USPOSABLJANJA IN SPOPOLNJEVANJA ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE





Naslov publikacije Andragogika v praksi: sodobni pristopi

izobraževanja in učenja odraslih

Avtor dr. Tanja Možina



Program je pripravljen izhajajoč iz teoretskih poglavij strokovne monografije z naslovom: Temelji

andragogike za praktike, pri pripravi katerem so sodelovali:



dr. Borut Mikulec, dr. Monika Govekar Okoliš, dr. Marko Radovan, dr. Danijela Makovec Radovan, Milena Zorić Frantar, Natalija Žalec, MAEd (UK) in spec., dr. Petra Javrh, Sonja Klemenčič, mag. Tanja Vilič Klenovšek, mag. Andreja Dobrovoljc, Urška Pavlič



Recenzor Ema Meden

Kraj založbe, leto izdaje Ljubljana: Andragoški center Slovenija, 2024 Prevajalec -

Lektor Besedilo ni lektorirano

Oblikovalec/ilustrator -

Navedba izdaje Elektronska izdaja

Povezava na objavo https://www.acs.si/digitalna-bralnica/andragogika-

v-praksi/



Izdaja je financirana iz projekta Krepitev vseživljenjskega učenja. Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.



Publikacija je brezplačna.



Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 223941891

ISBN 978-961-7116-84-7 (PDF)

Vsebina



1. Ime programa ............................................................................................. 4

2. Namen programa ......................................................................................... 4

3. Ciljna skupina ............................................................................................. 8

4. Cilji programa ............................................................................................. 9

5. Katalog znanja oziroma vsebina programa ....................................................... 10

5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa ................................................... 10

5.2 Katalog znanja – po vsebinskih sklopih in temah ........................................... 12

6. Trajanje izobraževanja ................................................................................. 23

7. Izpitni katalog oziroma drugi načini preverjanja znanja ....................................... 23

8. Pogoji za vključitev v program ....................................................................... 23

9. Pogoji za napredovanje in dokončanje programa ............................................... 24

10. Organizacija izobraževanja ......................................................................... 25

11. Znanje in usposobljenost strokovnih delavcev ................................................ 29

12. Potrdilo o usposabljanju ............................................................................ 31

13. PRILOGE ................................................................................................ 32

PRILOGA 1: Literatura in viri za pripravo programa ........................................... 32

PRILOGA 2: Literatura in viri za izvedbo programa ............................................ 32



1. Ime programa



Program usposabljanja: Andragogika v praksi: sodobni pristopi izobraževanja in učenja odraslih

Krajše ime programa: Andragogika v praksi



2. Namen programa



Prispevek programa k uresničevanju nacionalnih in mednarodnih ciljev izobraževanja odraslih



Program usposabljanja je zasnovan v skladu s ključnimi strateškimi cilji na področju izobraževanja odraslih, ki jih opredeljujejo nacionalni in mednarodni dokumenti.



Na nacionalni ravni se program navezuje predvsem na Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (v nadaljevanju Resolucije) (Uradni list RS, št. 49/22). Resolucija v petem prednostnem področju med dejavnostmi na področju izobraževanja odraslih namreč opredeli Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev in izobraževalcev odraslih. Dejavnost zajema strokovne delavce, ki izvajajo formalno izobraževanje, ki vodi do izobrazbe ter strokovne delavce, ki izvajajo javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle.



V Resoluciji je poudarjeno, da velik del izobraževanja odraslih poteka v neformalnih izobraževalnih programih, tako v izobraževalnih ustanovah kakor v drugih okoljih, zato so ukrepi namenjeni tudi izobraževalcem odraslih, ki delujejo v neformalnem izobraževanju odraslih (splošno, poklicno in strokovno).



Med ukrepi za krepitev strokovnega razvoja izobraževalcev odraslih Resolucija opredeli razvoj novih programov usposabljanja in izpopolnjevanja za izobraževalce odraslih, tako tistih, ki delujejo v formalnem kot tistih, ki delujejo v neformalnem izobraževanju odraslih.



Na mednarodni ravni se program navezuje na razvojne usmeritve, ki jih zajemajo pomembni mednarodni strateški dokumenti 1 . Ti dokumenti spodbujajo izboljšanje osnovnih in ključnih kompetenc odraslih, razvijanje učnih priložnosti ter večjo socialno kohezijo in pri tem še posebej poudarjajo potrebo po zagotavljanju kakovosti in pravičnosti v izobraževalnih sistemih. Pri tem poudarjajo potrebo po dobri usposobljenosti kadrov, ki delujejo v izobraževanju odraslih.



1 A memorandum of lifelong learning 2020, Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko

sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), Agenda 2030 idr.

Tako nacionalni kot mednarodni dokumenti naslavljajo potrebo po usposobljenih kadrih, ki delujejo v izobraževanju odraslih. Ti so namreč ključni za povečanje udeležbe odraslih v izobraževalnih programih, kakovostno načrtovanje in izpeljavo izobraževanja ter kakovostne učne dosežke.



Ugotovljene potrebe strokovnih delavcev in drugih izobraževalcev odraslih po temeljnih andragoških znanjih in spretnostih



Pri snovanju programa usposabljanja smo upoštevali ugotovitve analiz potreb po znanju in spretnostih strokovnih delavcev in drugih izobraževalcev odraslih, ki jih zajemajo različne domače in mednarodne strokovne študije in raziskave. Še posebej smo upoštevali najnovejše analize, ki smo jih prav z namenom pridobivanja aktualnih potreb, ki jih izražajo izobraževalci odraslih v praksi, v zadnjem obdobju zasnovali in izpeljali na Andragoškem centru Slovenije.



Pomembno izhodišče za razvoj programa usposabljanja so ugotovitve o tem, da številni strokovni delavci in drugi izobraževalci odraslih na začetku svoje karierne poti na področju izobraževanja odraslih pogosto nimajo dovolj andragoških znanj in spretnosti, za delo z odraslimi. Prvo bolj sistematično analizo ugotavljanja potreb osebja, ki deluje na področju izobraževanja odraslih smo na Andragoškem centru Slovenije opravili že v letih 2008 in 20092, tudi študije, ki smo jih opravljali v določenih časovnih obdobjih (npr. Kompetenčna zasnova spopolnjevanja andragoških delavcev3, Izobraževanje odraslih in svetovanje na daljavo med pandemijo, 2021) si pokazale podobno.



Ena izmed ključnih značilnosti kadrov, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih, to velja še posebej, če zajamemo področje v celoti, poleg formalnega izobraževanja namreč tudi zelo heterogeno področje neformalnega izobraževanja odraslih, je, da le ti prihajajo iz različnih poklicnih okolij. Nekateri so po svoji temelji dodiplomski ali podiplomski izobrazbi iz družboslovnih poklicev in pogosto že imajo osnovna pedagoška znanja, vendar ne vedno tudi dovolj temeljnih andragoških znanj in spretnosti. Drugi prihajajo iz naravoslovnih in tehničnih strok, kjer pedagoško-andragoška izobrazba pogosto ni del njihovega dodiplomskega izobraževanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da za strokovne delavce, ki v Sloveniji delujejo v formalnem izobraževanju odraslih, ki vodi do izobrazbe, po slovenski zakonodaji velja pogoj, da morajo imeti opravljeno formalno-pedagoško andragoško izobrazbo, ta pa ni potrebna za izobraževalce odraslih, ki delujejo v neformalnem izobraževanju odraslih.



2 Prikaz dosežkov in razvojnih izzivov izobraževalne dejavnosti Andragoškega centra Slovenije – Izhodišča za oblikovanje nove zasnove andragoškega spopolnjevanja



3 Kompetenčna zasnova spopolnjevanja izobraževalcev odraslih Na Andragoškem centru Slovenije smo v letu 2024 izpeljali evalvacijsko študijo, v kateri smo se osredotočili na vlogo organizatorja izobraževanja odraslih na poklicnih in strokovnih šolah ter šolskih centrih. Ta je pokazala, da številni strokovni delavci, ki delujejo v vlogi organizatorja izobraževanja odraslih, tudi če imajo formalno pedagoško-andragoški izobrazbo, potrebujejo krepitev temeljnih andragoških znanj in spretnosti. Prav tako pa ta, po mnenju organizatorjev izobraževanja odraslih, ki smo jih vključili v anketiranje, potrebujejo njihovi učitelji. Večinoma so namreč to učitelji, ki v temelju svoje zaposlitve poučujejo mladino, dijake na srednjih poklicnih in strokovnih šolah, s pogodbenim delom ali s povečanim obsegom dela pa se vključujejo tudi v izobraževanje odraslih. Zanje je še posebej pomembno, da znanj in spretnosti, ki so si jih pridobili v izobraževanju mladine, nereflektirano ne prenašajo tudi v delo z odraslimi. Pomembno je, da poznajo specifike izobraževanja in učenja odraslih ter načrtovanje in izpeljavo izobraževanja zanje.



Organizatorji izobraževanja odraslih so v največji meri izrazili potrebo po krepitvi znanj in spretnosti z naslednjih področij: svetovalna in učna podpora odraslim (povprečna ocena, poznavanje značilnosti organizacije in izvedbe programov, ko se vanje vključujejo odrasli, individualizacija izobraževalnih programov: osebni izobraževalni načrt, komunikacijske spretnosti in medsebojni odnosi: spodbujanje sodelovanja, reševanja konfliktov, krepitev skupnosti učenja, motivacija odraslih za izobraževanje in učenje, ugotavljanje značilnosti, ovir in potreb odraslih, oblike in metode izobraževanja odraslih, uporaba sodobnih tehnologij in digitalnih orodij v podporo izobraževanju in učenju (Možina, Zorić Frantar in Rajar 2024).



Podobno so organizatorji izobraževanja odraslih ocenili potrebe po znanjih in spretnostih, ki jih potrebujejo njihovi učitelji. Med zelo pomembne tematike za učitelje so dodali še: teoretične osnove andragogike: razumevanje temeljnih načel izobraževanja in učenja odraslih, ocenjevanje in vrednotenje učenja: Metode in orodja za merjenje sprotnega napredka in učnih dosežkov, Priprava e-učnih gradiv in učnih pripomočkov, psihološki vidiki učenja odraslih (prav tam, 2024).



Ob teh rezultatih velja upoštevati, da smo v tem obdobju na celotnem področju vzgoje in izobraževanja, to pa velja tudi za področje izobraževanja odraslih, soočeni s pomanjkanjem kadrov. To je botrovalo odločitvi odločevalcev, da se ob velikem pomanjkanju kadrov tudi v formalnem izobraževanju lahko zaposlijo kadri, ki ob zaposlitvi še nimajo formalne pedagoško-andragoške izobrazbe, morajo pa si jo pridobiti v določenem časovnem obdobju. Čeprav sistematično zbranih podatkov o učinkih tega ukrepa še nimamo, lahko predvidevamo, da so oziroma bodo med kadri, ki se bodo vključevali na področje formalnega izobraževanja odraslih po tem ukrepu predvsem mlajši kadri oz. kadri, ki bodo prihajali iz drugih strokovnih področji dela. Za to ciljno skupino lahko predvidimo, da ne bodo imeli ali pa bodo imeli premalo pedagoško-andragoških znanj in spretnosti, ko bodo nastopili svoje delo na področju izobraževanja odraslih. Vsi ti kadri bodo sicer morali opraviti formalno-pedagoško andragoško izobraževanje, vendar je to izobraževanje dolgotrajno, vsaj temeljne osnove andragoške vede, pa bodo potrebovali takoj. Tudi tem kadrom je namenjen krajši 24 urni program temeljnega andragoškega usposabljanja za praktike.



Še bolj pa bo program namenjen številnim izobraževalcem odraslih, ki delujejo v različnih oblikah neformalnega izobraževanja odraslih. Čeprav ti kot izobraževalci odraslih ne potrebujejo formalne pedagoško andragoške izobrazbe, potrebujejo temeljna pedagoško-andragoška znanja in spretnosti.



Ob snovanju programa smo upoštevali tudi priporočila mednarodne raziskave PIIAC (Mednarodni program za ocenjevanje kompetenc odraslih), še posebej priporočila z vidika okrepitve znanj in spretnosti izobraževalcev odraslih za delo v digitaliziranih učnih okoljih. V raziskavi je bilo oblikovano priporočilo, da mora razvoj novih programov usposabljanja izobraževalcev (in posredno učečih se) temeljiti na prijemih, ki se kot dobre prakse kažejo na celotnem področju izobraževanja, na primer samostojno učenje (odpiranje možnosti za samostojno učenje, priprava gradiv), uporaba IKT (računalnik in mobilni telefon, izbor vsebin z medmrežja), učenje v skupini, učenje s praktičnim delom. Kot posledico tako lahko prej pričakujemo transformacijo posameznika z učenjem ter aktivno državljanstvo. (PIAAC, Program za mednarodno ocenjevanje spretnosti odraslih. Raziskovalno poročilo: strokovne podlage in priporočila, 2017).



Usposabljanju izobraževalcev odraslih za načrtovanje in izvajanje e-izobraževanja, so namenjeni drugi programi, pri razvoju programa temeljnega usposabljanja Andragogika v praksi, smo priporočilo raziskave PIIAC upoštevali na več načinov. Najprej tako, da je program zasnovan kot kombinirana oblika izobraževanja, ki vključuje: usposabljanje v živo, v prostorih izobraževalne organizacije, spletno usposabljanje s pomočjo videokonferenčnih sistemov (Zoom, MS Teams) in organizirano samostojno učenje v spletnem učnem okolju Moodle. Različne spremljave, ki jih izvajamo v okviru izobraževalne dejavnosti na Andragoškem centru Slovenije, nam namreč kažejo, da kombinirana oblika izobraževanja ciljnim skupinam, ki jih bo zajel program, ustreza in povečuje njihovo udeležbo glede na tradicionalno izobraževanje, izpeljano v celoti v živo. Sama izkušnja, ki si jo udeleženci tako zasnovanega programa pridobijo, pa jih kot izobraževalce odraslih ozavešča in posredno usposablja za načrtovanje in izpeljavo teh oblik izobraževanja v lastni praksi izobraževanja odraslih.



Namen programa opredeljuje vizijo splošnih sprememb, h katerim teži določeno usposabljanje oz. spopolnjevanja.



Skladno s predpostavko, da se bodo v program vključevali strokovni delavci in drugi izobraževalci odraslih, ki šele vstopajo na področje izobraževanja odraslih in še nimajo dovolj temeljnih andragoških znanj in spretnosti, je vizija splošnih sprememb, h katerim bodo usmerjene vse aktivnosti v programu opredeljena k temu, da udeleženci vzpostavijo temelje oz. okrepijo dojemanje lastne strokovne identitete izobraževalca odraslih. Strokovna identiteta izobraževalca odraslih je namreč tesno povezana s poznavanjem temeljev lastne stroke – andragogike. S tega vidika je pomembno vsaj temeljno poznavanje zgodovinskega razvoja in temeljnih konceptualnih utemeljitev stroke. Udeleženci bodo v programu pridobili tudi strokovne nastavke za krepitev spretnosti, ki jih potrebujejo pri praktičnem udejanjanju andragoškega cikla kot temeljnega konceptualnega jedra andragoške stroke. Program je zasnovan na način, da udeleženci vsaj v temeljnih vidikih spoznajo vse elemente andragoškega cikla: ugotavljanje potreb, načrtovanje in organizacijo izobraževanja, različne vidike izpeljave izobraževanja – vključno z poznavanjem značilnosti udeležencev in orodij za premagovanje ovir, s katerimi se vključujejo udeleženci v izobraževanju, do spremljanja napredka in vrednotenja dosežkov udeležencev.



Je pa potrebno na tem mestu navesti tudi omejitve programa. Andragoške stroke v temelju ni mogoče poglobljeno spoznati v 24 urnem programu. Še manj si je v takšnem obsegu programa mogoče pridobiti vse spretnosti, ki jih od izobraževalca odraslih zahteva udejanjanje andragoškega cikla. Program je zato tudi motivacijske narave, nekakšna vstopna točka za tiste izobraževalce odraslih, ki se z vedo andragogike šele prvič srečujejo, da se kasneje usmerijo v spopolnjevanje svojih znanj in spretnosti, v številne specializirane programe usposabljanja in spopolnjevanja, ki jih nudimo na Andragoškem centru oz. pri drugih izvajalcih tovrstnega usposabljanja.



3. Ciljna skupina



Ciljno skupino sestavljajo strokovni delavci in drugi izobraževalci odraslih, ki načrtujejo in izvajajo izobraževalno delo v izobraževalnih programih za odrasle (npr. organizatorji izobraževanja odraslih, učitelji, mentorji, tutorji, trenerji) v različnih vrstah izobraževalnih in drugih organizacij, ki izvajajo izobraževanje odraslih. Program je namenjen tudi svetovalcem v izobraževanju odraslih in svetovalcem za kakovost izobraževanja odraslih, ki morajo za kakovostno opravljanje svojega dela poznati temelje andragoške stroke.



Prvenstveno je program namenjen posebej tistim strokovnim delavcem in izobraževalcem odraslih, ki so na začetku svoje strokovne poti in želijo okrepiti svoje temeljno znanje in spretnosti o delu z odraslimi v izobraževanju.



Pri ciljni skupini, ki se bo vključevala v program, je mogoče pričakovati, da:



• Imajo različno vrsto izobrazbe, pri tem je mogoče pričakovati, da ima večina

univerzitetno izobrazbo različnih smeri, pogosteje družboslovno ali humanistično,

• bodo med udeleženci programa tudi takšni, ki še niso pridobili formalne

pedagoško-andragoške izobrazbe,

• se bodo v program vključevali tudi izobraževalci odraslih, ki po svoji temeljni

izobrazbi izhajajo iz naravoslovnih smeri in med svojim dodiplomskim študijem niso pridobivali oz. poglabljali temeljnih andragoških znanj,

• imajo različne izkušnje z izobraževanjem odraslih.



4. Cilji programa



Cilji programa:



Udeleženci bodo:



 spoznali glavne mejnike razvoja andragogike v svetu,  primerjali, kako sta se razvijali institucionalno in množično izobraževanje

odraslih po posameznih obdobjih na Slovenskem,

 opredelili, kdaj se je razvila nova znanstvena disciplina – andragogika ter njen

pomen,

 kritično ovrednotili andragoške predpostavke o odraslem učečem se,  spoznali temeljne značilnosti andragoškega cikla,  kategorizirali značilnostih odraslih, ki se vključujejo v izobraževanje,  spoznali opredelitev ranljivih ciljnih skupin v izobraževanju,  opredelili motive odraslih za izobraževanje,

 zapisali in reflektirali lastne izkušnje pri prepoznavanju in odpravljanju ovir, s

katerimi se srečujejo odrasli v izobraževanju,

 spoznali različne oblike strokovne podpore odraslim pri izobraževanju in učenju,  pridobili praktične napotke o metodah in pristopih za ugotavljanje

izobraževalnih potreb,

 ovrednotili pomen in vpliv kakovostnega izvedbenega načrtovanja na

motivacijo, aktivnost in uspešnost odraslih pri izobraževanju.

 identificirali dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati pri izboru učnih metod,  spoznali glavne značilnosti vrednotenja v izobraževanju odraslih.  pripravili primer izvedbenega načrta oz. osebnega izobraževalnega načrta za

uporabo v lastni praksi.



5. Katalog znanja oziroma vsebina programa



5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa



Program je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih.



Preglednica 1: Vsebinski sklopi, teme programa ter priporočene oblike izvedbe programa



VSEBINSKI SKLOPI IN TEME NAČIN IZVEDBE PROGRAMA IN

ŠTEVILO UR

Izobraževanje Spletni Samostojno

v prostorih seminar delo v

organizacije (Zoom, spletni

MS učilnici

Teams

idr.)

I. RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Uvod v program 1

Razvoj andragogike in izobraževanja 1

odraslih v svetu in na Slovenskem – izvori

identitete izobraževalca odraslih

Značilnosti odraslih, ki vstopajo v 1

izobraževanje

Temeljna andragoška načela in andragoški 1

cikel

Število ur za sklop 4

II. MOTIVI IN OVIRE TER STROKOVNA PODPORA ODRASLIM V

IZOBRAŽEVANJU

Motivi in ovire odraslih v izobraževanju 2

Strokovna podpora odraslim v 2

izobraževanju

Število ur za sklop 4

III. REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ PRI DELU Z ODRASLIMI UDELEŽENCI

V IZOBRAŽEVANJU

Ovire, s katerimi se srečujejo odrasli v 2

izobraževanju in kako jih odpravljamo –

moja zgodba v spletnem dnevniku

Število ur za sklop 2

IV. UGOTAVLJANJE POTREB TER IZVEDBENO NAČRTOVANJE

IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Ugotavljanje potreb v izobraževanju 2

odraslih

Izvedbeno načrtovanje izobraževanja 2

odraslih

Število ur za sklop 4

VSEBINSKI SKLOPI IN TEME NAČIN IZVEDBE PROGRAMA IN



ŠTEVILO UR

Izobraževanje Spletni Samostojno

v prostorih seminar delo v

organizacije (Zoom, spletni

MS učilnici

Teams

idr.)

V. REFLEKSIJA O POMENU IZVEDBENEGA NAČRTOVANJA

Refleksija o izvedbenem načrtovanju na 1

ravni učne skupine in posameznika

Število ur za sklop 1

VI. IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Oblike in metode izobraževanja odraslih 3

Število ur za sklop 3

VII. VREDNOTENJE ZNANJA IN

SPRETNOSTI V IZOBRAŽEVANJU

ODRASLIH

Vrednotenje znanja in spretnosti v 3

izobraževanju odraslih

Evalvacijski pogovor z udeleženci 1

Število ur za sklop 4

VIII. IZVEDBENO NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODASLIH - ZAKLJUČNI

IZDELEK UDELEŽENCEV NA PRIMERU ZA UPORABO V LASTNI PRAKSI

Izvedbeno načrtovanje izobraževalnih 2

ciljev, metod dela z odraslimi in metod

vrednotenja znanja in spretnosti



Število ur za sklop 2

Izobraževanje v Spletni Samostojno

prostorih seminar delo v spletni

organizacije (Zoom, MS učilnici

Teams

idr.)

SKUPAJ UR PO NAČINU IZVEDBE 15 4 5

SKUPAJ TRAJANJE PROGRAMA 24 UR



5.2 Katalog znanja – po vsebinskih sklopih in temah



I. Vsebinski sklop: RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



Namen:

Udeleženci pridobijo informacije o programu usposabljanja, njegovem poteku in pogojih za uspešno dokončanje. Seznanijo se med seboj, predstavijo svoje izkušnje ter opredelijo pričakovanja. Premislijo o razvoju izobraževanja odraslih in andragogike, izvorih lastne strokovne identitete. Premislijo o vplivu značilnostih odraslih udeležencev na učenje in poučevanje. Ovrednotijo temeljna andragoška načela in predpostavke ter spoznajo ključne faze andragoškega cikla.



Trajanje v urah: 4 pedagoške ure



Znanja in spretnosti:



Preglednica 2: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: RAZVOJ ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

UVOD V PROGRAM  pridobijo temeljne  predstavijo svoje dosedanje

informacije o programu izkušnje z izobraževanje odraslih

usposabljanja, njegovi  opredelijo svoja pričakovanja

vsebini, načinu izvedbe in

časovnem poteku

 spoznajo ključne aktivnosti

usposabljanja in učne

obveznostih

RAZVOJ  spoznajo glavne mejnike  primerjajo, kako sta se razvijali ANDRAGOGIKE IN razvoja andragogike v institucionalno in množično IZOBRAŽEVANJA svetu in na Slovenskem izobraževanje odraslih po ODRASLIH V posameznih obdobjih na

SVETU IN NA Slovenskem

SLOVENSKEM  povežejo zgodovinsko

perspektivo razvoja

izobraževanja odraslih z izvori

njihove lastne strokovne

identitete

ZNAČILNOSTI  spoznajo psihološke in  opredelijo faze spoznavnega ODRASLIH, KI socialne značilnosti razvoja odraslih

VSTOPAJO V odraslih  poiščejo vplive delovnega

IZOBRAŽEVANJE  razumejo pomen socialnih statusa in predhodne izobrazbe

omrežij (družina, na odrasle v izobraževanju

prijatelji) na

izobraževanje in učenje

odraslega

 spoznajo značilnosti, ki

definirajo ranljive ciljne

skupine

TEMELJNA  spoznajo ključne faze  kritično ovrednotijo temeljna ANDRAGOŠKA andragoškega cikla andragoška načela in NAČELA IN predpostavke o odraslih

ANDRAGOŠKI udeležencih v izobraževanju

CIKEL



Priporočljive vsebine:



Preglednica 3: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: RAZVOJ ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

UVOD V PROGRAM-Namen, cilji, vsebine programa usposabljanja

- Pravila za pridobitev potrdila o uspešno zaključenem

usposabljanju

- Načini dela v programu

- Organizacijske zadeve

RAZVOJ - Začetki razvoja andragogike,

ANDRAGOGIKE IN -Evropska tradicija andragogike, IZOBRAŽEVANJA -Andragogika v državah v razvoju, ODRASLIH V - Sodobni trendi,

SVETU IN NA - Izobraževanje odraslih na Slovenskem po obdobjih SLOVENSKEM

ZNAČILNOSTI - Psihološke in socialne značilnosti odraslih ODRASLIH, KI - Spoznavni razvoj v odrasli dobi

VSTOPAJO V - Delovni status in predhodna izobrazba IZOBRAŽEVANJE -Državljanstvo in narodnost

- Značilnosti odraslih s posebnimi potrebami

- Vpliv socialnih omrežij.

TEMELJNA -Temeljna andragoška načela

ANDRAGOŠKA -Predpostavke in miti o značilnostih odraslih v izobraževanju NAČELA IN - Andragoški cikel

ANDRAGOŠKI

CIKEL



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci ne pripravijo izdelkov v tej fazi.



II. Vsebinski sklop: MOTIVI IN OVIRE TER STROKOVNA PODPORA

ODRASLIM V IZOBRAŽEVANJU



Namen:

Udeleženci spoznajo dejavnike motivacije odraslih za izobraževanje, ovire pri učenju ter strategije za njihovo premagovanje. Razmišljajo o ustvarjanju vključujočega učnega okolja in spoznajo vsebine ter oblike strokovne podpore odraslim. Prejmejo tudi priporočila za izvajanje strokovne podpore v praksi.



Trajanje v urah: 4 pedagoške ure



Znanja in spretnosti:



Preglednica 4: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: MOTIVI IN OVIRE TER STROKOVNA PODPORA ODRASLIM V IZOBRAŽEVANJU



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

MOTIVI IN OVIRE  spoznajo dejavnike, ki  klasificirajo ovire odraslih ODRASLIH V vplivajo na motivacijo pri izobraževanju in učenju, IZOBRAŽEVANJU odraslih v izobraževanju  asociativno povežejo ovire

in strategije za

premagovanje teh ovir.

STROKOVNA  premislijo o načinih  razmejijo strokovno PODPORA strokovne podpore, ki jo podporo odraslim pred ODRASLIM V že nudijo udeležencem vključitvijo v izobraževanje, IZOBRAŽEVANJU ter kako bi jo lahko med izobraževanjem in po

nadgradili zaključku izobraževanja.



Priporočljive vsebine:



Preglednica 5: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: MOTIVI IN OVIRE TER STROKOVNA PODPORA ODRASLIM V IZOBRAŽEVANJU



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

MOTIVI IN OVIRE - Motivacija odraslih za izobraževanje ODRASLIH V - Klasifikacija izobraževalnih ovir

IZOBRAŽEVANJU -Uporabnost in pomembnost učenja

- Samopodoba

- Strategije za premagovanje ovir pri učenju

- Izobraževalni cilji kot spodbuda za učenje

- Inkluzivno in podporno učno okolje

STROKOVNA -Strokovna podpora pred izobraževanjem PODPORA -Strokovna podpora med izobraževanjem ODRASLIM V - Strokovna podpora po izobraževanju in učenju IZOBRAŽEVANJU -Organiziranost strokovne podpore (znotraj organizacije,

zunaj organizacije)



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci ne pripravijo izdelkov v tej fazi.



III. Vsebinski sklop: REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ PRI DELU Z

ODRASLIMI UDELEŽENCI V IZOBRAŽEVANJU



Namen:

Udeleženci razmislijo o svojih izkušnjah pri delu z odraslimi v izobraževanju. Izberejo, zapišejo in kritično ovrednotijo primer iz lastne prakse, ki je povezan s prepoznavanjem in odpravljanjem ovir odraslih v izobraževalnem procesu. Pri izbiri primerov izhajajo iz svoje vloge, ki je lahko organizator izobraževanja odraslih, učitelj, mentor, tutor, svetovalec in podobno.



Trajanje v urah: 2 pedagoški uri



Znanja in spretnosti:



Preglednica 6: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ PRI DELU Z ODRASLIMI UDELEŽENCI V IZOBRAŽEVANJU



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

REFLEKSIJA  znajo prepoznati ovire, s  zapišejo in ovrednotijo LASTNIH katerimi se srečujejo odrasli lastno izkušnjo pri IZKUŠENJ PRI v izobraževanju odkrivanju in odpravljanju DELU Z ovir udeležencev v

ODRASLIMI izobraževanju,

UDELEŽENCI V  opravijo kolegialno presojo,

IZOBRAŽEVANJU izmenjajo si lastne zapise in

jih nadgradijo



Priporočljive vsebine:



Preglednica 7: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ PRI DELU Z ODRASLIMI UDELEŽENCI V IZOBRAŽEVANJU



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

REFLEKSIJA -Načini odkrivanja ovir odraslih v izobraževanju LASTNIH -Strategije za pomoč udeležencem pri odpravljanju ovir za IZKUŠENJ PRI izobraževanje.

DELU Z





ODRASLIMI


UDELEŽENCI V

IZOBRAŽEVANJU



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Vsak udeleženec v obliki spletnega dnevnika opiše oviro, s katero se je srečeval udeleženec v izobraževanju. Opiše, kako je to oviro identificiral in kako je ravnal, kakšno strokovno podporo je nudil udeležencu, da je oviro uspešno odpravil.



V drugi fazi udeleženci opravijo kolegialno presojo. V parih si izmenjajo zapise, ovrednotijo zapisano rešitev, predlagajo še druge možne rešitve iz lastne prakse, če so se sami že kdaj soočali s podobnim primerom.



IV. Vsebinski sklop: UGOTAVLJANJE POTREB TER NAČRTOVANJE

IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



Namen:

Udeleženci premislijo o različnih vidikih ugotavljanja izobraževalnih potreb. Pridobijo znanje o ravneh in subjektih tega procesa ter spoznajo metode in pristope za ugotavljanje potreb v izobraževanju odraslih. Spoznajo pomen in namen izvedbenega načrtovanja na različnih ravneh. Povežejo postopke ugotavljanja potreb s postopki priprave analize značilnosti ciljne skupine in posameznikov ter postopki izvedbenega načrtovanja.



Trajanje v urah: 4 pedagoške ure



Znanja in spretnosti:



Preglednica 8: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: UGOTAVLJANJE POTREB TER NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

UGOTAVLJANJE  razumejo, kaj so  določijo različne ravni POTREB V izobraževalne potrebe ugotavljanja izobraževalnih IZOBRAŽEVANJU  premislijo o različnih potreb in subjekte, ki pri ODRASLIH kontekstih, v katerih tem sodelujejo

poteka ugotavljanje  predstavijo lastne izkušnje

izobraževalnih potreb pri ugotavljanju

 spoznajo nekaj različnih izobraževalnih potreb

metod in pristopov k

ugotavljanju

izobraževalnih potreb IZVEDBENO  spoznajo pomen in  povežejo postopke NAČRTOVANJE V namen izvedbenega ugotavljanja potreb in ovir IZOBRAŽEVANJU načrtovanja na različnih odraslih s pripravo analize ODRASLIH ravneh značilnosti učne skupine in

 pridobijo praktične posameznika

nasvete in spoznajo  povežejo ugotovitve

pripomočke za uvodnih pogovorov z

oblikovanje izvedbenega udeleženci s postopki

načrta za učno skupino izvedbenega načrtovanja

 spoznajo prvine dobrega  razmejijo izvedbeni načrt

osebnega za učno skupino in učno

izobraževalnega načrta pripravo učitelja



Priporočljive vsebine:



Preglednica 9: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: UGOTAVLJANJE POTREB TER NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

UGOTAVLJANJE -Izobraževalne potrebe

POTREB V - Ravni zaznavanja izobraževalnih potreb IZOBRAŽEVANJU -Kdo zaznava/ugotavlja izobraževalne potrebe ODRASLIH -Metode in pristopi za ugotavljanje izobraževalnih potreb

- Kako uporabimo ugotovljene izobraževalne potrebe

IZVEDBENO -Izvedbeni načrt za izobraževalni program NAČRTOVANJE V -Uvodni pogovor z udeleženci

IZOBRAŽEVANJU -Priznavanje predhodnega znanja ODRASLIH -Analiza učne skupine

- Izvedbeni načrt za učno skupino

- Osebni izobraževalni načrt

- Vodila in pripomočki za izvedbeno načrtovanje



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci ne pripravijo izdelkov v tej fazi.



V. Vsebinski sklop: REFLEKSIJA O POMENU IZVEDBENEGA NAČRTOVANJA



Namen:

Udeleženci pripravijo pisno refleksijo o pomenu kakovostnega izvedbenega načrtovanja za učinkovitost izpeljave izobraževanja odraslih in uspešnost udeležencev.



Trajanje v urah: 1 pedagoška ura



Znanja in spretnosti:



Preglednica 10: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: REFLEKSIJA O POMENU IZVEDBENEGA NAČRTOVANJA



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

REFLEKSIJA O  spoznajo pomen in  ovrednotijo pomen IZVEDBENEM namen izvedbenega izvedbenega načrtovanja na NAČRTOVANJU načrtovanja na različnih ravni učne skupine in NA RAVNI UČNE ravneh posameznika za motivacijo, SKUPINE IN aktivnosti uspešnost

POSAMEZNIKA udeležencev



Priporočljive vsebine:



Preglednica 11: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: REFLEKSIJA O POMENU IZVEDBENEGA NAČRTOVANJA



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

REFLEKSIJA O -Izvedbeni načrt za učno skupino IZVEDBENEM -Osebni izobraževalni načrt

NAČRTOVANJU

NA RAVNI UČNE

SKUPINE IN

POSAMEZNIKA



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci pripravijo pisno ovrednotenje pomena kakovostnega izvedbenega

načrtovanja na učinkovitost in uspešnost izobraževanja odraslih in ga oddajo v spletni

učilnici.

VI. Vsebinski sklop: IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH





Namen:

Udeleženci aplikativno povežejo temeljna načela učenja odraslih in izbor oblik in metod dela z odraslimi. Identificirajo ključne dejavnike pri izbiri učnih metod. Praktično preizkusijo izbrane učne metode.



Trajanje v urah: 3 pedagoške ure



Znanja in spretnosti:



Preglednica 12: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

OBLIKE IN  spoznajo učne metode, ki  aplicirajo temeljna načela METODE spodbujajo aktivnost učenja odraslih na izbor

IZOBRAŽEVANJA udeležencev v učnem ustreznih učnih metod

ODRASLIH procesu  identificirajo ključne

 prepoznajo učne metode, dejavnike pri izbiri učnih

ki spodbujajo razvoj metod

kritičnega in  demonstrirajo uporabo

problemskega učenja izbrane učne metode

 spoznajo, kako v učni

proces vključiti praktične

aktivnosti, ki porabljajo

življenjske in delovne

izkušnje udeležencev



Priporočljive vsebine:



Preglednica 13: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

OBLIKE IN - Pomen učinkovitih metod poučevanja METODE -Učne metode

IZOBRAŽEVANJA -Kritično in problemsko učenje

ODRASLIH -Delovne in življenjske izkušnje

- Dejavniki, ki vplivajo na izbor učnih metod

Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci ne pripravijo izdelkov v tej fazi.



VII. Vsebinski sklop: VREDNOTENJE ZNANJA IN SPRETNOSTI V

IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH



Namen:

Udeleženci se seznanijo z glavnimi značilnostmi vrednotenja v izobraževanju odraslih ter spoznajo nekatere najpogostejše načine vrednotenja. Premislijo o dejavnikih, ki vplivajo na vrednotenje in o pasteh, ki se lahko pojavijo v teh postopkih ter kako bi se jim lahko izognili. Ob zaključku tega sklopa udeleženci ovrednotijo izpeljan program usposabljanja in podajo povratne informacije. Premislijo, v kolikšni meri so bila njihova pričakovanja izpolnjena, kako jim je ustrezala kombinirana oblika usposabljanja. Ocenijo organizacijo in izvedbo usposabljanja. Ovrednotijo uporabljene metode samostojnega učenja.



Trajanje v urah: 4 pedagoške ure



Znanja in spretnosti:



Preglednica 14: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: VREDNOTENJE ZNANJA IN SPRETNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

VREDNOTENJE  se seznanijo z glavnimi  opredelijo pasti, ki se ZNANJA IN značilnostmi vrednotenja pojavljajo pri vrednotenju SPRETNOSTI V znanja v izobraževanju znanja v izobraževanju IZOBRAŽEVANJU odraslih odraslih ter se seznani z ODRASLIH  spoznajo nekatere načini, kako se jim v čim

najpogostejše načine večji možni meri izogibati

vrednotenja  opredelijo povezave med

 spoznajo dejavnike, ki cilji izobraževanja in

vplivajo na vrednotenje vrednotenjem

 umestijo, kakšno vlogo

ima pri vrednotenju

povratna informacija

EVALVACIJSKI  krepijo sposobnosti  ovrednotijo, koliko je

POGOVOR Z metakognitivnega program uresničil njihova

UDELEŽENCI mišljenja pričakovanja

 ovrednotijo ustreznost

kombinirane oblike

usposabljanja

 podajo povratno informacijo

o ustreznosti organizacije in

izpeljave usposabljanja

 ovrednotijo ustreznost

metod dela pri sklopih

samostojnega učenja

 podajo predloge za

izboljšave vsebin in

izpeljave programa v

prihodnje



Priporočljive vsebine:



Preglednica 15: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: VREDNOTENJE ZNANJA IN SPRETNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

VREDNOTENJE -Značilnosti vrednotenja znanja v izobraževanju odraslih ZNANJA IN - Kaj lahko vpliva na vrednotenje

SPRETNOSTI V - Načini vrednotenja ter orodja in pripomočki IZOBRAŽEVANJU -Pasti pri vrednotenju v izobraževanju odraslih ODRASLIH

EVALVACIJSKI - Uresničitev pričakovanj

POGOVOR Z -Vidiki kakovosti načrtovanja in izpeljave programa UDELEŽENCI usposabljanja

- Metakognitivno mišljenje



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci ne pripravijo izdelkov v tej fazi.



VIII. Vsebinski sklop: IZVEDBENO NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA

ODRASLIH – ZAKLJUČNI IZDELEK UDELEŽENCEV NA PRIMERU ZA UPORABO V LASTNI PRAKSI



Namen:

Udeleženci uporabijo pridobljeno znanje in spretnosti ter pripravijo izvedbeni načrt učne enote za svojo izobraževalno prakso. Za izbrane izobraževalne cilje določijo ustrezne metode poučevanja, učenja in vrednotenja znanja ter utemeljijo svoj izbor.



Trajanje v urah: 2 pedagoški uri



Znanja in spretnosti:



Preglednica 16: Znanja in spretnosti za vsebinski sklop: IZVEDBENO NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH – ZAKLJUČNI IZDELEK UDELEŽENCEV NA PRIMERU ZA UPORABO V LASTNI PRAKSI



Udeleženci:

TEMA ZNANJA SPRETNOSTI

IZVEDBENO  Znajo povezati  pripravijo izvedbeni načrt za

NAČRTOVANJE izobraževalne cilje, učno enoto, v katerem za IZOBRAŽEVALNIH metode dela in metode izbrane izobraževalne cilje

CILJEV, METOD vrednotenja znanja izberejo ustrezne metode



IN METOD metode vrednotenja znanja VREDNOTENJA in spretnosti, DELA Z ODRASLIMI poučevanja ter ustrezne



SPRETNOSTI  zapišejo (utemeljijo) izbor ZNANJA IN

metod za doseganje

izobraževalnih ciljev.



Priporočljive vsebine:



Preglednica 17: Priporočljive vsebine za vsebinski sklop: IZVEDBENO NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH – ZAKLJUČNI IZDELEK UDELEŽENCEV NA PRIMERU ZA UPORABO V LASTNI PRAKSI



TEMA PRIPOROČLJIVE VSEBINE

IZVEDBENO - Izvedbeni načrt v izobraževanju odraslih, NAČRTOVANJE -Izobraževalni cilji,

IZOBRAŽEVALNIH - Metode učenja in poučevanja, CILJEV, METOD - Metode vrednotenja znanja in spretnosti DELA Z ODRASLIMI

IN METOD

VREDNOTENJA

ZNANJA IN

SPRETNOSTI



Izdelki, ki jih pripravijo udeleženci

Udeleženci pripravijo izvedbeni načrt za učno enoto, ki bo uporaben za njihovo lastno prakso. V njem povežejo izobraževalne cilje, metode učenja in poučevanja ter metode vrednotenja znanja in spretnosti ter izbor metod pisno utemeljijo.



6. Trajanje izobraževanja



Program traja 24 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci.



Od tega poteka:

 15 ur usposabljanja v prostorih izobraževalne organizacije,

 4 ure so izvedene v obliki usposabljanja na daljavo in

 5 ur v obliki organiziranega samostojnega učenja in dela v spletni učilnici.



Razmerje ur se lahko v izpeljavi tudi fleksibilno prilagaja, če to narekujejo okoliščine in

potrebe udeležencev.



7. Izpitni katalog oziroma drugi načini preverjanja znanja



Preverjanje znanja udeležencev poteka med izpeljavo programa usposabljanja, in

sicer:

 s spremljanjem dejavne udeležbe in sodelovanja udeleženca med potekom

usposabljanja, ki poteka v prostorih izobraževalne organizacije,

 s spremljanjem dejavne udeležbe in sodelovanja udeleženca med potekom

usposabljanja, ki poteka po spletu (spletni seminar v Zoom, MS Teams idr),

 s spremljanjem dejavne udeležbe in sodelovanja udeleženca med potekom

usposabljanja, ki poteka v spletni učilnici (organizirano samostojno učenje),

 z vrednotenjem pisnih izdelkov, ki jih pripravi udeleženec usposabljanja.



Udeleženci v programu v obliki organiziranega samostojnega učenja pripravijo

aplikativne naloge – izdelke, s pomočjo katerih je mogoče ovrednotiti njihovo znanje

in spretnosti.



Znanje in spretnosti vrednotijo izbrani izvajalci programa pri vsaki izpeljavi programa.



8. Pogoji za vključitev v program



Posebnih pogojev za vključitev v program ni.



Priznavanje že pridobljenega znanja



Program ne omogoča priznavanja že pridobljenega znanja.

9. Pogoji za napredovanje in dokončanje programa



Pogoji za napredovanje



Pogojev za napredovanje znotraj vsebin programa ni. Nosilci programa sicer sproti

ovrednotijo vse dogovorjene aktivnosti v programu, ki štejejo med pogoje za

dokončanje izobraževanja.



Pogoji za dokončanje



Pogoji za dokončanje programa so:



 izkazana osemdesetodstotna udeležba na organiziranem skupinskem

usposabljanju, ki poteka na tradicionalen način v prostorih izobraževalne

organizacije, v obliki organiziranega samostojnega učenja, oz. kot spletni

seminar (npr. Zoom, MS Teams idr.);

 dejavno sodelovanje med potekom usposabljanja, ki poteka v prostorih

izobraževalne organizacije, po spletu ali v obliki organiziranega samostojnega

učenja,

 dejavno sodelovanje pri izvedbi aktivnosti v spletni učilnici,

 priprava dogovorjenih izdelkov v skladu z navodili izvajalcev programa,

 izpolnjena evalvacija v 1KA.



Udeleženec v okviru programa usposabljanja pripravil zaključni izdelek na primeru za uporabo v lastni praksi in sicer je to: Primer izvedbenega načrta za učno enoto, ki bo uporaben za njihovo lastno prakso.



Kandidat uspešno konča usposabljanje v programu, če izpolni vse navedene pogoje.



Če ne izpolni enega od navedenih pogojev, dokazuje svojo usposobljenost v

ponovnih/dodatnih ocenjevalnih postopkih, in sicer:



 če je bil kandidat pri organiziranem usposabljanju v skupini prisoten manj kot

80 odstotkov predvidenega časa, pripravi refleksijo oz. odgovori na vprašanja

iz tem(e), pri kateri(h) je manjkal,

 če v dogovorjenem roku zaradi ugotovljenih objektivnih razlogov ni pripravil

zahtevanih izdelkov, lahko v dogovoru z nosilcem programa izdelek pripravi v

podaljšanem roku.

10. Organizacija izobraževanja



Priporočeno število udeležencev

Organizirano usposabljanje poteka v skupini do 25 udeležencev.



Ugotavljanje posameznikovih potreb in pričakovanj

Ob začetku izpeljave programa je potrebno ugotoviti značilnosti vključenih

udeležencev, njihove izobraževalne potrebe, motivacijo in pričakovanja. To lahko

storimo že pred prvim srečanjem, vključeni udeleženci v te namene izpolnijo kratko

spletno anketo. To je tudi dobra priložnost, za prvo vključitev v spletno učno okolje

Moodle, ki ga bodo kasneje udeleženci uporabljali za samostojno učenje. Priporočljivo

je tudi, da se o pričakovanjih udeležencev pogovorimo ob pričetku usposabljanja.



Ugotovljene potrebe in pričakovanja udeležencev so ustrezna podlaga, da izvedbeni

načrt izpeljave usposabljanja prilagodimo za dejansko skupino udeležencev, ki se

vključuje v program.



Oblika izpeljave

Program je zasnovan za izpeljavo v kombinirani obliki, in sicer tako, da:

 del usposabljanja poteka v živo, v prostorih izobraževalne organizacije,

 del pa v spletnem učnem okolju – kot spletni seminar in kot organizirano

samostojno delo udeležencev v spletni učilnici.



Če se za to pokažejo potrebe, pa je program mogoče fleksibilno prilagoditi za izpeljavo

v celoti na daljavo ali v obliki hibridnega izobraževanja.



Razmerje med skupinskim in individualnim delom

Program je oblikovan na način, da spodbuja tako skupinsko kot individualno delo

udeležencev. Skupinsko delo je predvideno tako pri usposabljanju v živo kot pri delu

v spletni učilnici. Izvajalec naj bo pozoren pri izboru metod dela tako v fizičnem kot v

spletnem prostoru, izbira naj takšne, ki spodbujajo aktivno skupinsko delo. Pri

samostojnem delu, ki je v program umeščeno z obliko organiziranega samostojnega

učenja, naj bo izvajalec še posebej pozoren, da bodo imeli udeleženci ves čas

samostojnega dela tutorsko podporo v spletni učilnici. Pomembno je tudi, da

udeleženci po opravljenem samostojnem delu, pridobijo povratne informacije.

Izvajalec naj presodi, kdaj bo smiselna skupinska in kdaj individualna povratna

informacija.

Vloge in razmerja med deležniki v programu

Za uspešno izpeljavo programa, je pomembno, da so ključni deležniki v programu

usposobljeni za izpeljavo programa. Pomembno je vzpostaviti dobro sodelovanje med

vsemi.



Ključni deležniki v programu s strani izvajalca usposabljanja so:

- vsebinski koordinator programa usposabljanja,

- organizatorji programa usposabljanja ,

- nosilci posamičnih vsebin – predavatelji v programu,

- tutorji v spletni učilnici,

- sodelavci za IKT podporo.



Prostorski in tehnični pogoji

Za izpeljavo programa morajo biti zagotovljeni prostorski in tehnični pogoji.



Izpeljava usposabljanja v prostorih izobraževalne organizacije: Zagotovljena mora biti

predavalnica, prilagojena za izobraževanje odraslih, računalnik in dostop do interneta

za predavatelje ter dostop do interneta za udeležence. V predavalnici mora biti

dostopen tudi LCD prikazovalnik (pametni zaslon, interaktivna tabla).



Hibridna oblika usposabljanja: Če program prilagodimo za izpeljavo v obliki hibridnega

izobraževanja, je potrebno v predavalnici zagotoviti tudi spletne kamere, ki bodo

dobro zajele predavatelje in celotni prostor v predavalnici, ozvočenje za predavatelja

ter zvok v predavalnici ter dodatni/e zaslon/e, ki bo predavateljem omogočil, da bodo

dobro videli udeležence, ki bodo usposabljanje spremljali preko videokonferenčnega

sistema. Predavateljem in udeležencem je potrebno zagotoviti podporo strokovnjaka

za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.



Usposabljanje v spletnem učnem okolju: Zagotoviti je potrebno ustrezno spletno učno

platformo (npr. spletne učilnice Moodle) in ustrezne videokonferenčne sisteme (npr.

Zoom, MS Teams ipd.), ki bodo omogočali, da bodo udeleženci dostopali do učnih

virov, komunicirali s predavatelji in tutorji ter med seboj. Udeležencem in

predavateljem je potrebno zagotoviti podporo strokovnjaka za informacijsko-

komunikacijsko tehnologijo.



Samostojno delo udeležencev: Zagotoviti je potrebno ustrezna vodila, ki bodo

udeležencem v pomoč pri samostojnem učenju, pripravi in oddaji nalog in izdelkov.

Udeležencem je potrebno zagotoviti podporo predavatelja oz. spletnega

tutorja/mentorja.

Priporočeni didaktični pristopi in učne metode: Z uporabljenimi didaktičnimi pristopi in izbranimi učnimi metodami je potrebno v



programu spodbujati aktivnost udeležencev. Izvajalec naj izbor učnih metod opravi

upoštevajoč cilje programa ter opredeljena znanja in spretnosti, ki so opredeljene pri

posamičnih vsebinskih sklopih in temah. Priporočljiva je uporaba participativnih

metod, ki omogočajo izmenjavo znanja in izkušenj med udeleženci. Z izborom metod

individualnega dela v spletni učilnici pa bo udeležencem omogočeno, da izrazijo lastne

izkušnje.



Z izmenjavo usposabljanja v živo, spletnega izobraževanja in samostojnega učenja in

dela in tem oblikam ustreznih metod dela se spodbuja krepitev pisnih, bralnih in

digitalnih spretnosti. Izbor metod naj omogoči spodbujanje kritičnega in

problemskega ter metakognitivnega mišljenja.



Preglednica 18: Priporočene metode po posamičnih vsebinskih sklopih in

temah



Vsebinski sklop: RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Izpeljava: V živo, v prostorih izobraževalne organizacije

Tema Priporočene metode

UVOD V PROGRAM  Kratka spletna anketa, vodeni skupinski pogovor

z udeleženci (ugotavljanje izobraževalnih potreb

in pričakovanj)

 Predstavitev

RAZVOJ ANDRAGOGIKE IN  Predstavitev

IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V  Individualno delo – udeleženci reflektirajo lastno

SVETU IN NA SLOVENSKEM strokovno identiteto

 Razprava

ZNAČILNOSTI ODRASLIH, KI  Predstavitev

VSTOPAJO V IZOBRAŽEVANJE  Problemska vprašanja

 Asociacije – vpliv značilnosti udeležencev na

njihovo izobraževanje in učenje

TEMELJNA ANDRAGOŠKA NAČELA  Delo v skupinah (kritično ovrednotenje »mitov«

IN ANDRAGOŠKI CIKEL o tem, kako se odrasli učijo

 Predstavitev strokovnih iztočnic in spodbujena

skupinska razprava



Vsebinski sklop: MOTIVI IN OVIRE TER STROKOVNA PODPORA ODRASLIM V IZOBRAŽEVANJU

Izpeljava: V živo, v prostorih izobraževalne organizacije Tema: Priporočene metode

MOTIVI IN OVIRE ODRASLIH V  Predavanje

IZOBRAŽEVANJU  Skupinsko delo

 Problemsko učenje (iskanje strokovnih rešitev za

identificirane ovire odraslih)

STROKOVNA PODPORA ODRASLIM  Predstavitev (vrste strokovne podpore) V IZOBRAŽEVANJU  Skupinsko delo

Vsebinski sklop: REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ PRI DELU Z ODRASLIMI UDELEŽENCI V IZOBRAŽEVANJU

Izpeljava: Samostojno delo v spletni učilnici Moodle Tema Priporočene metode

REFLEKSIJA LASTNIH IZKUŠENJ  Metoda spletnega dnevnika PRI DELU Z ODRASLIMI  Samostojno učenje

UDELEŽENCI V IZOBRAŽEVANJU  Metoda refleksije (spodbujanje metakognicije)

 Problemsko učenje (opredelitev problema iz

lastne prakse, predstavitev in ovrednotenje

rešitev)

 Izkustveno učenje (ob refleksiji lastnih izkušenj

praks ter izkušenj in praks drugih udeležencev)

 Kolegialno učenje, izmenjava izkušenj in dobrih

praks (drugi udeleženec prebere zapis in ga

ovrednoti, predlaga še druge rešitve)

Vsebinski sklop: UGOTAVLJANJE POTREB TER NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Izpeljava: Spletni seminar v videokonferenčnem okolju (Zoom, MS Teams ipd.) Tema Priporočene metode

UGOTAVLJANJE POTREB V  Predstavitev (krajši segmenti spletnega IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH predavanja – maksimalno 15 minut) IZVEDBENO NAČRTOVANJE  Skupinsko delo udeležencev v spletnih sobah IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH  Spletni kvizi

 Sodelovalno učenje (spletna tabla)

Vsebinski sklop: REFLEKSIJA O POMENU IZVEDBENEGA NAČRTOVANJA Izpeljava: Samostojno delo v spletni učilnici Moodle Tema Priporočene metode

REFLEKSIJA O IZVEDBENEM  Samostojno delo v spletnem učnem okolju NAČRTOVANJU NA RAVNI UČNE  Metoda refleksije (spodbujanje metakognicije) SKUPINE IN POSAMEZNIKA  Aplikativno učenje (premislek, kako lahko

izvedbeni načrt za učno skupino oz. osebni

izobraževalni načrt vplivata na aktivnost in

uspešnost odraslega pri učenju)

Vsebinski sklop: OBLIKE IN METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Izpeljava: V živo, v prostorih izobraževalne organizacije Tema Priporočene metode

OBLIKE IN METODE  Skupinsko delo

IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH  Demonstracija

 Delo v parih

 Izkustveno učenje

 Diskusija

 Problemsko učenje

 Učenje skozi igro

VREDNOTENJE ZNANJA IN  Predstavitev z vodeno skupinsko diskusijo

SPRETNOSTI V IZOBRAŽEVANJU  Delo v skupinah

ODRASLIH

EVALVACIJSKI POGOVOR Z  Voden skupinski evalvacijski pogovor

UDELEŽENCI

Vsebinski sklop: IZVEDBENO NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH –

ZAKLJUČNI IZDELEK UDELEŽENCEV NA PRIMERU ZA UPORABO V LASTNI

PRAKSI

Izpeljava: Samostojno delo v spletni učilnici Moodle

IZVEDBENO NAČRTOVANJE  Samostojno delo v spletnem učnem okolju

IZOBRAŽEVALNIH CILJEV, Akcijsko in aplikativno učenje (uporaba 



METOD VREDNOTENJA ZNANJA uporabo v lastni praksi) Metoda refleksije (spodbujanje metakognicije)  IN SPRETNOSTI METOD DELA Z ODRASLIMI IN pridobljenega znanja in spretnosti na primeru za



11. Znanje in usposobljenost strokovnih delavcev



Izvajalci programa morajo:



 biti strokovnjaki in poznavalci določene teme, ki jo vsebuje program, kar izkazujejo

s pisnimi referencami ali bibliografijo,

 imeti praktične izkušnje na obravnavanem vsebinskem področju,  biti pedagoško-andragoško usposobljeni za izpeljevanje učnega procesa.



Po posameznih vsebinskih sklopih so pričakovani naslednji izobrazbeni pogoji in drugo znanje izvajalcev programa:



Preglednica 19: Znanje in usposobljenost strokovnih sodelavcev



VSEBINSKI SKLOP FORMALNA POSEBNA ZNANJA

IZOBRAZBA

RAZVOJ IN Najmanj univerzitetna  Poznavanje teoretskih

ZNAČILNOSTI izobrazba druge stopnje, konceptov in strokovnih

IZOBRAŽEVANJA zaželen doktorat na načel andragogike kot vede

ODRASLIH obravnavanem področju  Poznavanje zgodovinskega

razvoja izobraževanja

odraslih in andragogike v

svetu in na Slovenskem

 Poznavanje značilnosti

odraslih, andragogika ciljnih

skupin

MOTIVI IN OVIRE Najmanj univerzitetna  Poznavanje teoretskih TER STROKOVNA izobrazba druge stopnje, konceptov motivacije za PODPORA zaželen doktorat na izobraževanje

ODRASLIM V obravnavanem področju  Teoretske in praktične IZOBRAŽEVANJU izkušnje pri prepoznavanju

ovir odraslih pri

izobraževanju

 Poznavanje različnih vidikov

strokovne podpore odraslim

pri učenju in izobraževanju

REFLEKSIJA Najmanj univerzitetna  Poznavanje področja LASTNIH IZKUŠENJ izobrazba druge stopnje motivacije in ovir odraslih PRI DELU Z za izobraževanje

ODRASLIMI  Izkušnje z izobraževanjem

UDELEŽENCI V na daljavo

IZOBRAŽEVANJU  Izkušnje z uporabo

spletnega okolja Moodle

 Izkušnje v vlogi spletnega

tutorja

UGOTAVLJANJE Najmanj univerzitetna  Poznavanje spoznanj o POTREB TER izobrazba druge stopnje, ugotavljanju potreb v NAČRTOVANJE zaželen doktorat na izobraževanju odraslih IZOBRAŽEVANJA obravnavanem področju  Praktične izkušnje z ODRASLIH ugotavljanjem potreb v

izobraževanju odraslih

 Poznavanje teoretskih

koncept kurikularnega

načrtovanja v izobraževanju

odraslih

 Praktične izkušnje z

načrtovanjem

izobraževalnih programov

za odrasle ali za strokovne

delavce v izobraževanju

odraslih

 Izkušnje z izvajanjem

izobraževanja na daljavo

REFLEKSIJA O Najmanj univerzitetna  Poznavanje področja IZVEDBENEM izobrazba druge stopnje izvedbenega načrtovanja za NAČRTOVANJU NA odrasle

RAVNI UČNE

SKUPINE IN  Izkušnje z izobraževanjem

POSAMEZNIKA na daljavo

 Izkušnje z uporabo

spletnega okolja Moodle

 Izkušnje v vlogi spletnega

tutorja

IZPELJAVA Najmanj univerzitetna  Dobro poznavanje didaktike

IZOBRAŽEVANJA izobrazba druge stopnje, izobraževanja odraslih

ODRASLIH zaželen doktorat na  Praktične izkušnje z

obravnavanem področju izvajanjem delavnic in

seminarjem, z uporabo

aktivnih metod dela

VREDNOTENJE Najmanj univerzitetna  Poznavanje teoretskih

ZNANJA IN izobrazba druge stopnje, konceptov vrednotenja

SPRETNOSTI V zaželen doktorat na znanja in spretnosti v

IZOBRAŽEVANJU obravnavanem področju izobraževanju odraslih

ODRASLIH  Praktične izkušnje z

vrednotenjem znanja in

spretnosti odraslih

IZVEDBENO Najmanj univerzitetna  Poznavanje področja

NAČRTOVANJE izobrazba druge stopnje izvedbenega načrtovanja za

IZOBRAŽEVANJA odrasle

ODRASLIH –  Izkušnje z izobraževanjem

ZAKLJUČNI IZDELEK na daljavo

UDELEŽENCEV NA  Izkušnje z uporabo

PRIMERU ZA spletnega okolja Moodle

UPORABO V LASTNI  Izkušnje v vlogi spletnega

PRAKSI tutorja



12. Potrdilo o usposabljanju



Udeleženci po koncu programa ob izpolnjevanju pogojev, ki jih program predvideva,

prejmejo potrdilo ACS o uspešno zaključenem usposabljanju oz. spopolnjevanju.



V njem so navedeni: naziv potrdila, podatki o prejemniku potrdila (ime in priimek,

datum in kraj rojstva), ime programa, trajanje programa, število pridobljenih točk (če

je predvideno v programu), vsebina programa, podatek, da je udeleženec izpolnil

pogoje za dokončanje programa, pridobljeni naziv in kompetence, ime in priimek ter

podpis vodje programa usposabljanja ali spopolnjevanja, ime in priimek ter podpis

direktorice ACS, kraj in datum izdaje potrdila, številka potrdila, logotipi projektov in

ACS, žig ACS. Na potrdilu je tudi navedeno, da je udeleženec v okviru programa usposabljanja pripravil zaključni izdelek na primeru za uporabo v lastni praksi. Navede se za kakšen izdelek je šlo.



13. PRILOGE



PRILOGA 1: Literatura in viri za pripravo programa

PRILOGA 2: Literatura in viri za izvedbo programa



Priloga 1: Literatura in viri za pripravo programa



 Agenda 2030. Dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-

programi/uresnicevanje-agende-2030/

 A memorandum of lifelong learning 2020. Bruselj, 30.10.2000 SEC(2000) 1832

SOC/COM/00/075

 Birman Forjanič Z. idr. (2028) Prikaz dosežkov in razvojnih izzivov izobraževalne

dejavnosti Andragoškega centra Slovenije – Izhodišča za oblikovanje nove zasnove

andragoškega spopolnjevanja. Dostopno na: https://izobrazevanje.acs.si/knjizna-

polica/prikaz-dosezkov-in-razvojnih-izzivov-izobrazevalne-dejavnosti-

andragoskega-centra-slovenije-izhodisca-za-oblikovanje-nove-zasnove-

andragoskega-spopolnjevanja

 Klemenčič, S. Možina T., Žalec N. (2012) Kompetenčna zasnova spopolnjevanja

izobraževalcev odraslih. Dostopno na: https://izobrazevanje.acs.si/knjizna-

polica/kompetencna-zasnova-spopolnjevanja-izobrazevalcev-odraslih

 Možina T. (2021) Izobraževanje odraslih in svetovanje na daljavo. Dostopno na:

https://izobrazevanje.acs.si/knjizna-polica/izobrazevanje-odraslih-in-svetovanje-

na-daljavo-med-pandemijo-refleksija-in-usmeritve-za-prihodnost

 Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški

center Slovenije (v pripravi za tisk, interno gradivo ACS)

 Možina T., Zorić Frantar M., Rajar K. (2024). Organizator izobraževanja odraslih

na srednjih poklicnih šolah in šolskih centrih. Vloga, umeščenost, potrebe po

usposabljanju in spopolnjevanju.

 Možina E., Možina T., Žalec N. (ur.) (2020). Izhodišča za pripravo javnoveljavnih

izobraževalnih programov za odrasle. Ljubljana. Andragoški center Slovenije

 PIAAC, Program za mednarodno ocenjevanje spretnosti odraslih. Raziskovalno

poročilo: strokovne podlage in priporočila (2017). Ljubljana, Andragoški center

Slovenije

 Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in

usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše

(2021-2030). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal

content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A32021G0226%2801%29



Priloga 2: Literatura in viri za izvedbo programa



Preglednica 20: Literatura in viri za izvedbo programa



VSEBINSKI SKLOP: RAZVOJ IN ZNAČILNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Tema PRIPOROČENI VIRI

UVOD V PROGRAM

RAZVOJ ANDRAGOGIKE  Mikulec B. (2025). Razvoj andragogike v svetu. V: Možina T. IN IZOBRAŽEVANJA idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana,

ODRASLIH V SVETU IN Andragoški center Slovenije (v pripravi)

NA SLOVENSKEM  Govekar Okoliš M. (2025). Zgodovina izobraževanja odraslih in andragogike na Slovenskem. V: Možina T. idr. (2025)

Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi)

 Freire, P. (2019 [1970]). Pedagogika zatiranih. Založba

Krtina.

 Knowles, M. (1980). The Modern Practice of Adult Education:

From Pedagogy to Andragogy. Cambridge.

 Savičević, D. (1999). Adult Education: From Practice to

Theory Building. Peter Lang GmbH.



ODRASLIH, KI Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). ZNAČILNOSTI  Zorić Frantar M. (2025). Kdo so odrasli v izobraževanju. V:



VSTOPAJO V  Klemenčič, S., Možina T. idr. (2006). Oblikovanje izvedbenega IZOBRAŽEVANJE kurikula v poklicnem in strokovnem izobraževanju odraslih.

Ljubljana: Andragoški center Slovenije: Državni izpitni center.

 Marjanovič Umek, L., Zupančič M. (ur.). (2009). Razvojna

psihologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Rokus Klett.

 Schaie, K. W., Willis, S. L. (2002). Adult Development and

Aging. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall.

 Velikonja M., Svetina, M., Možina, T. (2012). Andragoško

vodenje: za vodje izobraževanja odraslih in učitelje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.



ANDRAGOŠKA NAČELA idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). TEMELJNA  Možina T. (2025). Temeljna andragoška načela. V: Možina T.



IN ANDRAGOŠKI  Brookfield, S. D. (1986). Understanding and Facilitating Adult CIKEL Learning: A Comprehensive Analysis of Principles and

Effective Practices. San Francisco: Jossey-Bass.

 Knowles, M. S. (1980). The Modern Practice of Adult

Education: From Pedagogy to Andragogy. Englewood Cliffs : Cambridge Adult Education.



VSEBINSKI SKLOP: MOTIVI IN OVIRE ODRASLIH V IZOBRAŽEVANJU

Tema PRIPOROČENI VIRI



ODRASLIH V Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). IZOBRAŽEVANJU MOTIVI IN OVIRE  Radovan M. (2025). Motivi in ovire odraslih pri izobraževanju. V:

 Carré, P. (2000). Motivation in adult education: From engagement

to performance. In Proceedings of the Adult Education Research Conference (pp. 1-8). Vancouver: University of British Columbia.

 Cross, K. P. (1981). Adults as learners: Increasing participation

and facilitating learning. Jossey-Bass.

 Deci, E. L. in Ryan, R. M. (2018). Self-Determination Theory: Basic

Psychological Needs in Motivation, Development, and Wellness. The Guilford Press.

 Maslow, A. H. (1954). Motivation and personality. Harper & Row.

 Zimmerman, B. J. (2000). Self-efficacy: An essential motive to

learn. Contemporary Educational Psychology, 25(1), 82–91. https://doi.org/10.1006/ceps.1999.1016



PODPORA odraslih pri izobraževanju. V: Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v STROKOVNA  Dobrovoljc A., Pavlič U., Vilič Klenovšek T. (2025). Motivi in ovire



ODRASLIM V pripravi). IZOBRAŽEVANJU  Dobrovoljc, A., Jug Došler, A. Vilič Klenovšek, A. Zagmajster, M. (ur.)

(2019). Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Andragoški center Ljubljana. https://www.acs.si/digitalna-bralnica/smernice-za-izvajanje-

svetovalne-dejavnosti-v-izobrazevanju-odraslih-ki-se-izvaja-kot-javna-sluzba/

 Gladek, N. A. (2020). Svetovalni pripomočki za učenje učenja.

Andragoški center. https://www.acs.si/digitalna-bralnica/svetovalni-pripomocki-za-ucenje-ucenja/



VSEBINSKI SKLOP: UGOTAVLJANJE POTREB IN NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

Tema PRIPOROČENI VIRI



POTREB V (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). IZOBRAŽEVANJU UGOTAVLJANJE  Klemenčič S. (2025). Ugotavljanje izobraževalnih. V: Možina T. idr.

ODRASLIH  Brečko, D. (2014): Analiza izobraževalnih potreb z opisom

najpogosteje uporabljenih orodij za kakovostno izvedbo.

Ljubljana, Sophos, HRM.

 Caffarela, R.S., Ratcliff Daffron, S. (2013): Planning Programms

for Adult Learners. A practical Guide (3rd ed.). San Francisco, Jossey-Bass.

 Ličen, N. (2022). Analiza izobraževalnih potreb: od identifikacije

problema do načrtovanja izobraževalnega dogodka. Priročnik za učni laboratorij. Ajdovščina, Ljudska univerza. Dostopno na : https://www.lu-ajdovscina.si/wp-content/uploads/2022/02/analiza-potreb_-prirocnik_-green-education-11072015-2.pdf (pridobljeno 20. 11. 2024).

 Pokovec, A. (2016): Zakaj analizirati izobraževalne potrebe? Kadri

in organizacija 19. Pridobljeno na: https://ecg.si/clanki/zakaj-analizirati-izobrazevalne-potrebe/ (pridobljeno 1. 12. 2024).

IZVEDBENO Priporočeni učni viri in literatura



IZOBRAŽEVANJU V: Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). ODRASLIH NAČRTOVANJE V  Možina T. (2025). Izvedbeno načrtovanje izobraževanja odraslih.

 Klemenčič, S., Možina T. idr. (2006). Oblikovanje izvedbenega

kurikula v poklicnem in strokovnem izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije: Državni izpitni center.

 Velikonja M., Svetina, M., Možina, T. (2012). Andragoško vodenje:

za vodje izobraževanja odraslih in učitelje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 Možina T. idr. (2013) Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih.

Poglavje: Načrtovanje izobraževanja, str. 195. Ljubljana. Andragoški center Slovenije

VSEBINSKI SKLOP: IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Tema PRIPOROČENI VIRI



IZOBRAŽEVANJA (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v pripravi). ODRASLIH OBLIKE IN METODE  Radovan M. (2025). Izpeljava izobraževanja odraslih. V: Možina T. idr.

 Brookfield, S., Rudolph, J. in Tan, S. (2024). Teaching well:

Understanding key dynamics of learning-centered classrooms. Routledge.

 Caprara, L., in Caprara, C. (2022). Effects of virtual learning

environments: A scoping review of literature. Education and

Information Technologies, 27(3), 3683–3722.

https://doi.org/10.1007/s10639-021-10768-w

 Cashin, W. E. (2014). Effective Classroom Discussions. IDEA Paper

No. 49. Dostopno na:

https://www.ideaedu.org/idea_papers/effective-classroom-

discussions/

 Exley, K. in Dennick, R. (2004). Giving a lecture: From presenting to

teaching. RoutledgeFalmer.

 Nilson, L. B. (2010). Teaching at Its Best: A Research-Based

Resource for College Instructors (3. izd.). John Wiley & Sons.

 Schwerdt, G. in Wuppermann, A. C. (2011). Is traditional teaching

really all that bad? A within-student between-subject approach. Economics of Education Review, 30(2), 365–379.

https://doi.org/10.1016/j.econedurev.2010.11.005

 Stevens, R. (2015). Role-play and student engagement: Reflections

from the classroom. Teaching in Higher Education, 20(5), 481-492. https://dx.doi.org/10.1080/13562517.2015.1020778

 Westwood, P. (2008). What teachers need to know about Teaching

methods. ACER Press.



VSEBINSKI SKLOP: VREDNOTENJE ZNANJA IN SPRETNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

Tema PRIPOROČENI VIRI



ZNANJA IN izobraževanju odraslih. V: Možina T. idr. (2025) Temelji andragogike za praktike, Ljubljana, Andragoški center Slovenije (v VREDNOTENJE  Makovec Radovan d. (2025). Vrednotenje znanja in spretnosti v

SPRETNOSTI V pripravi).

IZOBRAŽEVANJU  Breznikar, N., Klančnik, B., Knavs, S. in Mali, D. (2021).

ODRASLIH Preverjanje in ocenjevanje znanja v poklicnem in strokovnem

izobraževanju. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

 Cedefop (2015). European guidelines for validating non-formal

and informal learning. Luxembourg: Publications Office. Cedefop reference series; No 104. http://dx.doi.org/10.2801/008370

 Falchikov, N. (2007). “The Place of Peers in Learning and

Assessment.” In Rethinking Assessment in Higher

Education:Learning for the Longer Term, ur: D. Boud in N.

Falchikov, str. 128–143.

 Gladek, N., A. (2021). Svetovalni pripomočki in orodja za

vrednotenje znanja in spretnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

 Holcar Brunauer, A. Bizjak,C., Cotič Pajntar, J., Novak, L.,

Borstner, M., Kerin, M., Komljanc, N., Zore, N.,Kregar, S., Zajc, S., Margan, U., Eržen, V. in Rutar Ilc, Z. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenja. Povratna informacija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 Makovec Radovan, D. (2022). O učitelju in njegovih vlogah.

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 Makovec Radovan, D. (2024). Načrtovanje in izvajanje

kompetenčno zasnovanih programov v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

 Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in

ocenjevanju. K novi kulturi pouka. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.