Doplsi Sv. Lovrenc na Pohorju. V soboto, 25. novembra, bosta obhajala v naši farni cerkvi zlato poroko ugledna posestnika v Recenjaku g. Franc Peitler in njegova žena Marija, roj. Podlesnik. Pred 50 leti, na god sv. Katarine, sta si pred oltarjem obljubila ljubezen in zvestobo. Jubilant je potomec *planinskega kralja«, ki ga je tako lepo opisal nemški pisatelj Achleitner v svojem romanu »Planinski kralj«. Jubilantoma naže častitke! Sv. Ožbalt ob Dravi. Naša prej zapuščena vasica se je začela zadnje leto lepo razvijati. Dobili smo železniško postajo in javno telefonsko govorilnico, za kar smo se potegovali že leta in leta. Naši splavarji grade vsako leto nekaj novih hišic ob banovinski cesti v Vurmatu, kjer kupujejo raale parcele pod Kozjim vrhom, ki sicer ni primeren za stavbne parcele, vendar ni nikjer mogoče dobiti stavbišč v bližini cerkve in šole, ker je vsa zemlja v rokah veleposestnikov Nemcev in je nočejo prodati slovenskim delavcem. Potrebno bi bilo, da bi tu otalast posegla vmes, da bi se dobila potrebna stavbišča in se tako omogočil razvoj naSe vasi. Videž pri Slov. Bistrici. Kar tukajšnji ljudje pomnijo, smo na Videž dobivali pošto iz Slov. Bistrice. Sedaj so se pa nekateri potrudili, da se nam od 1. novenibra naprej dostavlja pošta iz Laporja. To ni prav, kajti v Slov. Bistrico imamo samo 3 km po lepi cesti, v Laporje pa 5 km po blatu. Nadalje hodijo naši otroci v šok> v Slov. Bistrico in nam lahko pošto dvigajo dnevno. Pa tudi pismonoSa iz Slov. Bistrice nam je redno dostavljal poSto na dom, dočim nas sedaj pismonoša iz Laporja obišče le redkokdaj, pa še tedaj pusti vso pošto na enem mestu, tako da gre odprta karta dostikrat skozi deset rok, preden jo prejme naslovnik. Prav tako mora naša prostovoljna gasilska četa dnevno reševati različne in ¦važne dostavnine od svojih nadrejenih oblastev. Na podlagi navedenih dejstev nujno prosimo merodajne činitelje, da storjeno napako popravijo tako, da se nam bo tudi za naprej dostavljala pošta iz Slov. Bistrice kot se nam je do 1. novembra. Nadole pri žetalah. Letina je bila bolj slaba kot dobra. Vzrok je suša, saj skoraj tri mesece hl bilo znatnega dežja. Posebno hribovci smo revnl pri pridelkih. Pač pa je bila strn srednje lepa. Vlnogradi so dali srednji pridelek, kapljica pa je izvrstna. Toda cena je nizka, po zatrdilu krCmarjev baje zato, ker mora vsak kupec takoj po jprevzemu plačati od litra 1 din občinske in 1 din banovinske trcšarine. Ko bi oblast to omilila, bi se družinsko blagostanje v znatni meri dvignilo. Tudi sadje, predvsem slive in deloma tudi jabolka, je bcgato obrodilo. Mnogo sadja je šlo v nič, ker ljudje niso imeli posode. Ker smo bili prlsiljeni sadje radi pomanjkanja posode dati za vsako ceno, so se petični ljudje z našo zadrego okoristili in plačevali za kilogram sliv 30 do 40 par, za liter jabolčnika pa kvečjemu 50 par. Tako je umevno, da je dobil kmetič samo delo plačar.o, za blago pa nič. Glede pijančevanja, o katerem se toliko piše, povemo mi, ki imamo žganje, da ni samo naša krivda, da se v Sloveniji čezmerno pijančuje. Saj bi radl prodali, magari ves pridelek žganja In vina, da bi dobili potreben denar za nakup ziveža, kl nam ga letos tako zelo primanjkuje. »Prizad« se briga za banaške veleposestnike, da lahko ves prideiek žita drago prodajo, za nas revne slovenske kmete in kočarje se pa ne briga nihče. Sv. Barbara v Halozah. Tukaj imajo ljudje ogromne količine dobrega jabolčnika na prodaj. Tudi mošanckarja so dosti shranili. Vse to čaka na vnovčenje. Ta mesec smo sprejeli davčne položnice, ki so pa opremljene s tako velikimi številkami, kakor še nikdar. Kako naj sedaj ubog Haložan poravna več raznih obrokov na jesen, obleče in obuje družino, plača galico, trgovske dolgove, nabavi zrnje, plača zavarovalnino, ako za svoj pridelek ne dobi toliko, da bi mogel vsaj za silo živeti. Naši trgovci pa so podražili cene vsem predmetom, razen soli. Kje pa naj jemljemo, da bomo vse plačali? — Tukajšnja sadna sušilnica je še vedno v obratu. Ta mesec je bilo veliko obiskov od strani zanimancev, ki nameravajo drugo leto v svojih krajih zidati sadne sušilnice. Naš bivši provizor, sedaj župnik in dekan g. Gomilšek od Sv. Benedikta v Slov. goricah, je prišel z večjo skupino zavednih sadjarjev in g. Janez Ceh, drevesničar in predsednik Sadjarske podružnice od Sv. Bolfenka iz Slov. goric z večjo skupino sadjarjev. Prihajajo pa tudi posamezniki. Sušimo še naprej, dokler bo kaj. Kuhali smo tudi marmelado, dckler je bilo kaj sliv. Prihajajo tudi že vprašanja po ceni marmelade in suhega sadja. Vsem odgovarjamo, da ga po takih cenah, kakor ga dajo bosanski dobavitelji, mi ne moremo dati, ker so bile slive pri nas dražje kot v Bosni in nas stanejo mnogo drva in vozniki kakor tudi sušenje samo. Sveže sadje se prodaja sedaj po 2 din kg, sadja pa več ni, sadnih skladišč pa nimarno, domače shrambe pa so premajhne. Sv. Križ pri Belili vodah. Zadnji shod v letošnjem letu bo v soboto, 25. novembra, na god sv. Katarine. V petek ob šestih zvečer pridiga in litanije. V soboto bo sv. opravilo s pridigo ob šestih in osmih. Romarji, pridite v teh. lepih jesenskih dneh! — Prihodnje leto bo pri Sv. Križu stoletnica naše romarske cerkve, ki jo bo treba temeljito popraviti. Do vas se bomo obrnili, pri- jateljl Sv. Križa, da nam boste pomagall obnoriti, lcar so naši prednikl Bogu v čast postavili. NabiraJci darov bodo Imell pole potrjene z *upnijskim p«ča.tom v B^ih vodah in s podpiaom upravitelja župnlje in romarske cerkve Sv. Krlža. Se prtporočamo!