Valoilo na naročbo ,,DČ1T. TOVARIŠ-a" za 1. 1875. Z današnjim listom končuje „116. Tov." XIV. tečaj in napoveduje svoje delovanje za bodoče leto. Dobro pozna težko nalogo, katero s tem prevzame, kajti že učitelj apostelj je rekel: Ne silite se biti učeniki drugim, in dostikrat ta, ki drugim svetilnico nese naprej, pervi spotakne se sam; vendar hočemo še prihodnje leto hoditi po poti, katero nastopili smo pred 14 leti. — Kakor doslej bode tudi odslej nTov." pisal nekterim v spotiko in posmeh, nekterim pa v zabavo in poduk. Boj za blago naj više, za resnico in pravico, bil je vsaki čas težaven, a vreden vsega človeškega truda; le o vročini rumeni zlata pšenica in dozoreva sladki grozd. Nadejaje se pomoči od zgorej, od koder prihajajo vsi darovi, in pričakovaje prijazne podpore od starih znancev in prijateljev hoče tudi nTov." po svoje poraoči, da se izveršuje staro naše geslo: Zaveroinomiko. — Naročnikov si ne bomo iskali s tem, da gojimo strasti, in osebnih prepirov se bomo kolikor mogoče ogibali; a to nas ne bode zaderževalo povedati misel svojo bodi si priložno ali nepriložno; sicer ne veroo, čemu bi bil šolski list, ko bi o prigodkih, ki se veršijo, svoje ne povedal; kje bi bila odkritoserčnost in resnicoljubnost! Tako hočemo delovati ne iz sovraštva do ktere osebnosti, niti iz svojeglavnosti ali iz zlovoljnosti, temuč iz naravne pravosti in prostodušnosti, katera se glasi vsakemu človeku, kateri koli jo hoče slišati. Sicer je res, da večina ljudi, ne le dan danes, ampak o vseh časih, verjame le bolj sreči, in zaupa le bolj temu, od katerega več pričakuje. — A če hočemo tako ravnati, kam pa pridemo ?! Nemogoče je vstrezati vsem, a tega tudi »Tov." nikakor ne poskuša. — Sedaj vlada, kakor pravijo nekateri, tvarinarstvo; toda temu ne bodemo služili. Vera nam bo zmirom zvezda, katera kaže pot v življenji, in katera nam bode svetila tudi unkraj groba. Vera tudi pri podučevanji in odgojevanji nič ne pokazi, nič ne pokvari, marveč blaži in boljša vse dejanje učiteljevo. Tako smo pisali do sedaj, tako hočemo tudi za naprej. Pisali pa bodemo v jeziku, ki smo ga prejeli od svojih očakov, v jeziku, v katerem govori naš narod, ker pišemo za Ijudsko šolo, za ljudske učitelje, kateri imajo ljudstvo naše izobraževati v maternem jeziku. Nam ni poganjati se za ptuje jezike; za te naj skerbijo drugi; mi le varujmo svoje svetinje, svoj domači jezik v besedi in v pismu, doma in v šoli. — Kdor se sramuje svojega jezika, kdor zaničuje se sam, podlaga se tujčevi peti. Pomniti je, da take zmedenosti, take zmešnjave v načelih ni še bilo nikdar, kakoršna je ravno sedaj, kakor drugod, tako tudi pri učiteljih; in v takih okoliščinah je dober svet še posebno drag. Tudi se zahtevati ne more, da bi list, ki je nanj naročen, tako pisal, kakor si vsak sam želi, kajti samostalnemu človeku je nemogoče, prepričanje svoje spreminjati po okoliščinah, kakor obleko po vremenu in letnih časih. Prav od tod pa prihajajo vse zabavljice na sTov." in na njegovega vrednika, kar naj se o tej priliki pove prijateljem in neprijateljem. Do vas, dragi prijatelji in tovariši! obračamo se tedaj, da nas podpirate duševno in dejansko, z dopisi in naročnino, ker s tem res pokažete, da ste z nami enakih misli. Kaj pa bode nTovariš" posebnega prinašal prihodnje leto? Gsp. profesor Marn, ki je v letošnjem tečaju popisoval neu- trudljivega P. Hitzingerja, hoče v prihodnjem opisovati Jan. Nep. Nečaseka in Ant. Umeka Okiškega, pervega učiteljem, druzega učencem v zgled in posnemo, kar poleg domoljubov slovenskih in prijateljev šolskih sploh vabiti more vzlasti učitelje in učence k obilnemu naročevanju. Gsp. učitelj Levičnik nam tudi hoče katero podati iz svojega spretnega peresa in bistrega opazovanja. Radi bi, da bi nam dopisovali verli učitelji iz vseh krajev slovenskih, in čim več se jih bode oglašalo v nTovarišu", tira bolj različna, mikavna in koristna bode v njem tvarina v prid in na čast našemu domačemu šolstvu. V to o srečnem novem letu pomagaj nam Bog! Velja nTovariš"za celo leto 3 gl; za pol leta pa 1 gl. 50 kr. in pošilja naj se naročnina g. Milicu na Starem tergu Nr. 33, dopise pa prejema vredništvo. (Matej Močnik, učitelj na I. mcstni šoli.) Vredništvo in zaloznlslvo.