List št. 38.
Sreče dom.
Jadri našiga življenja Se razpno za dolga pot, Ki je polna hrepenenja, Kjer proti nam mnogo zmot.
T^u se čoln prerad razbije Med skalovjem ko leti; Zefir hladen redko dije, Le vihar strašno buči,
Ki od brega nas poganja Med valov sovražni sum ; V žrela zopet se priklanja Sreča — vname nam pogum.
Tak se človek sreče nadja, Up ogreva mu serce, — K bregu ga ne pelje ladja Da obraz bi vgledal nje.
Brez obstanka tak jadramo
Cez nezmerni plan morja,
In za srečo zmir veslamo,
Ki na svetu — ni doma.                  —r.