IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša meseino din 12.—> v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in upr avte Maribor. Ruška cesta 5, pošt. predal 22, ielef. 2326. Čekovni mirni št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, De~ lovska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — RokopiŠ se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din »M
Stev. 147	•	Maribor,	torek,	24.	decembra	1940	»	teto	XV
Bombe na Sušak
Velika materljelna Skoda. 7 ljudi Ia2je ranjenih
V noči na 22. t. m. ob 1.30 zjutraj soj Eksplozija bomb je zbudila ljudi iz|na licu od stekla. Vsled eksplozije je tusja letala preletela Sušak in vrgla nad spanja, ki so planili na ceste, v strahu popokalo več šip na oknih, ki jih pa svoj drugi krvavi Božič; praz-nik neutešnega mestom več bomb srednjega kalibra.! pre(j najhuijšim. Ker so bombe poško- ne morejo nadomestiti, dokler ne pri-
Ena bomba ije padla na gimnazijsko dovale električno napeljavo, je bilo | de nova zaloga iz Zagreba. V Sušaku
Za naš Božič
Sredi krvave vojne, ki je zajela svet, ined grmenjem topov, reglanjein strojnic, zujanjem bojnih letal in treskom bomb, sredi ruševin nekdaj cvetočih mest, na s trupli padlih vojakov posejanih bojnih poljanah, na gomilah tisočerih nemočnih žen, otrok in starcev, ki so postali žrtve krvavega spopada vseh in vsega, proti vsem in vsemu, kakor glasi načelo 'totalitarne vojne, Praznuje človeštvo letos že
stopnišče, druga 200 m daleč Pr°č. ± n i mes^0 v temi. Poškodovan je bil tudi j brije ostra Iburja in je silen mrši. Ljudem hiši se je poruši pre nji zi , a se: plinovod in vodovod, da je voda tekla po je se bodo morali iz poškodovanih hiš
vidi v notranjost. Bomba je na cesti skopala veliko jamo.
Očitna so bile bombe vržene z namenom, da porušijo železniško progo Sušak-Reka, ker so padle v bližini.
ullicah.
Od drobcev bomb je bilo ranjeih 7 oseb. Toda samo 26 letna Štefanija Re-, jaških oblasti, ki bo ocenila škodo, jakova je dobila bolj resne poškodbe!	(Avala)
hrepenenja, praznik neizpolnjenih želj po mi ru in odrešenju.
Iz običaja prastarih narodov, ki so častili sonce kot izvpr življenja in zimski sončni obrat kot rojstvo in zmago sonca nad temo, toplote nad mrazom, zelenja nad beloledenim oklepom, je nastal praznik krščanskega sveta, praznik v spomin rojstva pred skoro dva tisoč leti včlovečenega Boga, ki je prinesel bednemu človeštvu odrešenje s tem. da se je sam žrtvoval za posmrtno srečo vseh, ki vanj verujejo in mu zaupajo.
Neizpolnjeno pa je ostalo hrepenenje človeštva po boljšem in lepšem življenju, po življenju brez morečih skrbi, brez pomanjkanja, brez sovraštva in tisočerih jadov, ki dan na dan srečujejo človeka.
Težnja narodovi po življenju, ki naj poteka	_	,	c	,	,,
v svobodi, enakosti, bratstvu, v miru in lju- Grško vojno poročilo navaja, da so patruljirali do otoka oassena pred \ a-bezni, je slej ko prej neizpolnjena.	Igriške	čete	tudi	zadnje	dni	kljub	snegu	lono, ne da bi bili trčili ob italijansko
Božič je zato za milijone in milijone ljud- ^ mrazu povsod napredovale. Zajetih brodovje.
izseliti.
Sestala se je komisija civilnih in vo-
Srditi boli v Albaniji
Še vedno okoli Tepelenija m Klistsre.
stev praznik hrepenenja po tuzemski sreči in blagostanju, praznik vere v . odrešenje, v katero so verovali Judje pred 2090 leti, zatirani pod rimskim gospodstvom, in v katero verujejo narodi, ki si stoje danes kat sovražniki nasproti, ki prelivajo kri iti solze in jih tlači ena sama bolečina.
Odrešenja ni, toda odrešenje mora priti!
Nikogar ni, ki bi veroval, da bi polje rodilo brez kmetovega truaa in znoja; za' nespametnega bi smatrali, kdor bi si uPal trditi, da bo TITsa zrasla iz tul brez dela pridnih zidarjev; in vsi vemo, da so komplicirani stroji, ki ustvarjajo čudesa, plod človeškega duha in dela človeških rok.
Vse je treba ustvariti, vse narediti. Posameznik je samo drobec v velikem ustvarjalnem procesu, ki nam kaže razvoj človeške družbe iz pradavnine, skozi vekove, v sedanjost in bodočnost.
Odrešenje in mir pa naj bi prišla sama od sebe?
Hrepenenje pf> odrešenju in miru, ki dobi vsako leto enkrat tako svečan in ganljiv izraz v prekrasni melodiji božičnih zvonov, je Premalo, za njegovo uresničenje je treba več.
Predvsem mora človeštvo spoznati vir vse-Ea zla in svoje nesreče. Nato mora svojemu hrepenenju dati povdarka s svojim hotenjem, s svojo voljo in delom za odrešenje in mir.
Ključ do spoznanja je nauk o zgodovini in razvojnih zakonih človeške družbe, ki sta nam ga izročila duhovna velikana Marx in Engels ki sta nam obenem tudi pokazala izhod iz zagate — v katero je zašlo človeštvo — v socializem.
Življenje človeka je boi za obstanek s silami narave, ki si jih človek vsak dan bolj Pokori in podreja svoji^ volji in svojim ciljem.
i'a boj je tako uspešen in delo tako plodo-»osno, da je preveč dobrin, ki se gomilajo po sirnem svetu. Človeštvo pa je revno, ubogo,
actio, raztrgano, namesto v izobilju, živi v
Pomanjkanju.
Svoji krivdi.
'u podobno kmečki družini, ki je napolnila kašče in shrambe. Skopi gospodar pa ji reze kruh tako tanko, da se vidi skozenj, med tem ko sam uživa ob žvenketu tolarjev, ki si jih je nagrabil za prodano žito.
je bilo veliko število vojakov in en polkovnik ter več častnikov.
Italijani se drže pred Tepelenijein, kjer se izliva reka Drinos v Vojušo in pred Rlisuro, v dolini Vojuše. Grške čete operirajo na vrhovih mimo teh krajev, ki jih hočejo zavzeti posredno, ne da bi bilo trelba tvegati frontalni napad. Pri Porto Palermo so Italijani poskusili protinapad z »klopnimi avtomobili, pa niso uspeli. Grki so sedaj 3 kilometre pred Himaro. Na severnem bojišču, pri vasi Lin, ob Ohridskem jezeru, so Grki zavzeli deset vasi, dasi sc boji vrše v skoro en meter globokem snegu in snežnem metežu. Grki so zasedli tudi vas Gamiš, ki leži 32 km od Elba-sara’ ' •
Grški rušilci so v Jadranskem morju obstreljevala grško obalo.
Skopi gospodar s svojim ravnanjem le pre-cesto prisili svojo družino in svoje posle, da si gredo iskat dobrot k sosedu, ki seveda brani, kar je zakoličil s svojimi mejniki, zase in svo-i° družino. In včasili si zaželi skopi gospodar še sam sosedove zemlje.
l e redko si upa družina nastopiti proti skopemu gospodarju, pred katerim trepeta: eden i? strahu, drugi iz nrepričauja. da bi kot upornik mogel biti ob dediščino in tretji iz kdo ve kakšnih ozirov. Največkrat Pa vsi skupaj zidajo na to, da bo bolie. ko bo novi gospodar nasledil umrlega. Ko pa starega gospodarja odneso. pride novi in pesem se ponavlja,
Kar je družina v malem, je narod v velikem, Kar je domačija v skromnem obsegu, je država- v velikem, in kar je soseska v malem, je sKup tlarodov in držav
Grki so na severni fronti postavili v boj nove modele brzostrelnih topov, čijih učinek je izredno velik. Italijanska letala se trudijo, da bi te baterije odkrila in uničila.
Pri Tepeleniiju so angleška letala sestrelila 4 italijanska.
Italijani na albanskem
1 »»v v
bojišču
(Stefani.) Ustavljeni so bili vsi sovražni napadi v ognju italijanskega topništva. Letala so bombardirala zbiranje grških čet in sestrelila 11 angleških leital, doeim >s'o Italijlani zgubili samo 4. Nekaj bomlb je v noči na 22. t. m. ka. hiša. Italijanska vojna mornarica je
Bo[i okrog Bardije
Kdaj bodo prešli Angleži v glavni lu pad?
(Reuter.) Boji v severni Afriki sc v zastoju. Angleži zbirajo svoje sile za napad na obkoljeno italijansko pristanišče in trdnjavo Bardijo v Libiji. V Libiji se nahaja del 10. italijanske armade, pod poveljstvom generala Ber-tija.
Prvotno se je domnevalo, da je general Berti s svojiiim .štabom zapustil Bardijo. Sedaj se je pa izkazalo, da tak umik ni bil več mogoč. Italijanska armada razpolaga v Bardiji z velikimi rezervami hrane in streliva ter oprta na izredno močno zgrajene utrdbe lahko nudi močen odpor napadajočim Angležem. Angleži pa izjavljajo, da bodo napadli mesto, ko bodo smatrali, da bo mogoče napad izvesti s čim manjšimi žrtvami.
Ni verjetno, da bi Italijani poskušali
na svetu.
'-anian je klic po odrešeniku kajti odreše-Cav Jlldie SP Ka čakali pred Kristom in ga .a-io danes. Človeštvo se je že
"vi*ni!o da do
proti gospodarjem, 'toda
mnogokrat pustilo je,
so vstali novi in jim prepustilo svoio uso-’ ne da bi si bilo zagotovilo svoje pravice.
pravice’ s,\ ie 'dvorilo milost, 'isodet.ia so pretekla, človeštvo
opeharjeno nenju.
,	pa	ostaja
v svojem Pričakovanju in hrene-
kakšno protiofenzivo preko Tobruka, ker bi morali svojo armado poslati po cesti ob dbali iz Bengazija, kar pa je nemogoče, ker ta edina cesta leži pod ognjem angleških topov.
Angleška letala tudi stalno bombardirajo vsa italijanska letališča v severni Afriki.
V prvih 12. dneh ofenzive je bilo sestreljenih 88 italijanskih letal, 56 je bilo uničenih na tleh, dočim so Angleži izgubili 13 letal. Te neenake izgube izvirajo odtod, ker so bila angleška letala pri napadih v premoči.
Angleško vrhovno poveljstvo polaga veliko važnost na to, da vojna mornarica blokira otočje Dodekanez in pa italijansko vzhodno Afriko.
Napadi na Italijo.
V noči na 22. t. m. ponoči so angleška letala na svojem poletu iz Anglije na-
Svoboda, enakost, bratstvo so besede brez	_
vsebine, dokler jih človeška skupnost ne bo' padla pristanišče Porto Margero v se-začela oblikovati po načrtu, dogovorno, or- verni Italiji, ki leži nasproti Benetk, ganizn-ano, kot to dela, kadar obdeluje nolja, Letala so metala bombe na tamošnje gradi tovarne, zida palače in ustvarja dobrine. ....
Mi smo prepričani v zmago organizirane j čistilnice nafte in doke. Opaženi jo bili človeške skupnosti, nad krivičnimi gospo-j veliki požari. Letala so preletela 2300 dar.ii. To prepričanje je iskra, ki jo netimo kun dolgo pot in so se vrnila brez iz-sredi letošnjega temnega Božiča. Iz nje pa bo ^ i švignil plamen v bodoče vekove.	8
Svoboda, enakost, bratstvo, mir, vse ie obseženo v nauku demokratičnega socializma, čigar prše oblike si more položiti človeštvo kot dar pod božično drevo že prihodnji Božič.
Ali si ga bo?
Koliko sva storila ti in jaz poleg onih. ki so že na delu, koliko smo storili v tem praven že letošnji Božič?
svoja oponsca.
Italijani o vojni v Afriki
(Stefani.) V Libiji sOitopniški boji. Ita'lijansko topništvo je obstreljevalo angleške motorizirane oddelke. Nek rušilec ije sestrelil sovražno torpedno letalo, Zllalsiti hudo so bila obstreljevana
stali veliki požari. V Sudanu topniški in letalski boji. — Italijanska vojna mornarica veže večino angleških bojnih ladij in je od začetka vojne potopila že 30 angleških ladij.
Liverpool In
Berlin
(DNB). V noči na 20. t. m. so nemška letala metala bombe na London, na kretje v južni in srednji Angliji, zlasti pa na pristaniške in tovarniške objekte v Liverpoolu. Angleži sami priznavajo, da je napad trajal več ur in je povzročil znatno škodo, tudi mrtvih in ranjenih je precejšnje število, ker so bila bombardirana še razna druga naselja v dolini reke Mersey.
(Reuter). Angleži so v noči na 21. t. m. napadli z letali Berlin, kjer so po nemških poročilih bombe zadele razne zgodovinsko'važne mestne okraje, med drugim tudi berlinsko stolnico, kakor so zadele nemške bombe pred nedavnim časom glavni oltar v katedrali sv. Pavla v Londonu. Bombe so v Berlinu ubile 6 ljudi in 17 ranile.
Angleška letala so nadalje bombardirala Gelsenkirclien, Koln, Mannheim, Riptterdam, Calais, Ostende, Vliessin-gen in ob zori dne 22. t. m. pristanišče vojne mornarice Wilhelmshafen. Angleži trdijo, da so opazili v pristaniščih ob Kanalu večje gibanje čet in so zato postali oprezni. V noči na 21. t. m. so letala napadla na Norveškem železnico Oslo-Bergen, po kateri Nemci prevažajo čete.
Bombe na Irsko
Nemška letala so metala bombe na dva kraja na Irskem. Napad ni zahteval žrtev. Izvršen je bil seveda nehote.
Kitajci napadajo Japonce
Tass poroča, da so v pokrajini 'Če-kiang Kitajci napadli progo Hankau-Nanking in posadke, ki so tamkaj razmeščene. Napad je uspel. Kitajci so vzeli precej Japoncev in zaplenili mnogo vojnega materijala. V pokrajini Ki-angsi so dne 17. t. m. čete kitajske nankinške vlade izjavile, da prestopajo na stran Cankajšeka. Na južnem Kitajskem je pri nekem spopadu bil ubit poveljnik neke japonske garnizije in zajetih več Japoncev.
7j. .	. ,	,	•	.	,	Mo)	m	tvoj	časonis.	»Delavska	Politika«,	.	_	.	,	.	..,	i	.	*	i	„
ki	!f a Pr' korenini. Korenino zla, nam sveti na pot; skrbi, da bo ta luč ostala Iojacenja, ki jih zbira sovražnik, m neko
n* mu£l človeštvo poznamo.	  -	  L”'"	-	'	•*-
prižgana in da bo svetila v naš Božič.
pristanišče v bližini fronte, kjer so na-
še preselitev Nemcev iz SSSR. Poznatijski dopisnik lista »National Zeitung« poroča iz zanesljivega vira, da bo še naknadno izvedena preselitev Nemcev iz Letske in Estonske Preseljeno bo skupno 10.000 Nemcev. Kmalu, bo začelo tudi preseljevanje 50.000 Nemčev iz Litve.
Pridelek koruze je bil letos v vseh hafkan-skili državah zelo dober.
Nemške grožnje Zedinjenim
državam
Zaradi zaplembe nemških trgovskih ladij in pomoči Angliji
Dama u% ft& svetu.
Novi predsednik katoliško - konservativnega j
.....	,	.„	...	gibanja v Sloveniji dr. Kulovec je v sprem-i
•s Berlina poročajo, da je nek urad- cija ne more ničesar spremeniti na za- stv bana dr NatIačena odpotoval v Beograd,
ruk nemškega zunanjega ministrstva,držanju Zedinjenih držav v sedanji,kj£r je bil sprejet pri knezu aamestniku Pa,-j
izjavil, da pomeni zadržanje Zeainje- j vojni, ker je to zadrzanje volja ljud-: , in'Predsedniku vlade
nih držav proti Nemčiji zbadanje zlstva.	!	.	,	,	,
iglo. Zlasti velja to za ameriško name- Nemška vlada je zahtevala med dru- Za upravnika se‘iata u0 1ZV0 iwe pre‘;v-u'l
ro, da odstopi ves vojni materijal in gim tudi odpoklic treh uradnikov ame- "lka Je b z uredbo 0 lz'aidtl|U prorauma
orožje Angliji na posodo in da bo zaplenila nemške ladje v ameriških lukah ter jih izročila Angliji v uporabo. Nemčija smatra tc zadeve kot zelo resne in jih vlada proučuje.
Tri lire po objavi teh izjav se je v Washingtonu sestal ožji vojni obrambni svet na svoje prvo zasedanje. To je znak, da tudi v Washingtonu jemljejo to nemške izjave resno in da so pripravljeni na vse. Listi pišejo, da Nem-
riškega poslaništva v Parizu, ker so ji zaradi svojega delovanja postali neljubi. Ameriška vlada bo tej želji ugo dila, ker je to običajno, s tem- pa še ni rekla zadnje besede v tej zadevi V inozemstvu ponekod mislijo, da bi I. Nemčija utegnila napovedati Zedinjenim državam vojno, ker računa s tein, da bi v tein slučaju morala Japonska priti na pomoč.
senata imenovan predsednik vlade in notra-; nji minister Dragiča Cvetkovič. Novi upravniki ima pravico lazpolagati s proračunom sena-; ta, bodisi sam, bodisi po pooblaščenih namestnikih.
Železniška potniška in tovorna tarifa bo s 1.
januarjem povišana. Prvotno se je dotnneva-1 lo, da bo zvišana samo potniška voznina, sedaj pa poročajo, da bo od 25 do 50 -odsi. povišana tudi tovornina.
Maksimalne cene za usnje je določila banska uprava. Cena za krupone (podplate) je od din 92 do din 102 za kg, podplati iz vrame Odredbo o minimalnih mezdah osebja v go- kože stanejo kg din 55.50 do din^63, okrajni-stinskih obratih je objavil »Službeni list« z ki pa kg din 46.50 do din 50.50. Črna kravina dne 21. decembra t. 1. Pomožno osebje v go- stane din 134 za kg, rjava je za 4 odst. draž-stnskih podjetjih je po odredbi deljeno v tri ja; teletina črne barve stane kg din 150 do Napadi Angležev so bili odbiti. 9 italijanskih,kategorije: 1. v kvalificirano pomožno osebje . rjava djn 206 do din 230; goveji boks za letal je sestrelilo 3 angleške. Ob libijski obali ne glede na starost: 2. v nekvaliticirano po- ’	.	,	,	.	...	b , k
ie bil zadet en angleški pomožni rušilec	možno osebje nad 18 let, ki prejema rbve.no kvadrat dm 17 do d.n 28. telečjii dok ra Kva
Angleži so v noči na 22. t. m. bombardirali ali neobvezno napitnino in nekvalificirano po- drat din 20.75 do din 2d.25. Razen ,..„a je ..e lagune pri Benetkah brez škode. Pri Krfu je možno osebje, ki ne prejema niti obvezne, niti luksuzno usnje, za katerega ne veljajo mak-bila potopljena ena angleška ladja, ki ie vo- neobvezne napitnine; 3. y; nekvalificirano ro- sirnalne cene. Na podlagi teh csn bi se mora'i
žila živež za Grke.	Il!°z.no 0s^bie	ne	pre	j	-‘"j*	! p^-plati poceniti. Maksimiranje cen usnju je
xt xu •	r\	^	x	Ditnine. V prvi krajevni skupim:	Ljubljana,	*	K	..
Nemško vojno poročilo. Dne 22. t. tn, xn v . jv^arjj,or (jeije Bled, Sv. Janez, Sv. Duh in treba pozdraviti, želeti bi bilo samo se, ua bi
FGSLEDVUE VESTI
Italijansko vojno poročilo. Dne 22. t. m.
je bil položaj na meji Libije nespremenjen.
noči na 23. t. m. so nemška letala omejila svoje delovanje na izvidniške polete. Silovito pa ie bila bombardirna neka tovarna aluminija na Škotskem, potem pa industrijska središča Manchester, Bristol, Liverpool in Southampton. Minirane so bile angleške luke. Angleški napadi na zahodno Nemčijo so povzročili malo škode. 1 nemško letalo se ni vrnilo.
Angleško vojno poročilo. Dne 22, t. m. se je nadaljevalo obkoljevanje Bardije. Še vedno prihajajo angleška ojačenja iz Egipta v Libijo. Maršal Graziani je poslal Mussoliniju obširno poročilo o položaju, ki pa še ni bilo objavljeno.
Ukanca ob Bohinjskem jezeru. Kranjska gora.; bilo usnja dovolj na razpolago.
Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske to plice, Slatina-Radenci in Gozd Martuljek, zna šajo minimalne mezde na uro: za kvalificirano pomožno osebje (prva kategorija) v podjetjih I. kategorije din 5, v podjetjih II. kategorije din 4.50: za nekvalificirano pomožno osebje, ki prejema obvezno ali neobvezno napitnino in nekvalificirano pomožno osebje nad 18 let, ki ne prejema napitnine 01. kategorija), znaša minimalna mezda v podjetjih L in H. kategorije din 4 na uro: za nekvalificirano po-
Za odkup tobaka bo izdala monopolska uprava letos eno milijardo dinarjev. Tobak bo plačala za skoro 50 odstotkov dražje'kot lani, po 20 do 40 din za kg.
HrvaPska banovina ne bo izvažala drv vse dotlej dokler ne bo sama v zadostni meri preskrbljena, pravi banska uprava v Zagrebu. Ako bodo ostale banovine postopale po tem vzgledu, bo pač enim manjkalo eno, drugim pa drugo. Z organiziranim gospodarstvom
- - -	iii.i-	: možno osebje Pod 18. leti, ki ne prejema na-
— Ponoči	na 23.	t. ro. so angleška letala	ze; pjtnine	(III. kategorija) pa znaša minimalna
četrtič v	enem tednu napadla	Mann.ieim.	—	■ ]11gzda	y podjetjih I. in II. kategorije 3 din na !	to nima	nič	skupnega.
Nemci so	več ur	bombardirali	Manchester	;n	ur0_ y	vsej1 ostalih krajih (II. krajevna skn-' Maršal Badoglio ne	bo	igral	vloge	maršala
Pina),	kjer znaša minimalna mezda za kva-,	Petajna.	\z	Rjma poročajo,	da	so	brez	vsake
lificirano pomožno osebje din 4. za nekvalifi-
Liverpool. 2 nemški letali sta bili sestreljeni. Griko uradno poročilo. Grki so bili 22, t. m,
Tudi sovjetski poslanic stotnikov se je p» klonil mrtvemu truplu dr. Korošca v Beogradu. — Sožalje vodstvu JRZ v Sloveniji pa je izrekla žena dr. Stojadinoviča.
Povišanje posrednih davkov napoveduje »Jugoslovanski Kurir«. Baje bo s 1. januarjeia povišan davek na poslovni promet od sedanjih 2.5 odst. na 3 odst. Luksuzni davek, ki znaša dozdaj 12 do 20 odst., bo znašal s 1. januarjem od 15 do 40 odst. Prav tako nape-vedujejo povišanje trošarine in povišanje taks.
Tvorniška cena jedilnega olja je bila te dni v banovini Hrvatski znižana od din 20.79 na din 19.58. Dne 21. t. m. pa se je v trgovinskem ministrstvu vršila koferenca o cenah jedilnega olja, ki je sklenila, d;a se cene jedilnega olja znižajo v vsej državi kot m banovini Hrvatski. S tem v zvezi bo urad za nadzorstv* nad cenami tudi določil cene jedilnemu olju v trgovini na debelo in drobno.
Zastoj vlakov s premogom za Italijo. Italijanske železnice so obvestile našo železnišk* upravo, da ne morejo prevzeti vlakov iz Nemčije, ki gredo čez našo državo. Zato je dne 22. t. m. obtičalo na raznih našlii' postajah niz teh vlakov. Kak#- dolgo bo oviran promet z Italijo, se ne ve,
Konferenca o izvozu perutnine in jajc, ki i« je sklicala direkcija za zunanjo trgovino, se je te dni vršila vi Beogradu.
Zagreb ne bo brez moke in sladkorja za Božič, piše »Hrvatski dnevnik«. •
Še en angleški aeroplan so našli razbit v Črni gori. Na višinah 2000 m nad Kručkitn poljem pri Nikšiču so našli sedaj razbito druge angleško letalo, ki se je ponesrečilo istočasne s prvim, pred dobrini mesecem dni. Vsi štirje člani posadke so seveda mrtvi.
Mraz ne more pregnati nogometašev. V Zagrebu sta v nedeljo igrala Gradjanski:Ferenc-varos (Budimpešta) 3 : 1, v Beogradu pa Concordia (Zagreb) : BSK 3 : 2.
Koliko ie orožja za ISO milijard dinarjev? Podpisan je dogovor o dobavi orožja Angliji iz Zedinjenih držav, glasom katerega bo dobila Anglija 60 trgovskih ladij po 9000 ton, 12.000 letal in 2500 težkih tankov ter velik« količino municije in ostalega vojnega mate-rijala za skuPno vsoto 750 milijonov funtov ali 150 milijard dinarjev.
Angleški zunanji minister lord Hallfax poide najbrž za poslanika v VVashington, dočim utegne Lloyd George vstopiti v vlado kot minister brez listnice.
v neprestanih bojih z umikajočimi se Italijani, cirano pomožno osebje iz II. kategorije din j	vesti	tujega t‘ska- da se je maršal
Sestreljenih je ibilo 18 italijanskih letal nad j 3.75 jn za nekvalificirano pomožno osebje jz J Dadoglio, ki je bil načelnik generalnega štaba.
■Albanijo. Italijani imaj.o težke izgube.	|ll[.	kategorije	din 3 na uro. Pri mesečni plači
Za angleškega poslanika v Washin£tonu je se računa 25 delavnikov na mesec Prejemki
. 1
bil imenovan lord Halifax. Zunanji minister pa je postal Eden, doslej vojni minister.
Zedinjene države so zaprosile mehiško vlado za dovoljenje za uporabo nekaterih letališč.
Nad 2 milijona vojnih ujetnikov ie že v tej vojbL Rdeči križ v Ženevi, ki posreduje pošto, je doslej odpremil nad 10 milijonov pisem za te ujetnike in njih svojce oziroma znance.
Slovaški vojak je zabodel nemškega omla-dinca. V Bratislavi je 22 letni vojak slovaške ajpnade zabodel 16 letnega nemškega »mladinca Jožefa Tuliša. Vojaka so prijeli. DNB.
Francoska kolonijalna posest je ostala nedotaknjena, kljub porazu, ki ga je doživela Frr-n-dja. To ■znači, da ie prebivalstvo v kolonijah s Francijo, ker je ta z njim vedno dobro ravnala, zadovoljno, Havas.
Štrigova bo v kratkem priključena banovini Hrvatski, je izjaivil knezoškof, ki se je dne 22, t, m, mudil na posvetitvi cerkve v tem kraju, Hrvati stalno zahtevajo Štrigovo za se.
Tobak bomo prodali Nemčiji, v ta namen so prišli predstavniki nemških tobačnih tovarn na pogajanja in po vzorce tobaka v Dubrovnik.
v naravi se v prvi skupi ni podjetij I. kategorije računajo: vrednost hrane z din‘ 14, v podjetjih II. kategorije z din 13, stanovanje 2 din na dan; v krajih II. skupine hrana 13 din, stanovanje 2 din. Osebje, ki dobiva hrano v podjetju, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. V podjetjih, kjer je uvedena obvezna nagrada za postrežbo, prejema pomožno osebje, ki dobiva to nagrado, namesto mexde 'te-Ie pavšalne zneske: a) plačilni natakar in natakar dobi poleg hrane in ‘pripadajoče obvezne nagrade za postrežbo mesečni pavšal din 300; če vsi ti prejemki ne dosežejo višine minimalne mezde, se mora doplačati še razlika. Ostalemu pomožnemu osebju pripada poleg hrane, obvezne nagrade za postrežbo še even-tuelna razlika med prejemki v naravi in nagrado za postrežnino na en: strani ter minimalno mezdo na drugi strani. V podjetjih, kjer ni uvedena obvezna postrežnina, se sme na račun neobvezne postrežnine odtegniti 30 odst. minimalne mezde, toda le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino. Kjer je imelo osebje doslej boljše plačilne po.goje, ostanejo ti v veljavi. Ta odredba stopi v veljavo v 15. dneh ipo objavi v »Službenem listu«.
umaknil v zatišje, da bo potem kot zaupnik kralja igra! enako vlogo kot Petain v Franciji.
Izprememba v italijanski vladi? Po poročilu »Ne\v York Times« bo prišlo do izpremeinbe v italijanski vlaui. Zunanji minister grof Cia-no bo verjetno imenovan za veleposlanika v Tokiu. Isti časopis poroča, da so nemške čete na potu v Italijo, kar ,potrjujejo tudi potniki, ki so prispeli iz Italije.
Poljski maršal Rydz Smigiy pobegnil. — Romunsko uradno poročilo javlja, da je bivši poljski maršal in vojni minister Rydz Stnigl.v, ki je bil interniran v nekem samostanu v Tas-matiu v Karpatih, neznano kam pobegnil. Poleg romunskega orožništva iščejo pobeglega tudi organi nemške tajne policije in oddelki nemške vojske. Uvedena je stroga preiskava, vse luke so zaprte.
Med zasedeno in nezasedeno Francijo je po poročilu »Ass. Press.« nemška oblasi odredila popolno zaporo meje.
40 madžarskih parlamentarcev bo 18. januarja službeno obiskalo Beograd, t uw
Koledar »Cankarjeve družbe« bodo dobili poverjeniki še pred novim letom. O tem obveščamo naše čitatelje, ker dobivamo iz njihovih vrst viprašanja, kdaj bo koledar izšel. Letošnji koledar bo sicer edina publikacija »Cankarjeve družbe«, bo pa zato res pester in bo nudil zabavno in podučno čtivo. Kdor pa še ni naročil koledarja, ga lahko naroči Pri »Cankarjevi družbi« v Ljubljani, p. p. 280; plačati pa mora din 10 v naprej in din 1.50 za poštnino.
Delavski žepni koledarček v založbi Strokovne komisije za Slovenijo je izšel in se dobi pri vseh podružnicah strokovnih organizacij. Letošnji koledarček je pravi iPravni svetovalec delavca v socijalnih vprašanjih. V sestavku dr. Reismana o delavski socijalni zakonodaji so vpoštevane vse nove uredbe in sodne odločbe, kakor tudi spremembe minimalnih mezd do konca meseca novembra. Tudi sprememba mezdnih razredov v delavskem zavarovanju je že vnešena v koledar, česar drugi koledarji, ki so' izšli poprej, še nimajo. Koledar se sam priporoča.
„ddcu/3ka PotUika* ne dobiva no&eniU su&usHct^, zofo covhcu	takoi!
A. M. de Jong: vr
[19
bul^tedcavMk
.OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA GEYSENA*
»Prosi za milost, ti veliki grdavž, ali pa te premlatim, da bo godlja iz tebe!«
Flirefleter je obupno prosil milosti. Bilo je čudno videti, kakšen strah je imel pred Mereyntj3jevimi pestmi; ta <pa je bil tako prevzet svoje zmage, da je brav pošteno poskakoval na nemočnem trupu svoje žrtve, ki je stokala in ječala, dočim se ji je obraz krčevito pačil kot od bolečin; udano je prosil, da bi mu bilo prizanešeno.
»Ako mi obljubiš, da mi boš povedal kakšno zgodbico!« je bil Mereyntjejev pogoj; v stiski, v kakršni je bil, je Flirefleter naglo pristal.
Sedaj je mali zmagovalec stopil na stran m veliki premaganec je vstal, se ogledat okrog sebe, ako se svet ni kaj spremenil, odkar je bil tako sramotno poražen. Onostran jarka je stal rjav konj in s svojimi velikimi, svetlimi očmi začudeno gledal oba veter-njaka, ki sta ise vreščeč prekopicevala po travi.
»Tristo zelenih!« je vzkliknil Flirefleter srdito. »Ta grdi gugalni konj stojji tu in se mi predrzno smeji, ker sem zgubil! Le čakaj, ti!«
Med krikom in vikom ter krileč z rokama je skočil čez jarek proti konju, ki se je v paničnem strahu pognal v dir. Zemlja se je tresla pod njegovimi kopiti in kepe črne grude so letele izpod kopit na vse strani. Flirefleter se je pripogibal od smeha in je
od samega veselja, nevede, čofnil z nogo v jarek. Takoj se je nehal smejati In osuplega obraza potegnil svojo nogo zopet na suho, in to tako naglo ter s tako prestrašenim obrazom, da se je Mereyntje režal do onemoglosti.
Flirefleter je skočil nazaj čez jarek. Mokro nogo je dvignil in stresal z njo, da je voda škropila na vse strani, obenem pa je tožil z očitajočim glasom: »Ali se moraš zaradi tega tale o smejati, ti nepridiprav? ... Le čakaj. ., ti bo že še prešel smeh! <
»Ko je bilo pa vendar tako smešno,« se je smejal Mereyntje še kar naprej.
»Za me ni bilo zabavno,« je zagotavljal Flirefleter. »Toda ti se raduješ nad nesrečo drugih, Ali ne veš, dragec, da je to smrtni greh? Ne pozabi tega — ti!«
»Oh, ti se norčuješ,« se je branil Mereyntje, ki se je takoj zresnil. Jaz sem ;se smejal samo zaradi tega, ker si rezal tako smešne othraze,«
»No, potem pa pojjdi, greva dalje,« je vzdihnil cerkovnik. »Ti imaš tako zmeraj prav.«
Molče sta šla drug poleg drugega, Mereyntje je postal zamišljen, odkar ga je Flirefleter spomnil na smrtni greh. V mislih je primerjal svojega novega tovariša z onim prejšnjim. Nenadoma je vprašal:
»Ali ti veruješ v Boga?«
»No, seveda,« je odgovoril ta brez oboitavijanja. »Kako bi mogel biti tako neumen in ne verovati v Boga?«
»Vrč pa ni veroval v Boga,« je rekel Mereynt;e resno; pričakoval je odgovora, kakor ga je tolikokrat slišal od svoje stare matere in mnogih drugih: ,Zato se je tudi pogubil.'«
Toda Flirefleter je rekel mirno:
»Motiš se, Mereyntje: on je veroval v Boga. -Kot da bi strela udarila vanj, je obstal na mestu.
»Sam mi je rekel, da ne veruje v Boga «
»In vendar je veroval v Boga,« je trdil Flirefleter odločno. »Toda to je drugi bog, kot pa je tisti, ,v katerega veruješ ti, in tudi drug, v katerega ven'"
jem jaz.«
Mereyntjeju se je zavrtelo v glavi in mehanično je ponovil besede iz katekizma:
»Samo en Bog je.«	.1
»Seveda,« je pritrdil Flirefleter velikodušno^^ ^ nekam čudno je dostavil: »za vsakega č °‘ve v‘ ) samo en bog,«
Mereyntje je bil samo deloma zadovo jen, e _ je v resni obraz visoko raslega moža po eg seoe, a e se mogoče ne norčuje iz njega.
Čez nekaj časa je vprašal:	,	Q
»Flirefleter, kdo pa je prav za prav močnejši: Bog
ali hudič?«
»Hudiča ni,« je rekel Flirefleter mimo.
Deček ga je začudeno pogledal.
»Kako pa ti to veš?« ga fte vprašal.
»Nikoli ga še nisem videl,« je odgovoril dru*
lagotno,	-	An
»To so prazne čveke,« je trdil Merejntie. in bi svojim neovrženim trditvam dal več pouda
je dejal:	.	.	,, . ..o*
»Ali si mogoče ljubega Boga že kdaj ™le,
V svoje začudenje mu ije ta takoj p o dr o »Tega pa res vidim vsak dan; ali ti ne «
Božic
Ledeno mrzel veter brije po mestnih ulicah. | vrnem zvečer, si bova privoščila kaj toiPlega j Zaganja se v vrata revnih hiš, za katerimi za pod zobe. Le potrpi, prihodnje leto, ako
nama bo šlo bolje, bova imela zopet božično
drgetajo od mraza telesa siromakov. Tam, kjer se je vgnezdilo pomanjkanje, si utira veter tudi svojo iPot. Zato pa Božiček, za katerim se tako hrepeneče ozirajo otroške oči, ne najde 'tod vhoda. In danes je Božič.
drevo, letos pa je trda za denar. Torej napravi vse ko't je treba in bodi priden.«
»Niti dreveščka nimam letos,« je jokal Ivan, »niti dreveščka ...«
f
4Č089SB
V
A
hiše in jokal. Bil je ivan. Takoj ga je spoznala.
»Le nikar ne joči, mali, saj ne boli tako hudo. Je pač surovina. Glej tu imaš, j>a ti jaz dam vejico.« Žensko materino srce ji je narekovalo besede.
In ko je ivan objokan in vendar vesel prišel domov, z vejico vi rokah — matere že ni bilo več. Napisala mu je listek in ga pustila na mizi:
»V zavojčku je klobasa in kruh. Jej in potem lezi spat. Jaz moram še na ulico, kidat sneg. Jutri ti prinesem Božička, Tvoja mati.«
Ivan ve, zakaj je šla mati z doma. S solzami je povžil kruh. »Oh, mati je tako dobra, — toda danes bi naj bila ostala tu! Prinesel sem ii vejico. Da bi se vsaj lahko veselila z menoj!«
Solze v očeh, je legel v posteljo. Ne more se umiriti in nikakor se ga noče oprijeti bla-
Korting - Hornyphon Braun
Braun 4-cevni vse-valovni super komplet din 3600*—
Radio veletrgovina:
RADIO TSCHARRE,
Maribor, Zrinjskega trg 9
žen božični sen.	Grenkobo čuti v	grlu	in	njegov jok se duši	v neizmerni bolečini.
Božič! Vejice,	udarci in sedaj	niti	matere
ni pri njem — ubogi Ivan!	H.	E.
Tone Maček:
Božič evakuiranih otrok
Starejšo je sestrico vprašal oirok: zakaj pa nrav danes rodil se je Bog, zakaj ravno danes je praznik miru, zakaj pa ni očka in mamice tu, zakaj zapustiti smo morali dom, zakaj nas pregnal je sem ogenj in grom, zakaj letos nimamo lučk in daril?
Mar nas je Bogec že res zapustil?
Ne vem, reče sestra, ti vprašaš preveč: če vsaj bi imeli zakurjeno več, povedala pravljico bi ti lepo, kako smo imeli božično drevo, na mizi kolače, na ustnicah smeh ...
Na to zdaj pomisliti, zdi se mi greh.
In očka in mama sta bila pri nas, danes smo sami, nam, lačnim, je mraz.
Praviš, da Bog je bil majhen ko mi, zakaj pa tako nas trpeti pusti, jih ne kaznuje, ki so nas pregnali, dom naš prijetni do tal razdejali, od očka in mamice kruto ločili?
Kdo ve, če niso ju morda ubili?...
Bratec, nikar, oh, te strašne besede!
Le kaj na te grozne te misli privede? Danes je praznik Ljubezni, to vem, če drugega ni, pa vsaj upati smem, saj vedno to trajalo ne bo tako, prej ali slej spet vrnitev nam ba. Mamico, očka, spet bomo objeli, spet praznovali svoj Božič veseli.
Bog se v Ljubezni nam spet nasmeji ■. Zdaj stisni se k meni in končno zaspi.
jč&ticeic sodeužic
Izpod sivega neba se vsipljejo svetlo bele snežinke. Otroci se opajajo ob pogledu na Ples snežink, ki prehaja v divji metež — in že so s sanmi na cesti, da bi si z veselim razpoloženjem krajšali čas, ki jih še loči od božičnega večera. Svetle oči pričajo o njihovem blaženem božičnem sanjarjenju, ki naj se nocoj uresniči.
Skoro se že mrači in belo se svetijo strehe mestnih hiš. V prodajalnah je živo. Ljudje 7 zavoji pod1 Pazduhami stopajo naglo po cestah fn se zavijajo v tople plašče.
Po temni ulici v predmestju se plazi deček. Joka. Neusmiljeno ga zbada veter z ledenimi iglami v obraz. Lica ga bole... 'Nemir ga ie gnal z doma. Pogled na druge, ki uživajo v veselju, ga opaja in mu iPomaga pozabiti lastno gorje. In še nekaj: Ali ni hotel napraviti svoji materi veselje, čisto majhno skrito veselje? Da, tudi to ga je gnalo na cesto. Otožnost se loteva dečka.
Prejšnji, Božič je živel še oče, takrat je dobil še darila. Prav posebnojih je bil vesel, ker je vedel, da je bi! Božiček oče. Kaj vse se je od tedaj spremenilo. Oče je umrl spomladi. Ljudje so rekli, da ie bil jetičen in da je zbolel vsled težkega dela. Bil je pilar. Komaj je oče zaprl oči, sta bol in skrb napolnila sobo. Kaj vse je bilo treba odprodati, predno je mati dobila delo! In ko je bila zaposlena, še dolgo ni zadostovalo za življenie. Ob nedeljah je prala in Ponoči šivala. Tako se je zopet približal Božič. Kai je rekla mati. ko je danes zjutraj šla na delo?
»Bodi priden, Ivan, pospravi v sobi in ko se
Med tem se je stemnilo in Ivan je obstal pred nekim prodajalcem božičnih drevesc, ki jih je imel na zalogi še celo kopico. Prevzet vroče želje, so mu obviseli Pogledi na čisto majhni smrečici.
Ko bi le imel nekaj čisto majhnega, in če bi bila tudi samo vejica! Mati bi se gotovo ra-dovala. In med 'tem ko se je prodajalec pogajal z neko ženo glede nakupa neke smrečice, je s svojimi majhnimi, neokretnimi rokami pograbi! na tleh ležečo vejico. Prestrašen jo je skušal skriti in steči.	'
Prodajalec je postal pozoren na malega dečka v iponošeni obleki, ki se je smukal okroR njegovih smrek. In ko je hotel Ivan s svojo vejico pobegniti odondod, ga je že zgrabila surova roka prodajalca. Vso svojo jezo, ki je kuhala v njem zaradi slabe kupčije, je znesel nad dečkom.
»Ti tat, tatinski, krasti si upaš, ti nesnaga, ti! Par klofut si zaslužiš!...«
Od udarcev je Ivan zaječal — toda prsti so še vedno krčevito oklepali vejico. Surovo mu jo je sedaj iztrgal prodajalec in ga sunil, »tatu«, od sebe.
»Pojdite no, pojdite, vse kar je prav, zaradi take vejice pa res ni bilo treba otroka tako pretepsti, kaj pa boste s temi vejicami, saj jih itak morate zavreči.«
»Ako ne bi bil gledal, bi mi bil poba odnesel celo drevo. Zato je bolje, da mu jih človek takoj par primaže, četudi je bila samo vejica. Z malim začne ...«
Ko je žena z dreveščkom zavila v sosednjo ulico, je stal nek deček pred vrati neke
Otroci in zima.
Skoraj vsi otroci imajo zimo, sneg in mraz rajši kot -poletje. Če je otrok še tako reven, nič ne misli na to, da je lani pozimi zmrzoval in stradal, da bo letošnja zima morda še hujša, prav tako se veseli snega kakor otrok, ki ima pozimi topel kožuh in zakurjeno sobo, lepe smuči in sanke. Čim zapade sneg, so pač vsi otroci čisto neumni nanj in hitijo* ven. Ne branimo jim tega veselja, zlasti v božičnih počitnicah, če je kaj snega, naj se vsaj na-kepajo in nasankajo, če jim že ne moremo kupiti smuči in drsalk. Snežna pokrajina ie najbolj zdrava, ker je ozračje prečiščeno in so tla brez prahu, brez bacilov. Dobro pa moramo paziti na to, da se otroci ko pridejo s snega domov, takoj ipreobui'ejo in preoblečejo, da dobijo takoj skodelico vročega mleka, lipovega čaja ali žitne kave, pa tudi, da so potem na gorkem in da gredo kmalu spat.
Če se otrok vzlic skrbi malo prehladi, če kašlja in kiha, je treba paziti, da ostane pri tem, da ne postane ta prehlad podlaga za mnoge drutge bolezni, za angino, davico in pljučnico. Prehlajen otrok naj gre čimprej v posteljo, sai zdaj ima čas. ko ni šole. Če le mogoče, nai se .otroci zdaj v božičnih počitnicah uitrde in okrepe. naj dobivajo jabolka, med in surovo maslo, ker se včasih zgodi, da se i.im v šolskem času niti ne ljubi iesti ali pa ne utegnejo. Paziti je treba na to, da so otroci v teh dneh primerno oblečeni. ne predebelo in ne prelahko. Za zimo niso nogavice dokolenke in srajce s kratkimi rokavi. Predvsem pa morajo imeti ctroci trpežno obutev, kajti mokre in mrzla noge so poglavitni vzrok prehlada.
Proti mrzlim nogam
Marsikateri človek trpi na tem, ker si ponoči v postelji ne more ogreti nog. Če koga rado zebe v noge, je vzrok ta, da ima prelen
Dr. Avgust Reisman:
»SPAUČEK«
(Božični pozdrav iz Prage v Maribor.)
lanskega Božiča leži na moji mizi kot i®s?*a knjiga debela, v svetlo platno vezana ,ka slik češkega slikarja Mihe AleSa: »Špa-iJcek«,
tristo straneh finega, debelega papirja je natisnjenih 305 Alešovih ilustracij k 305 češkim narodnim pesmim in pregovorom. Celo ‘eto sem dan na dan listal po debeli knjigi, °d strani do strani in prebiral te čudovito nežne narodne pesmice, ki jih oživljajo risbe velikega češkega umetnika, izrednega prijate-vsega, kar tvori bistvo podeželskega živ-lenia: vsakodnevnega dela, radosti, skrbi in
f m i vi-ea'ltar srce koli'
Melodije čeških narodnih pesmi so znane po svoji izredni milini in nežiiosti, in tudi naši imdic: uh ravno v teh časih vztrajno poslušajo v raduu. Miha Aleš, kateremu je češka mati ** i elke naprej prepevala iz svojega »špalička«, venčka nabranih narodnih pesmi, »a jim daie s svojimi slikami iz narodnega živ-ien)a in prelepe češke še posebno privlačnost Al«,*6”* kar T30''®!1? t>od njegovimi risbami. — na .*a naž™ ohranil Čehom v najvest-od i . jS"*1.	odra* narodnega življenja
nje«	,	,	'.	7	katero	razdobje spadajo
niim- risbe žeSklim 'iudskim pesmim. Med Kn;;Ie Zcl° ,nl,rlOl!0 ,tudi, kovaških, za loj k >? ,izdala ,za !aIi!ki B°žič znana češka oprem'3 ,Mflantrich * Pr«*» v res luksuzni «"U, kakršne menda naša knjiga ne pozna.
v svoii ®mini mladosti in ci ' i„ ez,nV n>!h huzaji' in drafionerfi, vran-v ke’ pomandrano zelje, mehka de-i *Wska "l0jJnih in veHkonočnih praznikov, sen , p°"lladna in letna poezija, otožna je-Bravlii“P^e?a nev?sta, 'brezskrbni berač, zaliv kmet, poredni dimnikar, otroci s šol-
skimi torbami, povodni mož, nočni trubač, stare ženice, ciganke, lovci v snegu, orač na pomladanski njivi, žanjice, otroci na paši, pri pečenju krompirja, zapravljivčki v vaški gostilni, »bila je jedna babka, ki je prodivala jabka«, vse, kar je umetnik videl med svojim narodom -po širni domovini Češke in Slovaške, tudi dobrodušnega berača ob cesti, vse je s toliko ljubeznijo, natančnostjo in ljubeznijo svoje duše narisal, da je res oživela vsa tista lepota ljudske pesmi, ki je skozi stoletja oblikovala notranjost češkega naroda, da ie zra-stel v tisto kuilturno višino, ki mu je končno izvojevala ugled vse Evrope in v prekomorskih državah.
Skoro sem proti svoji volji zašel .malo preveč v kramljanje o teh ljubkih pesmicah in slikah Alešovega »Špaličeka«. Prav za prav sem hotel povedati našim čitateljem le to, kako je prišla knjiga na mojo mizo.
To pa je povest dveh, ki sta prišla nekako Pred tridesetimi leti v Maribor iz Morave in Češke, ona Mafenka, doma tam nekje z rodovitnega polja Hane na Moravi, on, Vaclav pa iz Severne Češke, kjer je bila že takrat doma industrija.
Mafenka ie prišla v Maribor kot dobra če-ška kuhBrica s tovarnarjem, ki se je utaboril v Mariboru, Vaclav pa je bil že nekaj časa v tukajšnji železniški delavnici, kjer je bil ta-.V!3* cel kader čeških profesionistov, ki so šli s trebuhom za kruhom in so se takrat sha-' xt V svo'em »Češkem klubu«, v mariborskem »Narodnem domu«.
Sončnega poletnega dne se je Mafenka na mariborskem trgu pri nakupotvaniju pogajala s kmetico, pa se nista mogle sporazumeti, ker je Mafenka znala še samo češki, a kmetica le 1 slovenski. Vaclav pa je užival svojo prosto i nedeljo in hodil med dolgimi vrstami kmetic in opazoval dobrote domačega trga. Naenkrat sliši Mafcnko, brhka je bila, mlada tudi, pa l se je seve takoj vmešal za tolmača. Tako je 1
minila nedelja z nedeljo in predno je prišla jesen, je vzklila velika češka ljubezen v Mariboru, da sta postala Vaclav in Mafenka mož in žena.
Ali poznate našo Ančko iz uprave »Delavske Politike«? Midva sva že dolga leta znanca in sem se čudil in čudil, kako je vztrajna, ne samo pri svojem poklicu, ampak tudi pri »De-toljubu«, ikjer je z goslami in besedo, neugnano in neutrudno vzgaja našo delavsko mladino.
Kapelnik Stanko je sicer tudi žilav In ga še takšno razočaranje in pomanjkanje -otrudni-kov ne uplaši, toda, kaj bi brez Ančke, ki se žrtvuje temu delu za mladino leto za letom, že nad 10 let in še nikdar ni odložila, še nikdar ni bila užaljena in ne razočarana nad vsem tistim nevšečnim, kar srečuje vsakega kulturnega delavca. Uigibal sem, odkod ta vztrajnost, ta neodoliiva dobrosrčnost?
Pa sem lepega dne zvedel, da je naša Ančka dete Marenke in Vaclava. In tudi »Špaličeka« mi je pokazala Ančka pred lanskim Rožičem.
V Pragi imajo strica in ko so v Mariboru slišali, da je sedaj tudi na Češkem trda za živež, so poslali stricu zgodaj pred Božičem poln zaboj. In stric je bil zopet v veliki zadregi, kai bi vrnil Marenki in Vaclavu v -lari-bor, pa ie poslal »Špaličeka« in za Veliko noč še lepšo, monumentalno, veliko knjigo »Narod sobž« (Narod sebi) s prekrasnimi slikami iz češkega »Narodnega gledališča« v Pragi, katero mi je seve tudi Ančka takoj prinesla, vsa ponosna nad sijajnimi knjigami, ki jih Čehi še sedaj izdajajo in tako vzgajajo ves narod vsaj na kulturnem polju, če se ne morejo več izživljati politično v samotojni državi.
Tako smo s to zgodbo povezali »Špaliček«, venček spominov, ki nas naj ^b teh dneh počitka malo /Vzdramijo in zbudijo tega in onega iz prevelikega zimskega spanja. Ančka, k nam prcsaieno dete, bi nam bila lahko v marsičem ! v vzgled in bodrilo.
krvni obtok. Občutek mrzlih nog je dostikrat podedovan in ga spremlja malokrvnost, zaprtje in živčna razdraženost. Včasih pa utegne biti vzrok mrzlim nogam tuai ta, da kdo še v postelji ne da svojim možganom miru in naporno premišljuje. Tako se zbira kri v možganih, noge pa ostajajo mrzle. Pri marsikomu je stvar tako huda, da mu nič ne pomaga, če se še bolj toPlo obuje; noge ima le vedno mrzle. To je dokaz, da mora priti toplota od znotraj, od pravilnega krvnega obtoka in je obleka in obutev le zato, da se ta toplota ne oddaja po nepotrebnem.
Najvažnejše je torej, da skrbimo za zadostno in primerno gibanje, ki nam uredi krvni obtok. Vedno moramo skrbeti za 'to, da se noge segrejejo iz notranjosti, iz telesa samega. Zato moramo tudi paziti, da imamo vedno primerno obutev. Zoper mraz v nogah pomagajo zelo dobro vložki iz plutovine ali slame, • ki jih damo v čevlje. Zelo dobro greje tudi časopisni papir. Mokre noge ne morejo biti tople. Zato si moramo mokre čevlje in nogavice 'takoj sezuti, čim pridemo domov. Pa tudi če ne gremo iz hiše, moramo pozimi nogavice pridno menjati, če hočemo imeti tople noge. Nogavice postanejo od nog hitro potne in vlažne, potem pa imamo vedno mrzle noge, ker ovirajo vlažne nogavice obtok krvi.
Zelo nezdravo je, če gre kdo z nogavicami v posteljo. Če obdržimo ponoči nogavice na nogah, ne more koža na nogah ponoči v do-voljni meri izločati znoja in z njim vred vse nepotrebne »žlindre« iz telesa. Kri se bo potem še bolj leno pretakala in noge bodo vedno bolj mrzle. Proti mrzlim nogam se zavarujemo drugače. Ker je najboljši varovalec toplote zrak, ki je slab prevodnik, si na naj-zdravejši način ohranimo tople noge, ako jih obdamo z zrakom. V ta namen si za posteljo oskrbimo široke hlače, ki spodaj nimajo odprtine, ki se torej končujejo v zelo ohlapnem stopalu. Tako je potem noga vedno v nekaki zračni kopeli. Lahko si pa damo napraviti posebne ohlapne nogavice, ki morajo segati nad kolena. Ne smejo pa biti pletene, ker se potem tesno oprijemajo nog, ampak morajo biti iz ilanele ali svile. V takih nogavicah imamo potem noge vedno prijetno tople.
Proti mrzlim nogam pomagajo dobro tudi tople kopeli za noge. Najboljše so menjalne kopeli. V eno posodo damo vročo vodo, v drugo pa hladno. V vroči vodi držimo noge približno pet minut, nato jih za hip vtaknemo v mrzlo vodo, držimo spet v vroči in tako ponovimo trikrat do petkrat. Končno si drgnemo noge z robato brisačo tako dolgo, da postanejo tople. Take toiple nožne kopeli so tudi dobre, ker odpravijo prevelik naval krvi v glavo. Tudi pri začetnem nahodu in nervoznem srčnem utripanju dobro pomagajo. Pač pa jih ni priporočati ljudem, ki trpijo na krčnih žilah, ker pospešujejo krčne žile.
Za stare ljudi in za take, ki mnogo sedijo in imajo zato vedno mrzle noge, je pa najbolje,	da si	zvečer	ogrejejo noge	z vročo opeko.	Kdor	količkaj	more, si naj	kupi grejačo
za noge (termofor). To je pocinkana iposoda, v katero vlijemo vročo vodo. Stane 48 din. Za tiste, ki spe pozimi v nezakurjenih sobah, je taka grejača neobhodno potrebna, ker takoj segreje vso posteljo in se človek ne muči dolge ure z mrzlimi nogami, preden se ogreje in zaspi. Seveda si pa obtoka krvi z grejačo ne ozdraviš. Termofor ima pa to slabo stran, da se ga človek preveč navadi in pozimi kar živeti ne more brez njega. Gumijasti termofori pa niso priporočljivi.
Ceneno	grejačo	si pa lahko	sami napravimo	doma	tako-le:	Iz močnega,	gostega blaga
sešijemo blazino ali vrečico, jo napolnimo s plevami in zašijemo. To blazino ali vrečico segrejemo v pečici, oblečemo v toplo pralno prevlako in položimo v posteljo. Grejača ostane topla vso noč in tudi če v, spanju ležemo nanjo, se ne poškoduje.
Štev. 147
MM«
7g naših Uvaiev
CELJE
Delavstvo v Cinkarni je bilo tudi letos deležno že vsako leto običajne božičnice vi višini 60 odst. normalne mezde. Enako božičnico je dobilo delavstvo Metalne tovarne. Ravnateljstvu Cinkarne se delavstvo zahvaljuje. Ostalim podjetjem pa priporoča, da posnemajo Cinkarno.
TRBOVLJE
»Izpod zemlje« je naslov zbirki pesmi, ki bo v kratkem izšla izpod peresa pesnika Franceta Kozarja. Na 70 straneh bo okrog 30 pesmi. Knjižica bo stala din 20.
ZA BOŽIČ si preskrbite najfinejše sušeno meso pri Karlu Zupancu, Petelinova vas.
HRASTNIK
O čem se je razpravljalo na zadnji obratni razpravi dne 19. novembra' t. 1.? Na omenjeni razpravi se je. oziroma bi se bilo moralo razpravljati o sledečih spornih zadevah: 1. o odškodnini za razna postranska dela (pojemanje tal, podiranje stropnikov, tesarjenje zračnih prelazov, izmenjava stropnikov; 2. o slabih progah, kot ovirah za dovoz materijala in premoga; 3. o zboljšanju jamske ventilacije; 4. o povečanju kopalnice; 5. o nabavi premoga po režijski ceni; 6. o dokladah strojnikom na raznih zaviralnicah; 7. o preskrbi delovnih oblek delavcem in profesijonistom, zaposlenim pri zelo umazanih delih. Razprava je imela, kot smo že poročali, popoln neuspeh. To pa ne morda vsled neupravičenosti stavljenih spornih vprašanj, temveč vsled nezadostne priprave sodelujočih zaupnikov. Škodo ima od tega seve le delavstvo. Imamo pa zato šolo za bodočnost. Gornje smo objavili kljub temu, dasi vemo, da se bomo nekomu zelo zamerili. Toda delavstvo stvar vendar zanima. Na-prosto pa je dano gospodu, ki se ga tiče, da izvaja konsekvence, toda ne na seii obratnih zaupnikov! — Zaupniki z liste ZRJ.
Prireditev. Člani dramskega odseka naše »Vzajemnosti« I. bodo tudi letos poskrbeli za razvedrilo čez praznike s tem, da prirede na 25. t. m. s pričetkom ob 4. uri pop. v dvprani >Konzumnega društva« igro »Detektiv Megla«. Za majhno vstopnino se boste razvedrili in nasmejali. Iskreno vabljeni! — Odbor.
KRANJ
Ka] Je s kopališčem OUZD? Ze bo minulo skoraj tri mesece, odkar je zaprto kopališče OUZD zaradi malenkostnega popravila, ki bi se dalo v Par dneh izvršiti. Smo tik1 pred božičnimi prazniki in vse kaže tako, da bo še tudi ta čas kopališče zaprto. Bili so že komisijski ogledi, katerih rezultat nam ni znan. OUZD naj javnost obvesti iz kakšnih razlogov teh popravil ne izvrši, saj so s tem prizadeti v prvi vrsti člani in ti v škodo svojega zdravja, pa 'tudi OUZD, ki ima od kopališča dohodke. t i. p .. .	:1	.	.	Mia.	■	V~.	*
JESENICE
Za prvi draginjski razred se zelo bore vsi državni, železniški in samoupravni uslužbenci. Jesenice so zaradi svoje lege zelo drag kraj, ker je vse od rok in ni pravega kmečkega zaledja (oz. kar ga je, porabijo vse letoviški kraji), pa, zaradi tega vsi uradniki in nastavljenci trpijo. Ce je kdo prestavljen iz Ljubljane ali Maribora na Jesenice, izgleda, kakor da gre za kazensko premestitev, kajti takoj je oškodovan za nekai sto dinarjev na plači, istočasno pa mora kupovati vse še dražje, kakor pa v svojem prejšnjem bivališču, ki je bil uvrščen v prvi draginjski razred. Pričakovati bi bilo, da se v tem pogledu nekaj napravi.
Občinski aprovizacijski odbor je bil ustanovljen. V njem 'se nahajajo zastopniki občin-sega odbora: župan g. Markež, s. Celesnik Ivan, gig. Bertoncelj Franc ter Višnar Drago; za zadruge: g. Biček od I. del. konz. društva: za konzumente: g. Planinšek; za trgovce: g. Kovačič. Upati je, da bo ta odbor, kljub vsem težkočam, s katerimi se mora na žalost boriti, storil vse za prehrano jeseniškega prebivalstva.
MEŽICA
Delavcem je treba plačati, kot se gre. —
Večja skupina naših delavcev je nedavno tega dobila kratko zaposlitev. Delali so vsak po osem zmen, vsaka zmena po 10 ur. Za to delo jih je nabiral občinski sluga iri obljubljeno je bilo, da bodo iplačani vsak po din 4.25 na uro. Ko so delo dokončali, pa so že imeli smolo. Skozi celih osem dni so hodili čakat na izplačilo mezde, enkrat so jim rekli, da bo izplačilo tu, drugič da bo tam; za danes so jih naročili ob tej uri, za jutri ob drugi. Nazadnje so se brezposelni naveličali čakanja, pa so šli na občino, da bi ta posredovala. Tu pa so jim svetovali, da je najbolje, ako se sami na-potijo v Dra\x)grad, Ker ni denarja za avtobus in železnico, so jo prizadeti mahnili peš. Od nas do Dravograda je 6 ur hoje. Toda tudi tu niso opravili vsi na en dan, nekateri so morali iti po dvakrat. Pravo presenečenje pa jih je čakalo šele pri izplačilu. Namesto obljubljenih din 4.25 na uro, so dobili, ne glede na to, da so delali vsak svoj šiht tudi v nedeljo, celih din 217. To se Pravi nekaj nad din 2.50 na uro. Pri prejemu plačila je bilo treba to še iPotrditi na listku. Vsekakor je tako postopanje z delavci nekaj nezaslišanega. Občinsko upravo pozivamo, da se za stvar zanima in preišče, zakaj niso delavci dobili tistega plačila, ki jim je bilo obljubljeno, ko jih je občinski sluga nabiral. Gotovo se občinski sluga, or* tisti, ki je slugi naročil, da naj preskrbi delavce, ni sam izmislil glede višine ponujanega zaslužka. Brezposelni so itak hudo udarjeni, zato ne gre, da bi se to zadevo kar meni nič tebi nič pustilo v nemar in zaspati. ■
MARIBOR
Velike odškodninske pravde zaradi paviljona pred Mariborskim otokom
Ko ie Mestna občina kupila »Mariborski otok« in sklenila tam zgraditi moderno kopališče — od tega ie sedaj nad 10 let — je dobil tudi dotlei skromen zasebnik Ivan iz Maribora sijajno idejo:
Postavil bi si tik ob mtostu, na križišču dovozne ceste in pešpoti paviljonček in v njem bi prodajal žejnim kopalcem pijačo, otrokom slaščiče in lačnim klobase s kruhom, pa ibi imel kmalu svoj življenjski poklic in dober zaslužek. Rečeno, storjeno. Toda življenje ni praznik, tudi Iivan se je moral o tem kmalu prepričati. Rabil bi tam pri mostu košček peščenega hriba, obraščenega z grmovjem. — Toda solastnik je bil še mladoletnik, tudi Ivan in tako je podjetni Ivan sklenil najprej najemno pogodbo in postavil tam pred mostom zeleno utico.
Kupčija je živela in baje tudi cvetela, čeprav jo je motil dež, hladni dnevi in kopalcem se je vedno preveč mudilo. Ko so prihajali, so bili željni vode, na povratku se jim je zopet mudilo domov. Drugo leto je bilo še slabše: Paglavci so hodili največ po vodo, toda občina Ivanu ni pustila več prosteiga prehoda na otok po vodo, za vsak korec pa je tudi bilo preveč plačati vstopnino.
Čez 3 leta je Ivan »drugič« postal polnoleten in oba Ivana sta sklenila kupno pogodbo za 36 kvadratnih metrov. Ampak zopet račun brez krčmarja. Ko sta hotela teh 36 kv. m prepisati v zemljiški knjigi, se je izkazalo, da leži ves tisti gramoz z zeleno utico ob mostu na občinskem svetu. Pogodbe ni bilo mogoče izvršiti. Ivan je začel križev pot od zemljiške knjige do katastrske uprave preko mariborske in kamniške občine, od advokata do advokata. Sto in sto intervencij, vse zastonj. In tako je Ivan iz Maribora končno obupal nad pogodbo in vložil proti polnoletnemu Ivanu odškodninsko tožbo za nič marye kot za 90.000 din, in še nekaj čez, ker je baje imel toliko zgube tekom 2 let, odkar sta sklenila Ivana kupno pogodbo, s katero nista mogla v zemljiško knjigo. Toda odškodninska tožba na več straneh razlaga križe in težave braniarske obrt! ored Mariborskim otokom in ogromno Škodo, ki je rasla na tistih gramoznih tleh Kako bi tudi ne? Saj je Ivan bil samo pri enem advokatu najmanj 300 krat, a se ga je končno naveličal, ni pa pojasnjeno, ali advokat Ivana, ali narobe, samo dejstvo je, da fe šel Ivan k drugemu advokatu in končno k tretjemu, ki je napravil končno tožbo proti polnoletnemu Ivanu za 90.000 din, in čez 2 leti že k četrtemu advokatu, ki ie Vložil za oškodovanega Ivana še drugo odškodninsko tožbo proti kamniški občini za 80.000 din. samo pod drugim imenom tožnika. Ivan je namreč tako : rečen, da ima tudi dve imeni, pa toži cnkr.it z enim imenom, drugič pod dodatnim. Sodišče na ta način ne spretfleda takoj, da ima hkrati kar dve tožbi za isto škodo.
Odškodnina za 90.000 din.
In tako je torej začela pravda za 90.000 din napram prezadolženemu Ivanu začetkom leta 1936 in je zaključila svojo usodno pot na prvi instanci ravno te dni.
.Kaj je vse utrpel oškodovani Ivan? Seve, gradba paviljona, stroški komisij in obrti, tr-
O Ivanu Cankarju preda,va danes, v Pone-1 deljek, prof. dr. Vladimir Kralj v tukajšnji »Vzajemnosti«. Vabimo dane in Prijatelje, da se vkljub bližajočim se praznikom udeleže predavanja, posvečenega spominu našega velikega pisatelja, ki je poleg tega še zadnje v tem letu. Predavanje začne ob 8. uri zvečer v dvoriščni dvorani na Ruški cesti 7.
Za uvedbo socialnega davka za podpiranje revnih, bo se izrekli žuipani iz bivše mariborske oblasti na seji županske zveze, ki se je vršila te dni v Mariboru. Ob tej priliki so tudi razpravljali o vprašanju prehrane, zlasti spomladi, ko ie pričakovati, da bo zmanjkalo živil. Socialni davek naj bi znašal pri davku in avtonomnih dokladah od 20 do 100 tisoč din 5 odstotkov, od 100 do 500 tisoč din 10 odstotkov, nad 500 tisoč din 15 odstotkov. S to socialno davščino, ki bi jo pobirala davčna uprava, naj bi razpolagala banska uprava in po ključu delila podpore revnim ljudem. To bi bil zopet neke vrste bednostni fond, ki ga plačujejo delavci in nameščenci že nekaj let, vendar pa z razdelitvijo tega bednostnega fonda industrijske občine nikakor niso zadovoljne, ker se jih premalo vpošteva. Če bodo delili tudi-socialno davščino, ki se namerava uvesti, na enak način kakor bednostni fond, najbrž tudi ta zbirka ne bo dosegla svojega namena. V današnjih časih pa po našem mnenju ne bo mogoče reševati socialnih vprašanj samo z ubožnimi podporami, temveč bo treba podvzeti povsem druge mere •-&	►	— v— k
Železniški upokojenci, ki so bili p.) letu 1923 prevedeni iz delavcev v stalež zvanični-kov, prejemajo komaj nekaj nad 400 din pokojnine, čeprav so služili zvesto in požrtvovalno železnišiki upravi več kakor je predpisana doba, saj imajo nekateri celo okrog 40 let službe. Vse prošnje in intervencije so ostale doslej brez uspeha, dasi povsod na merodaj* nih krogih priznavajo, da se tem železniškim upokojencem godi grozna krivica. Ker je pogreška v zakonu, pravijo, da ne morejo zvišati pokojnin tej železniških upokojen- cev. ''
Nemčija uvaža dalmatinsko vino. Kakor natn pripoveduje nek očividec, se nahaja na železniški progi v bližini Splita veliko vagonov 7. ogromnimi udelanimi sodi, ki so prispeli iz Nemčije ipo dalmatinsko vino. Plačujejo ga po din 8 liter, torej en dinar več, kakor pa je sicer običajna cena dalmatinskemu vinu. v Dalmaciji. Kljub temu pa je vino po tej ceni za Nemce še vedno poceni, ker ima
govska uprava, osebni trud in delo za utrditev je že zneslo okrog din 35.000, Davkarija mu je naložila za 1. 1935 kar čez 3000 din davka, ki iga pa seve Ivan ni plačal, ker je nekdo davkarijo iz gole škodoželjnosti krivo informiral o dobičku v zelni utici. Občina je na tej parceli postavila kar 6 drogov za elektriko in telefon, brez prošnje in dovoljenja, pa tudi »brez plačila. »Nivea krema« pa je Ivanu plačala samo za en drog z reklamo din 100 letno, torej računi Ivan tudi polnoletnemu Ivanu toliko za vsak drog mestne občine, za dve leti din 1200.
Vstopnina od 200,000 kopalcev.
Precej draga je bila tudi pot mimo piviljon-čka. Če bi prišel Ivan v zemljiško kniigo in postal torej pravni in resnični lastnik tistega ogla pred mostom, bi lahko tam napravil plot z vratci in bi spuščal na otok samo takšne kopalce, ki bi bodisi plačali vsaj po 10 para, ali pri njemu nekaj kupili in bi zaslužil pri vsaki kupčiji 10 para. Na leto je prišlo na otok po	njegovi statistiki 200	000 kopalcev m
bi torej	zaslužil samo	na tem	^saj	din 20.000.
Bogati drvolov — tristokrat pri advokatu.
Pri mostu je bil poprej drvolov. Ko pa je mestna občina zgradila nov most, ;e tudi tiste naprave podrla in ob vsaki povodnji in nalivih so plavala mimo paviljona krasna drva, stebla in druge dobrote zelenega Pohorja. Ako bi jih bil lahko Ivan lovil, bi bil letno zaslužil vsaj din 4000 in zato zahteva za 2 leti 8000 dtn odškodnine. Tudi del mostu so potisnili na njegovo parcelo, dvignili cesto, da ljudje sploh niso mogli v trgovinico in tudi na tem je bil Ivan oškodovan v 2 letih za din 8000. Za tistih 300	.obiskov pri	advokatih in	uradih je
zahteval	din 4000, ker	so bila	pota	zaradi ne-
izpolnjene pogodbe neuspešna.
Sodba: od 90.000 din — samo 9 jurjev.
Na ta način je tožnik Ivan zračunal, da mu mora toženi Ivan plačati na odškodnino skupno 90.140.25 din s 6 odst. obrestmi od 28. februarja 1936 naprej, ko je pravda začela.
Po 4 letnem pravdanju z večkratnim vmesnim počivanjem, pa je sedaj Okrožno sodišče razsodilo, da je dolžan toženi Ivan plačati tožniku le din 9320 din z obrestmi, toda tožnik Ivan mora toženemu Ivaniu poravnati na stroških din 24.623. Proti tej sodbi pa je seveda še možna pritožba na drugo in potem še na tretjo instanco.
Še kamniško občino za 84.000 din.
Vmes je tožnik Ivan naperil lansko leto podobno odškodninsko tožbo zaradi :stega paviljona še tudi proti kamniški občini na plačilo zneska 84.171 din in sicer pod drugim imenom. Tožnik Ivan ima namreč dve imeni, eno začenja s T., drugo s P., pa so pri sodišču vseeno kmalu prišli na to, da je vložil obe tožbi en in isti Ivan. Ta druga tožba je bila že lani zavrnjena zaradi zastaranja in ker občina z Ivanom ni imela nobenega opravka. To «odbo so tudi v druigi instanci potrdili, tako da je bil Ivan še obsojen plačati kamniški občini 4400 din stroškov. Ker pa Ivan ničesar nima, je morala seve občina Kamnica sama plačati te stroške svojemu zastopniku1.
marka sedaj visok 'tečaj. Govori se, da v kratkem ne bo mogoče več dobiti dalmatinskega vina, ker ga bodo izvozili v Nemčij).
Mariborski pekovski pomočniki so že od nekdaj veljali kot elita zavednih delavcev, saj so že okroglo pol stoletja organizirani v svoji organizaciji živilskih delavcev. Potom svoje razredne organizacije so se povzoeli socialno in kulturno visoko nad ostalimi kvalificirane delavce. Nobena stroka, razen grafičar-jev, se ne more ponašati s sličnimi uspehi, kot pekovska. Tedaj ni čuda, če marsikdo zavida peke zaradi njih kulturnega napredka, saj so znani širom naše zemlje in preko mej, kot zavedni borci za svobodo in pravico. Krepki, izglajeni glasovi pekovskih pomočnikov so vzibujali občudovanje v neštetih mestih v tu- in inozemstvu ter odnesli celo prvenstvo med šestnajstimi pekovskimi zbori na Dunaju. Vsi ti veliki uspehi na socialnem in kulturnem polju, so sad vztrajnega, požrtvovalnega, tihega dela neštetih zavednih sodru* gov, ki so se zavedali velikega pomena in potrebe borbe za socialni napredek in širjenja izobrazbe v delavskih vrstah. Vsem tem zavednim delavcem je bila vsaka druga ideologija neznana in in to že v rajni Avstriji. V najhujši dobi nacionalno šovinističnega pritiska v našem mestu pred svetovno vojno, so visoko dvigali in propagirali zavest mednarodnosti in se niso dali zapeljati še tako vabljivim spletkam in siljenju. In baš ta svojstvena samozavest je pekovske pomočnike naredila popularne vsepovsod Čudno so nam zdi in ne moremo razumeti stališča in zaslepljenosti nekaterih pekovskih pomočnikov, ki so pozabili na delavsko razredno zavest, na obzire in dolžnosti do svojih sodelavcev ter pristopili k nekemu društvu, ki z delavskimi interesi sploh nima nič skupnega, Ta neverjeten pojav je sramota. — Stari borec.
Tvrdka Doctor in drug, ki že dalje časa izdatno podpira z živili svoje delavce, ie tudi letos naklonila delavcem božična darila.
Sneg je končno pokril tudi mariborske ceste in ulice ter nas rešil neznosnega prahu, ki ga je menda le redkokje toliko, kot v naSem mestu. Nekateri pravijo, da ie baš prah povzročil letos, da je izvanredno veliko število ljudi obolelo na hripi. V okolici Maribora pa je bilo že dalje časa precej ,nega.
Na 4 mesec« strogega zapora je bil pred tukajšnjim sodiSčem obsojen 58 letni Avgust Strle iz Studencev zaradi nravstvenih prestopkov.
Trgovci nameščenci bi bili imeli na zlato nedeljo lahko prosto. Zlata ni in tudi drugega denarja manjka, zato ljudje med tednom lahko nakupijo, kar rabijo.
Ledu je letos že v izobilju. Pri Treh ribnikih, pa tudi na ostalih okoliških ribnikih že pridno lomijo led in ga vozijo v ledenice mestnih pivovarn. Tako zgodaj, kot letos, že kmalu ni bilo ledu. Doslej je bilo skoro vsako leto tako, da so led začeli lomiti in voziti šele v januarju. Delavci, ki so zaposleni pri- tem delu, gotovo nimajo nič prijetnega, toda zaslužek je zaslužek in bolje nekaj, kot nič. Pri tem delu se človek ne samo premrazi, ampak povrh še premoči. Ako se kljub temu ljudje letijo tega posla, se vidi, da se še ne manjka delavoljnili na svetu, kot trdi včasih ta ali oni modrijan za kakšno gostilniško mizo ali na toplem zapečku.
Opozorilo. V svrho pravočasne nabave potrebščin za praznike ponovno opozarjamo P-t. kupujoče občinstvo, da so v torek, dne 24. decembra odprte mariborske trgovine samo do 5. ure popoldne, delikatesne trgovine pa do 7. ure zvečer. Pač pa poslujejo vse trgovine tudi čez opoldne, brez odmora, kar se naj vpošteva. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Pekarne in prodajalne kruha bodo na božič in Štefanovo ves dan zaprte, zato pekovski mojstri opozarjajo gospodinje, da se oskrbijo s kruhom in pecivom že v torek.
Avtobusni promet na progah Maribor-Pekre-Limbuš-Selnica in Sv. Martin bo na Božič, dne 25. decembra ustavljen. Na vseh ostalih progah bodo avtobusi vozili po voznem redu.
Narodno gledališče. 23. in 24. dec.: zaprto.j 25. dec. ob 15. uri: »Pikica in Tonček«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Habakuk«, izven abonmaja 26. dec. ob 15. uri »Na caričino povelje«, ob 20. uri »Habakuk«.
STUDENCI PRI MARIBORU
Gledališče mladega rodu v Mariboru je spet -.ačelo z delom. V petek, dne 20. t. m. popoldne ob 16. uri je priredilo v dvorani deške judske šole v Sttudencih letošnjo prvo lut-■ovno predstavo. Predvajalo se je: 1. Pavli-la se predstavi. 2. Peteršiljčkovo mamo rubi-io. 3. Pavlihove živali. Otroško občinstvo je melo zopet svoj veseli dan, ki so mu ga pod /odstvom prof. Emila Smaseka Priredili požrtvovalni sodelavci: E. Severjeva, Maks Planinc,. Vlado Macarol in Lukež. Lutke je izdela gospa Lea Smaskova.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Naročnikom »Delavske Politike«, Bližajoče se novo leto nas vprašuje, če smo v minulem letu vse uredili, da nam za novo leto odpadejo skrbi, ki nam ne bi dale, da začnemo srečno novio leto. Tako se vprašajmo tudi, če „mo poravnali vse obveznosti do našega oe-lavskega lista »Delavske Politike«, če nismo morda z naročnino v zaostanku in če s>rao, da nemudoina poravnamo, kar je treba poravnati.
V naši » Delavski Politiki« * smo s.Voii leto črpali razne nasvete in znanje iz člankov iz domačih in tujih krajev ter mnogo drugega in poučnega. Zlasti nam je list koristil s tem, da nas je obveščal o vseh važnih vprašanjih socialne zakonodaje in v vprašanjih naše borbe za obstoj v teh težkih časih. Skratka, ščitil in obravnaval je naša delavska vprašanja. Mnenja smo, da bi bilo skrajno nehvaležno od vsakega zavednega naročnika, kateri bi pri tem prezrl svoje dolžnosti in zaostalo naročnino še ta mesec ne poravnal. M.; vemo za vse težkoče, katere pritiskajo vsakega iB mislimo, da tudi vi veste za težkoče našega in vašega delavskega lista, kateri nima tajnih fondov in se vzdržuje izključno le s plačano naročnino. To je res naš delavski list! Kdor nima tega našega lista, je neveden in z nevednim se pa postopa, kakor se komur zdi. Zato si tega edinega lista, delavskega orožja n® damo odvzeti in podprli bomo naš delavski časopis »Delavsko Politiko« s tem, da bomo poravnali zaostalo naročnino in jo potem tudi v naprej, ali vsaj sproti, plačevali ter pridobi' vali tudi nove naročnike »Delareski Politiki*« Le v zavedni skupnosti je moč in naša re&' tev! Družnost! Poverjenik.
SLADKI VRH PRI ŠT. ILJU
Dokaz delavske solidarnosti. V tovarni Pa' pirja in lepenke na Sladkem vrhu sc je d*' lavcem odtegovalo 1 odstot. doprinos od pl® v mesecu aprilu in maju. Pozneje se ie u(t°' tovilo, da delavstvu ni treba plačevati teža doprinosa. Skupno je bil vplačan znesek d»^ 6.400. Delavci pa so potem izjavili, da ne ** htevajo povračilo tega denarja, ampak da se razdeli med najrevnejše. Obratni zaup^ _ so bili poblaščeni, da to oskrbe. Ti so s.0Jgji svetovali in sklenili, da dobe denar biv*» ^ in onemogli delavci in sicer: Ritz Iva ,
900, Tišler Ivan din 700, Rupler K«*™«
1000, Javornik Ludovik din 1000 in	.
ie bilo kupljenih še 9 oblek » revnejših deklice, katere so prejeli otrobi ^ delavcev v tovarni. Delavstvo	.	0bdarO-
,e dalo s tem lep vzgled soW ^	^
vam pa so sporočili zaupniK«1 nejše zahvale. - Delavec.	....
ČRNA PRI PREVALJAH
Namestite obcestno ograje! Malo je snega. vpn^nr n ,5nnU le izredno hud mraz. Poti so ledene da le 1 rav mučno hoditi, če nimaš &
to pripravnih Čevljev. Najbolj prizadeti s°
vozniki ker za sani je premalo snega, voz j® m nevaren če nisi dovolj oprezen, predvsetfl Pri izog banju, se ti lahko zgodi, da zdrsne voz s ceste. Dogodil sc je ravno v minul# tednu slučaj, da je težek voz. naložen s ni di zdrsnil s ceste in se prevrnil .v potok. »
Ca v nesreči je bila, da sta ostala konja i _ poškodovana, dočim se je voz strl. Za ^ nika. ki izključno od tega posla živi, ',('lu£aj takšna nesreča naravnost propast, j a.0omi"’ In še dva prejšnja, naj bodo zopetni °ograje kako potrebna je namestitev obcestne trebj iz Cme proti Pristavi. Ker smo mi o ^ teh cestnih ograj svojčas že P'sa!l;. ' 0 res-nes s tem slučajem ponovno dokazu nave-no potrebo cestnih ograj, predvsem aeneni kraju.
KULTURNI PREGLED
KONCERT SEPTETA BRATOV ŽIVKO
Septet bratov Živko goji vokalno glasbo tekako v komorni obliki in ima zato prav posebne zasluge za našo glasbo, saj seznanja občinstvo sproti z novimi umetnimi, pa tudi z narodnimi pesmimi. Tudi letošnji koncert, ki se je vršil 4. dec., je dokazal znova visoko glasbeno kulturo septeta. Spored je bil sestavljen deloma iz najnovejših modernih skladb, deloma pa iz narodnih pesmi, ki so, kakor vedno, tudi 'topot najbolj vžgale. Sep-tet je lepo ubran, ima trdno ozadje v visoki flasbeni inteligenci posameznih pevcev, pozna do vssh potankosti zborsko-komorno izvajalno zakonitost in kaže v podajanju izreden muzikalen smisel, ki se včasih približuje že orkestralnim svojstvotn. Posebna odlika septeta je prvi tenorist, ki vzbuja s svojim liričnim glasom prave estetske užitke. — S.
SLOVENSKA BISTRICA
i ■' Martinovanje za siromašne sloje. — Živimo v 'težkih časih in razumljivo je, aa si siromašni sloji dandanes marsikdaj ne morejo .privoščiti mesa.' Zaradi tega smo bili v soboto, dne 9. t. m. zelo veseli, ko smo slišali, da je mestna občina razglasila, da se bo v klavnici dobilo svinjsko meso po din 10 kg. Mislili smo, da je občina mislila na siromašne sloje, da bi vsaj za Martinovo dobili poceni kos mesa. Ko je občinski stražar razglasil po mestu to veselo novico, smo delavci takoj poslali svoje žene, da bi dobile poceni meso. Poslušajte pa, kaj smo doživeli? Med .publiko, ki je čakala na razdelitev, tega mesa, smo šele videli, kdo pripada siromašnim slojem in sicer so bili to akademsko naobraženi in dobro situirani gospodje obrtniki, rentjeji itd. Svinja je bila težka komaj 36 kg. Toda zelo bogat posestnik hiš in vinograda ter obrtnik je zahteval' zase 10 kg s pripombo, da bodo na ta način prej končali razdelitev. Seveda ni toliko dobil, ker >nu niso dali. Jasno je, da smo bili na ta način siromašni sloji in delevci, ki si ne moremo privoščiti mesa ni'ti enkrat na mesec, prikrajšani. Naše razočaranje je bilo veliko, ko smo prišli ■domov in so nam naše žene povedale, da niso nič dobile, ker je bilo svinjsko meso prodano drugim, nepotrebnim.	.	<
— Delavec z osmimi otroci.
'	SELNICA	OB	DRAVI
Tudi pri nas so zadnje čase oživeli Nemci. Zbirajo se okrog svojega društva »Kulturbun-da«. To je razumljivo. Malo težje pa je razumeti, da so v tej družbi tudi ljudje, ki niso Nemci. Posebno značilno je, da se vozi na sestanke »Kulturbunda« tudi nek bogat Selni-ean, ki ie po rodu vsekakor Slovenec. Čast Nemcem, toda sramota vsem renegatom! — Delavec.
J '	■	PTUJ
Poročila sta se s. Verač Janko z gdč. IBari-Vu Novosel iz Vel. (jorice. Čestitamo!
RUŠE
Nogo 'so zmrcvarila kolesa železniškega va-Sona v Tvornici za dušik 53 letnemu Andreju Krivcu. Sreča v nesreči je bila, da je sploh ostal živ. Nesreča se je zgodila pri ipremiku.
SE vedno kupite dobro in po
UGODNIH CENAH
Rokavice, nogavice, pletenine, bluie, jopice, sviterje, žemperje (lastni izdelki). Volna, preja za strojna ročna dela. Komblneže, modrčke, srajce svilene in flor ' nogavice itd. Oblekee, Platno., odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. ŠivIIske potrebščine, galanterija.
OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg).
M1RAVA JE PRAVA«
zavarovalnica malega Človeka
m
'*v»
□
Pata ta
i
IZ C5SKE
Maribor, Sodna 1, v lastni palaCi
Vašim dragim za Božič žlvljettsko polico »DRAVE*
Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov.
Nova doba in Čehi, Tiskovna agencija PZD je objavila v praških listih pod tem naslovom daljši članek, v katerem med drugim izvaja; »Ali more še eksistirati češki človek, ki bi v svoji kratkovidnosti ne videl resničnega razvoja in bi se dal še vedno zavajati od šepe-talne propagande? Čehi spadajo med one narode v Evropi, ki morajo kot prvi v najpred-nejših vrstah iskati in najti zvezo z novo Evropo. Zato se ne smejo vedno obračati nazaj in se ozirati po preteklosti. Morajo gledati naprej in s trdinim korakom ter odločnim srcem korakati ob boku nemškega naroda v novo Evropo in v novo bodočnost.« -.tisti itti
Politična sprememba v Narodni zajednici. Dnevnik »Večer« v Pragi javlja, da je glavni urednik »Večera«, Vladimir Kirychta'.ek, odložil članstvo v odboru »Narodne Zajednice« in obenem prenehal ibiti pooblaščenec za propagando. Razlogi odstopa bodo javnosti še sporočeni v »Večeru« v več člankih. — VI. Krvcfotalek je nedavna po časopisih obiavil hud napad proti nekemu uredniku pokrajinskega lista, ki je baje zahteval od Krychtaleka, da mu mora za propagandne članke »Narodne zajednice« plačevati, če hoče, da mu jih bo dotični list objavljal, češ, da imajo v listu dovolj svojega materijala, Krychtalek je bil nad tem silno ogorčen in zahteval, da se dotični urednik izključi iz »Narodne Zajednice«, češ, da se delo za narod ne plačuje. Zakaj je sedaj naenkrat moral Krychtalek iz redakcije »Večera« in položiti celo odlično anesto vtodje propagande pri N. Z., iz poročil ni razvidno.
K prepovedi izdelovanja masla opozarja ministrstvo poljedelstva, da velja le za lastnike doinih krav v okrajih, kjer je predpisana prisilna oddaia mleka. Ostali konzumenti pa si smejo na-pravljati maslo iz onega četrt litra mleka, ki jim pripada na osebo in na dan namesto masla.
Sprememba razglasa o nabavi zimskih sukenj. S 15. decembrom je stopila v veljaivo sprememba določil o ureditvi uporabe tekstilnega blaga. Po tem razglasu se ne smejo več prodajati zimske suknje na odrezke za oDleko, temveč samo na nakaznice za zimske suknje. Ta odredba je izdana zaradi tega, da bi mogli dobiti potrebno zimsko suknjo na dobavne nakaznice oni, ki so dokazali nujno ootrebo.
Prodaja toaletnega mila. Ministrstvo trgovine opozarja, da se sme tudi milo v škatljah prodajati samo na dobavne listke. Nadalje se opozarjajo prodajalci mila, da ga ne smejo daiati na listke za nazaj. Odrezki za brivsko milo veljajo za 4 mesece, medtem ko traja veljavnost listkov za ostalo milo in milne izdelke 6 tednov,
30 prosilcev za razpisano laro. Praški listi javljajo, da je nedavno -umrl dekan na fari Milovči pri Domažlicah in je sedaj domažliški patronat razpisal župnijo. Prošnie je treba vložiti do konca decemlbra, pa ne bilo že prvi teden vloženih 30 prošenj za to faro, nakar so baje Milovčani zelo ponosni, ker je iz tega videti, da ie njihova fara zelo dobra.
MARENBERG
-t * '»t** •HI V nedeljo, dne 15, t. m. se je vršil v Marenbepgu, v dvorani gostilne Bruderman, občni zbor tamošnje|a »Kulturbunda«. »Deutsche Nachrichten« poročajo, da so to slavnost olvorili s fanfarami, vnarenber-ška mladina je zapela »Scharlied«, nakar je v lepo okrašeni dvorani pozdravil Gaufiihrer-ja pastorja Barona iz Maribora in zastopnike »Kulturbundov« iz Vuzenice in Sv. Lovrenca na Poh. odvetnik Petrowitsch (kakor pa nam je znano, se je v Mariboru vedno podpisoval kot Petrovič in je doma v Ptuju). Gauftihrer g. Baron je imel potem načelen govor, v kate-tem je povdaril, <3a so še pošebno zaslužni tisti Nemci, ki vrše svoje delo na predstražah postojank. Govor je napravil velik vtis na poslušalce. Iz poročila sledi, dla bodo odslej lahko tudi po naših društvih na občnih zborih delavci nastopali s fanfarami in petjem.
KISUCB
Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek)
l)
SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLO VAŠKE
Tako smo pozabili v svojem računu, da je : eden izmed glavnih učinkov alkohola, kot pravi ; to medicina, da je alkohol euforieum. To po-i meni, da vsaj v početku svojega delovanja daje ! čut lahkobe. mirnosti in pozabe. Vse reve in težave dneva kot da bi pometlo iz glave in namesto zavesti te bede nastopi nekakšno nadomestilo življenjskega veselja. Tako stanje se imenuje euforia in sredstvo, ki se z njim doseže, euforieum. In tako sredstvo je baš alkohol. Tega dotlej nekako sploh nismo ''pošte-vali. Kaj, če prvotni, temeljni vzrok bede ni alkohol, ampak da ie v,prav narobe. Kaj, če revščina s tem občutkom popolne in brezizhodne bede, sredi ubijanja, umazanije in blata, v katerem so se usmrajali naši kmetie, kaj če ie baš ta beda vzrok alkoholizma? Kaj če je alkohol prav sredstvo, kako se tega morečega čustva rešiti vsaj za trenotek s pijanostjo? Vseeno, če je ta opojnost varljiva, in da ji sledi vrnitev v tem težjo in tem brezizhodnejšo resničnost. Vseeno, če je modri ponedeljek hujši kot vsi drugi delovni dnevi v tednu.
Če je temu tako, potem bi se res vse obrnilo. Alkoholizem se ne bi pokazal kot vzrok, ampak kot posledica. V takem primeru bi pa kaj malo pomagalo, ne-le moralno propovedo-vanje, ampak tudi trezno prepričevanje. V takem primeru bi bila edina pomoč proti alkoholizmu kot množičnemu pojavu — v odpravi moralne bede in nesmiselnosti življenja . . .
Takrat mi je nekoč prišla v roke Grotjah-nova social-patologija in v njej citat iz Engelsove knjige: »Položaj delavskega razreda v Angliji« iz 1. 1845. V tem spisu pravi Engels: »Tem angleškim delavcem — je žganje tako-rekoč edini vir veselja in vse združuje k temu
i da bi jih dovedlo k temu edinemu viru. Delavec pride domov z dela zgaran in zbit, najde | stanovanje brez vsake udobnosti, vlažno, neprijazno in umazano. Rad bi se kako poveselil. Nekaj mora imeti, kar bi mu napravilo delo j vredno truda, kar bi mu olajšalo misel na ! jutrišnji dan; njegov izmučeni, neveseli na stroj | se stopnjuje še po drugih življenjskih razmerah.
Po njegovi odvisnosti od vseh mogočih slu-| čajev in po njegovi nemoči napravil karkoli, da bi si zlbolršal svoj položaj — po vsem tem i se njegova nezadovoljnost stopnjuje do ne-! znosnosti, njegovo telo, oslabelo od slabe hra-| ne, s silo zahteva nekakšne omame od zunaj ... ! In pri vsem tem naj bi delavec ne padel v ! najmočnejše skušnjave, da bi se napil, naj bi znal obvladati v sebi žejo po vabljivem alko-i holu? Nasprotno; to je nravna in telesna nuj-| nost, da pri takih razmerah zapade velika množica delavcev pijanosti.
V takih okolščinah je pijanost prenehala biti : greh, ki mora zanj grešnik odgovarjati, in postaja fenomen, nujna posledica določenih raz-j mer na predmet, ki vsaj napram tem razme-I ram stoji nasproti brez volje in svobode.«
Pri čitanju tega mesta iz Engelsa se mi je ) zgodilo to, kar se človeku zgodi ne-le enkrat:
1 razglabljate in razmišljate o kakšni stvari gori in doli in ne veste, kaj bi, in marsikaterikrat vam jo osvetli ena sama beseda, ali en sam ; stavek: brez velikih dokazov ter statističnih i in dnugih podatkov čutite, — da je temu tako.
»Nekat mora imeti, kar bi mu napravilo nje-. govo delo vredno truda, misel na trpki jutrišnji j dan znosno.«
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Pozor kmetovalci!
Gre za izredno važno zadevo! V naših krajih pridelamo premalo žita in sploh premalo hrane. Komaj eno tretjino do ene polovice pridelamo, ostalo pa moramo kupovati v kmetijsko aktivnih krajih na jugu naše države. — Vedno težje je dobiti hrano. Zato je potrebno, da doma pridelamo kolikor le moremo veliko.
Da dobimo boljše pridelke, moramo gnojiti. Gnojenje samo s hlevskim gnojem ni zadost-' no. Zato moramo gnojiti predvsem z nitro-, foskalom Z in apnenim dušikom. •
Kmetovalci posežite takoj v čim večji meri 1 Po tem zelo učinkovitem gnojilu, ki se še za ! enkrat ni podražilo.
Gnojenje z umetnimi gnojili je od velike {vrednosti za male gospodarje in lastnike vr-! tov, ki nimajo na razpolago dovolj hlevskega
gnoja. Za te lastnike obdelovanja zemlje je nitrofoskal Z najboljše in najučinkovitejše gnojilo, ker vsebuje vse one hranilne snovi, ki so gospodarskemu rastlinstvu neobhodno potrebne, da rodijo obilno in dobre pridelke.
V interesu naše narodne skupnosti je, da vsak, kdor ima le ped zemlje, na isti pridela kar je največ mogoče. — To lahko vsakdo stori z obilnim in pravilnim gnojenjem z ni-trofoskalom Z ozir. apnenim dušikom. Na ta način bomo oblažili vedno večje pomanjkanje v hrani.
Danski parlament je sprejel vladni .predlog o poostritvi nadzorstva nad cenami z 91 proti štirjm glasom.
Delavski pravni svetovalec
Spor z mizarjem (Zagorje ob Savi)
Vprašanje: Pogodil sem se z mizarjem za napravo pohištva. Mizar mi je pohištvo napravil, razen karnise in sem mu cel račun hlačal, izvzemši zneska din 85. Takrat še nisem imel stanovanja in je mizar rekel, da naj prinesem mero za karniso, ko bom imel stanovanje in jo bo potem napravil. Ko sem stanovanje dobil, sem rekel mizarju, naj mi naredi še karniso, toda on je zahteval za (karniso še posebej din 75 in tudi ostanek ra-. čuna din 85. Tega nisem hotel plačati, ker | sva se pogodila, da spadajo karnise v skupen j račun in imam za to tudi priče. Mizar je sedaj cediral teh din 85 nekemu denarnemu zavodu. ki me terja na plačilo pod grožnjo tožbe. Kdo ima prav?
Odgovor: Če ste se z mizarjem tako pogodili, kot pravite in boste to tudi lahko dokazali pred sodiščem, si lahko odtegnete
Šiviljske in modne potrebščine
rokavice, nos avice,
žensko in otroško
perilo i. t. d.
iinton ?aš, Jlftaribor
Slovenska ulica štev. 7
KAPSCH
ORION
Znamke svetovnega slovesa kakor
SABA - SIERA ■ SCHAUB STANDARD ■
TE FAG IN radio aparati.
Kvaliteta aparatov, ugodni plačilni pogoji in nizke cene so predpogoji za dober nakup.
SAMOPRODAJA
RADIO LUllCKI, Maribor KoroSka 11
Vesel Božič
in
srečno Novo leto
želi
Škrubej Ignac, Žrna
urar in trgovina z urami, zlatnino in srebrnimi predmeti. Priporoča se za nakup vseh vrst radio aparatov, šivalnih strojev in koles kakor tudi ioto-materljala in filmov. Popravlja ure vseh švicarskih znamk po najkulantnejših cenah.
od Vašega računa vrednost karnise, katere Vam ni napravil. Ako je morda v proračunu posebej navedena vrednost karnise, lahko odtegnete tisti znesek, v nasprotnem slučaju Pa vprašajte drugega zanesljivega mizarja, koliko stane takšna karnisa, katere Vam Vaš mizar ni napravil. Če stane takšna karnisa le 75 din, morate Vi še plačati mizarju razliko din 10 in sicer sedaj denarnemu zavodu, kateremu je mizar že cediral ■ svojo terjatev proti Vam. Lahko pa tudi zahtevate, da Vam mizar dobavi naročeno karniso proti plačilu ostanka računa din 85.
Vesele božične
praznike
želi podjetje
KURNIK
špecijal.pohištveno mizarstvo, ki vsem UH J bolje postreže
JESENKE
Viktor Avberšek
krojaški salon za dame In gospode
Maribor
Rotovški trg
Ivan Kravos
Maribor, Alaksan« drova cesta 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
B o 2 i ž n a
Ure vseh vrst
pa zlatnino in srebrnino ima stalno na zalogi urar FISCHBAHIR EDVARD Trbovlje II
Vsa popravila izvršuje točno in najceneje
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želita vsem svojim dosedanjim odjemalcem ter se priporočata tudi za naprej:
Martin GnJSEk nosl.S!ovo Klobasa J. ŠUStBFlČ easl. Janko Klobasa
Maribor, Clavni trg l	Maribor,	Glavni	trg	17
Za praznike
dobite izborna vina po izbiri ter zmerni ceni pri Senlcif Kneza Koclja 5.
ZA BOŽIC
smuči
sanke
drsalke
in vse druge potrebščine za zimski šport
Pinter & Lenord
Maribor, Aleksandrova c. 34
Vesel Božič
in
srečno novo leto
želi tvrdka
FRANJO MAJER
MARIBOR
Za V družino
kekse in sadni kruh iz pekarne Robaus, nasl.
Rakuša, Maribor
Koroška c. 24
Najveija Izbira
vodilnih nemških kvalitetnih znamk, kakor:
Telefunken
Lorenz Mende Blaupunkt Radione
olajšuje nakup. Brezobvezno predvajanje. Najstarejša, moderno opremljena radio-delavnica.
Maribor Trg fvobode Stev. 6
Telef. 26-85
Podpisana pivovarna
priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno
marino in bok-pivo
Pivovarna
Tscheligi
Maribor, Koroška cesta 2
Kupujte pri naših oglaševalcih!
Okrasili za božično drevo
Čokolada, sveže pecivo, sadni kruh, torte, fine bonbone priporoča slaščičarna
EMAN. ILICH
Maribor, Slovenska ulica 6 - Meljska cesta 2
Ljudska samopomoč
zavarovalna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru, Aleksandrova cesta 47 (v lastni palači)
zavaruje zdrave osebe obeh spolov :
1. S« posmrtno zavarovani« od 16. do 80 let. Polna zavarovalna vsota se izplača v slučaju smrti ali z dovršenim 85. letom.
2. za posmrtno zavarovani« s skrajianlm plačevanjem na 10, 15, 20, in 25 let v starosti od 16. do 65. leta. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom.
3. za doživeti« In smrt v starosti od 16. do 60. leta. Leta na 10, 15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let.
4. za doto od l.do 16. leta in se zavarovalnina izplača z dovršenim 21. letom.
Do sedaj izplačali na zavarovalrinah nad 44 milijonov din. Rezervni fond znaša nad 77 milijonov din.
Zahtevajte brezplačno in brezobvezno prospekte! Sprejemamo zastopnike 1
Kdor se zavaruje, shranjujel
DARUJTE
za zimsko
pomoč mestnim revežem
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem svojim odjemalcem	1
industrija	|
„KARO“ čevljev f
Dragotin Roglii j
Maribor	|
Cankarjeva ulica - Gosposka ulica 13	1
TEL. 29-72
Prijetne božične praznike želi svojim cenj. odjemalcem
Tekstilana Skerbinek, jftaribor
Kralja Petra trg (ob državnem mostu)
DfiRavti in namen&taneH Svinčnike> kvalitetna in poceni vesavci in namtsnatenci. naiiVna peresa, moteze, šolske po:
trebščine za deco, knjige, razglednice, in igralne karte itd. kupite najugodneje pri tvrdki
A. Koren, Maribor, Gosposka ul. 9 - Tel. 29-41
Harmonike in vse druge godbene instrumente
direktno iz tvornice odn. tvorniške zaloge
Meinel & Herold, Maribor
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll	»	llllllllllllllll..I.MII«'"!
E C e n i k i S brezplačno
Ceniki g brezplačn0 m
Praktična božična darila
blago za obleke iz čiste volne, blago za moške obleke itd. pri
DOLČEK & MARINI
MARIBOR, Gosposka ulica štev.
U U*X0rtil 1x4*1* h urejalo Adotl Jelen % Mariboru. m 7M» LjmMb Htkarna 'd. 4 v Mariboru. ureiUavnik Viktor Eržen o Mariboru.