Arheološki vestnik (Arh. vest.) 46, 1995, str. 247-277 247 Zenonov tremis in poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici Dragan BOŽIČ in Slavko CIGLENEČKI Izvleček Naključna najdba podatka o točnem najdišču tremisa cesarja Zenona - do takrat je bilo znano le, daje bil najden blizu Smarjete na Dolenjskem - je leta 1993 privedla do odkritja poznoantične utrdbe na Gradcu pri Veliki Strmici. Najdišče z dobro ohranjenimi ostanki obzidja, petih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve s pripadajočo ji cisterno leži severozahodno od Šmarjete na pobočju pod Veliko Strmico, ki se spušča proti zavoju rečice Radulje. Znano je sicer že več kot sto let, vendar so arhitekturne ostanke do zdaj pripisovali srednjemu veku. Pri površinskem pregledu najdišča in neposredne okolice z detektorji kovin je bilo odkritih več kovinskih najdb (bronasti novci, fibule, deli pašnih spon, obesek v obliki križa, konjska oprema, svinčeni vretenci, železno orodje, pravokoten okov z dvema luknjicama). Najstarejše sodijo v 2. oziroma 3. st., najmlajše pa v 6. st. n. š. Najpomembnejše so tukaj podrobneje analizirane. V zvezi z obeskom v obliki križa so obravnavana poznoantična viseča svetila. Najdba odlomkov viseče steklene svetilke v apsidi, izkopani v prezbiteriju cerkve sv. Martina pri Taboru nad Knežakom, dodatno krepi domnevo, da apsida ne pripada romanski, ampak zgodnjekrščanski cerkvi. Nastanek utrdbe na Gradcu pri Veliki Strmici, kije po tlorisu zelo podobna utrdbi na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem, postavljamo na konec 5. ali začetek 6. st. n. š.; razlogi zanj so bili predvsem strateški. V dveh dodatkih na koncu članka so predstavljeni osnovni podatki o grobiščih iz 6. st„ ki sta bili odkriti v okolici Šmarjete že v zadnji četrtini 19. st. (Kicelj blizu Gorenje vasi pri Šmarjeti in Vovkov vinograd na Vinjeni Vrhu). Abstract The chance discovery of a note revealing the exact provenience of a tremissis of the emperor Zeno - until then it had merely been known that it had been found near Smarjeta in Dolenjska (Lower Carniola) - led to the discovery of an important late Roman fortification at Gradec near Velika Strmica in 1993. The site, with well preserved remains of the defensive wall, five towers, and an Early Christian church with a cistern belonging to it, lies to the northwest of Smarjeta beneath the village of Velika Strmica on a slope falling towards a meander of the Radulja stream. It was already known more than hundred years ago, but the architectural remains were previously thought to be mediaeval. A surface survey of the site and its immediate surroundings with metal detectors revealed several metal finds (bronze coins, fibulae, belt buckles, a cross pendant, horse equipment, two lead spindle whorls, iron tools, and a rectangular element with two holes). The earliest belong to the 2nd or 3rd centuries, and the latest to the 6th century AD. The most important of them are analysed here. Late Roman hanging lamps are discussed in connection with the cross pendant. The discovery of some fragments of a typical late Roman three-handled glass lamp in the apse, excavated in the presbytery of the Church of St Martin near Tabor nad Knežakom. additionally supports the hypothesis that this apse belonged to an Early Christian church and not to a Romanesque one. The fortification at Gradec near Velika Strmica, the ground plan of which is very similar to that of the hill-top fortification at Korinjski hrib above Veliki Korinj, was in all probability erected at the end of the 5th or at the beginning of the 6th century AD, mostly for strategic reasons. Basic data about two cemeteries of the 6th century, which had already been discovered in the vicinity of Smarjeta in the last quarter of the 19th century (Kicelj near Gorenja vas pri Šmarjeti and Vovkov vinograd on Vinji Vrh), are given in two appendices at the end of the article. ZGODOVINA ODKRITJA Franjo Jarc, od 1874 kaplan v Leskovcu pri Krškem in od 1882 do 1904 župnik na Mirni, jc imel veliko zbirko rimskih novcev, ki so bili sko- raj vsi odkriti v okolici Drnovega pri Krškem.1 V njej je bil leta 1883 le en novec iz poznejših stoletij: zlati tremis bizantinskega cesarja Zenona. Jarc ga bežno omenja že v članku, objavljenem leta 1880 v Novicah,2 podrobneje pa ga opisuje v popisu svoje zbirke iz leta 1883.3 Zlatnik seveda ni bil najden pri Drnovem. Kaže, da Jarc točnega najdišča ni poznal, saj piše, daje bil novec najden pri Šmarjeti, blizu Smarjete oziroma v šmarješki okolici. Zdaj se hrani v Numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani. Vse dosedanje omembe v arheološki in numizmatični literaturi se sklicujejo na Jarčev članek ali na njegov popis, zato kot najdišče navajajo Smarjeto ali šmarješko območje.4 To velja tudi za objavo izpred štirih let, v kateri je bil novec prvič predstavljen z barvno fotografijo sprednje in zadnje strani.5 Na sprednji je Zenonovo doprsje z napisom DN ZENO PERP AVC, na zadnji pa križ v lovorjevem vencu z napisom COMOB v odrezu (si. 10: 1). Srečno naključje je hotelo, da se nam je po več kot sto letih od odkritja posrečilo ugotoviti točno najdišče zlatnika. Ključ do rešitve pa ni v strokovni literaturi, ampak v Zgodovini šmarješke fare, ki jo je napisal Janez Volčič, župnik v Šmarjeti na Dolenjskem, in ki je izšla v Novem mestu leta 1887.h Pri prelistavanju Volčičeve knjižice smo na strani 81 prebrali domnevo, da je stal dvor Kozjak, ki ga omenjajo srednjeveške listine, v Gradcu, to je na levem bregu Radulje za hribom Koglo. Volčič je tako mislil, ker so pri razkopavanju na njem ležečih razvalin našli omenjeni Zenonov zlatnik, staro zidovje in velike človeške kosti. Kaj naj bi počel zlatnik s konca 5. st. n. š. v srednjeveškem dvoru, se očitno ni vprašal.7 Vendar pa to niti ni bistveno. Volčičev opis in pogovor s kolegom Janezom Dularjem, ki je v okolici Smarjete opravljal arheološko topografijo, sta bila zadostna za ugotovitev, da gre za Gradec pri Veliki Strmici. Zanimivo je, daje bilo to najdišče znano že Jerneju Pečniku, ki je na njem domneval prazgodovinsko naselje in zidano trdnjavo iz srednjega veka.8 Volčičevega opisa očitno ni nikdar bral, sicer bi bil tukaj najdeni zlatnik gotovo omenil. V tem primeru tudi zidovja, ki je bilo dobro vidno, zelo verjetno ne bi bil pripisal srednjemu veku. Ogled najdišča, do katerega je prišlo kmalu nato, 21. in 22. februarja 1993, je pokazal, da na Gradcu ni bilo nikdar srednjeveškega dvora ali trdnjave, ampak utrdba iz pozne antike. To časovno opredelitev so poleg ohranjene arhitekture potrdile tudi vse keramične in kovinske najdbe. Ni pa bil Zenonov tremis edini zlatnik, ki je bil tukaj odkrit. Ivan Šašelj je namreč že leta 1880, ko je v Slovenskem narodu pisal o velikem zakladu rimskih novcev iz Pričinske hoste pri Mokronogu,9 omenil, kako je bil od trebelskega 1 Slovenski biografski leksikon 1 (1925-1931) s. v.; P. Kos, Numizmatika na Slovenskem. Zgodovinski oris, Arli. vest. 33, 1982, 248, si. 12. Vse risbe v članku je izdelala Dragica Knific Lunder. Novce je določil Andrej Šenirov, sodelavec Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja v Ljubljani. Barvne diapozitive sva dobila od Arheološkega oddelka (si. 12) in Numizmatičnega kabineta (si 10: 1,3) Narodnega muzeja v Ljubljani (foto Tomaž Lauko) in od Prazgodovinskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju (si. 13). Lekturo nemškega prevoda je zelo skrbno opravil dr. Eckehart Schubert iz Frankiurta. Vsem se za trud in prijaznost lepo zahvaljujeva. - F. Jarc, Most čez Savo pri cerkvi sv. Egidija, Novice 38, 1880, 417 s: Pa tudi pri Boštajnu so pred par leti našli delavci zlat od Heraklija, v posesti gosp. Gutmansthala, pri "Zidanem mostu" Vitelija v posesti gosp. Zoreta, Zenola pri Šmarjeti, Anastazija pri Mokronogu itd. 1 Isti, Zbirka rimskih novcev, nabral na Dernovem pri Leskovcu Franjo Jarc, župnik na Mirni (1883) 3: ...iz poznejih stoletij je le Zeno 1. 474 pričujoč in še ta je bil drugej in sicer blizo Šmarjete najden; 30: L. 474. 1135. DN Zeno Perp N. - Comob. -Znamnje s križa v vencu. - Zlat majhen, najden v Šmarješki okolici. 4 S. Gabrovec, Šmarjeta, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 228; P Petru, Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije, Zgod. čas. 36, 1982, 300, št. 132; M. Slabe, In šele nato se naselijo Slovani, v: Dolenjski zbornik (1985) 65, op. 13; P. Kos, The monetary circulation in the southeastern Alpine region ca. 300 B. C. - A. D. 1000, Situla 24, 1984-1985 (1986) 221 s, op. 17; isti, Die Fundmunzen der romischen Zeit in Slowenien I (1988) 406, št. 248-1. 5 P. Bitenc et al., Katalog razstavljenega gradiva, v: T. Knific, M. Sagadin, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem (1991) 61, št. 33: Novec. Šmarjeta. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja, inv. št. 5294. Zeno. IVcmisis (zlato), kovan med leti 474-491 v Milanu. Av.: DN ZENO PERP AVC, doprsje cesarja v plašču z diademom, na desno. Rv.: v odrezu COMOB, križ v lovorjevem vencu. U.B. 179; FMRS1 II (sic!) 248-1. 6 J. Volčič, Zgodovina Šmarješke fare pri Novem mestu (1887) 81: Ta dvor Kozjak jc bil, brž ko ne, gradiček za Koglem, na levem bregu naše Radovlje. Tu se vidijo še razvaline starega grada. Pravijo pa "v Grad'cu na Ravničeh." Pred nekaj leti je v groblji lega grada bil najden zlat - cekin, z napisom: "D. N. Zeno Perp. N." Na drugi strani je križ v vencu. Ta Zeno je živel 474. leta, kake dve leti pred razdejanjem Rimskega carstva. - Večkrat so že razkopavali to staro zidovje, zaklada iskajc. Videl sem zares velikansko močne človeške kosti, ki so jih tu izkopali. Od te razvaline do Strleka je kake pol ure hoda. 7 Dvor Kozjak je v resnici po vsej verjetnosti stal na kraju, ki so mu še v Volčičcvem času pravili V Kozjakih in ki po Volčiču leži četrt ure niže od Gradca proti Štrleku (ib.; razvalina Štrlek se nahaja pri zaselku Radež naselja Obrh pri Šmarjeti, glej M. Dobovšek, Obrh pri Šmarjeti, v: Krajevni leksikon Slovenije 2 [1971] 519). Morebiti se nanaša na isti kraj Dobovškova navedba, daje stal gradič Kozjak na Koglu (isti, Sela pri Zburah, ib., 530). x J. Počil i k, Izv. Muz. dr. Kr. 14, 1904, 41: 104. Veliki Strmec. P ri vasi je bilo lepo prazgodovinsko stanovanje, in potem je bila tam zidana trdnjava, jeden stolp iz srednoveške dobe. - Prim. T. Knez, Velika Strmica, v: Arheološka najdišču Slovenije (1975) 230: Prazgodovinsko naselje pri vasi omenja Pečnik, IMK 14, 1904, 41. '' Kos 1988 (op. 4) 391 ss, št. 223/2; D. Božič, Mokronog. Arheologija, v: Enciklopedija Slovenije 7 (1993) 209. učitelja Lavriča izvedel, daje bil pri Veliki Strmici pred nekaj leti odkrit rimski zlatnik, in sicer na mestu, kjer je stal po pripovedi grad.10 Podatek, da je bil na njegovi zadnji strani napis Victoria, izključuje možnost, da bi šlo pri tem novcu za prej omenjeni Zenonov tremis. Da sta bila na Gradcu pri Veliki Strmici najdena dva zlatnika, je izvedel tudi Ignac Kušljan iz Šentjerneja.11 Ker je njegov zapis iz leta 1900, je možno, da nista bila mišljena Zenonov zlatnik in zlatnik z napisom Victoria na zadnji strani, ki soju odkrili že pred letom 1880, ampak dva druga, odkrita kasneje (eden naj bi se še leta 1900 nahajal pri nekom v vasi). To pa bi pomenilo, da so že konec prejšnjega stoletja na Gradcu dobili najmanj štiri rimske zlatnike. Ali je bila to mogoče zaklad-na najdba? Pri preverjanju na terenu smo, kot že rečeno, ugotovili, da je bil morebitni depo odkrit v sklopu poznoantične naselbinske postojanke. OPIS UTRDBE Gradec leži severovzhodno od naselja Velika Strmica na strmem levem bregu rečice Radulje, le nekaj kilometrov severozahodno od Smarjete. Za utrdbo so izbrali dokaj nenavadno lego na pobočju, ki pada proti zavoju Radulje. Strma pobočja, ki obdajajo utrdbo s treh strani, so bila imenitna naravna obramba, ki jo je še krepila rečica na dnu soteske. Večje zemeljske posege so opravili le na severozahodni strani utrdbe, kjer so že naravno izbočeni del zemljišča okrepili z obrambnim zidom, postavljenim vzdolžno po sredi podolgovate izbokline, in jarkom, ki so ga izkopali pred njo. Povedali smo že, da je bila utrdba na severni in južni strani deloma že naravno dobro zavarovana. Ali je bil tukaj zgrajen tudi obrambni zid ali pa samo močnejši okop s palisado, brez izkopavanja ni mogoče reči. Na vzhodni strani takšni posegi vsekakor niso bili potrebni - naravna strmina je tu namreč velika, njeno obrambno učinkovitost pa še povečujejo mestoma navpične skale. Dodatna okrepitev približno 95 x 45 m velike utrdbe so zidane zgradbe na njenem robu, ki jih je kljub ne povsem značilni obliki funkcionalno mogoče razlagati kot obrambne stolpe. Njihove dimenzije so približno razvidne iz tlorisa utrdbe (si. 11), vendar bodo njihov natančni obseg in obliko lahko dala le načrtna raziskovanja ali morda tudi meritve upornosti tal. Od roba je umaknjena le manjša zgradba, ki leži v bližini južnega stolpa. Označuje jo dobro vidna manjša terasa. Vzhodno pod vrhom utrdbe so na manjšem platoju ostanki zgradbe, ki kaže v primerjavi z drugimi stavbami večje ruševinske ostanke. Usmerjena je proti jugovzhodu. Ker je njen zaključek na severozahodni strani deloma prekrit s plastjo, izvirajočo s strmega pobočja nad njim, njena dolžina ni jasna. Severovzhodno pod njo je večja vboklina, ki je bila z njo očitno tesno povezana. V teh ostankih bi smeli glede na številne analogije videti zgodnje-krščansko cerkev s pripadajočo cisterno. Vhod v naselbino ni povsem jasen, zelo verjetno pa je bil na istem mestu kot zdaj. To bi potrjevala deloma z obzidjem vzporedna pot, ki je sovražnika pripeljala v utrdbo tako, da je proti obrambnemu zidu kazal desni, nezavarovani bok, in tudi obrambni stolp ob vstopu poti v notranjost. Po podrobni mikrotopografski raziskavi zemljišča smo ugotovljene ostanke vnesli v geodetski načrt, hkrati pa smo s pomočjo dveh iskalcev kovin preiskali notranjost in bližnjo okolico utrdbe. Najdbe hrani Dolenjski muzej v Novem mestu. KATALOG NAJDB Tabla 1 1. Fragment loka in peresovina srebrne kolenčaste fibule. Ohranjen je nastavek igle. Osje železna. 2. Bronasta obročasta fibula. Igla manjka. 3. Okrogla ploščata bronasta fibula, pri kateri so deloma še ohranjeni okvirčki, v katerih so bili prvotno stekleni ali almandinski vložki, ki so zdaj izgubljeni. Na spodnji strani je ohranjen del železne peresovine. 4. Obroč železne pašne spone. Trn ni ohranjen. 5. Fragmentiran okov bronaste pašne spone. Okrašen je z dvojnimi punciranimi krožei s piko, dvojnim okvirjem in gostimi vrezi ob daljšem robu. (). Fragmentirana bronasta pašna spona. Trn ni ohranjen. 7. Bronast obesek v obliki križa, okrašen po vsej površini z gosto vtolčenimi vdolbinicami. S. Fragmentirana bronasta igla s poliedrično glavico. 9. Bronast predmet trikotne oblike z luknjo v sredini in zarezo na spodnji strani. 10. Bronast obroček. I I. Zvita, na vseh straneh zaključena bronasta ploščica. Masivnejši osnovni del je prevlečen s tanjšo bronasto oblogo, 10 J. Šašelj, O najdbi rimskih denarjev v Mokronogu, Slovenski narod 14. 1. I8K0, št. 10, str. 3: ...Tako seje tudi našel rimski zlat denar pred nekimi leti, kakor mi je pravil trebclski učitelj g. Lavrič, pri Strmecu blizu Trebelega, na čegar reverzu je bil napis "Victoria". Pripoveduje se, da je bil ondi nekdaj grad. 11 I. Kušljan, Zapisnik in poslovna knjiga, str. 107: Vclka Strmca je bil star grad kjer so bli dva zlata denarja najdena na Gradcu Trebclno posestnik Smole; lu ima negdo (sic!) en star zlat denar katerega je v gradu našel. v kateri je izdelan ornament plastičnih narebrenih rombov, povezanih med seboj. 12. Fragment večje bronaste posode z luknjo. 13. Fragment ustja bronaste posode. 14. Bronast razdelilni gumb konjske opreme. 15. Masiven bronast dvojni gumb. 16. Bronasta zakovica. 17. Bronasta zakovica. 18. Bronast žebljiček z votlo polkroglasto glavico. 19. Svinčeno vretence. 20. Svinčeno vretence. 21. Svinčen stožec z manjšo jamico na vrhu. Nekoliko pod robom so vidne tri vdolbine. 22-25. Zviti svinčeni delci. 26. Prepognjena svinčena ploščica. Tabla 2 1. Železen nož z ozkim žlebičem na eni strani. 2. Fragment železnega kresila. 3. Železen paličast predmet. 4. Železen obroč. 5. Del rezila železne sekire. 6. Fragment čela železne sekire. 7. Nož z dvojnim rezilom. 8. Železen predmet s pravokotno zavitima in stanjšanima koncema. 9. Železen obroček (kosir). 10. Železen, rahlo usločen okov z dvema luknjicama. 11. Fragment rumenorjave, z rebri okrašene keramike. 12. Fragment temnosive porozne grobe kuhinjske lončenine s prečno kaneluro in valovnico. 13. Fragment črnosivega pokrova z veliko količino pri-mešanega peska. Novci LJ Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani DMNM Dolenjski muzej v Novem mestu Hadrianus 1 S 117-138 Severus Alexander 2 S 231-235 Licinius 1. 3 Num 313-315 Constantinus I. 4 Num 310-311 Constantinus I. (Constantinopolis) 5 Cen 330-337 Constantius II. 6 Cen 341-348 Valens 7 AE 3 364-378 Valentinianus II. 8 AE 2 383-387 Zeno (druga vlada) 9 Tre 476-491 Med DOC 681 Nedoločljiv 10 AE 1 2.p.4.st. ? RIC? 1 LJ 7866. T.: 16,88 g. 2 DMNM. T.: 21,54 g. 3 DMNM. T.: 2,00 g. 4 DMNM. T.: 4,22 g. 5 DMNM. T.: 1,95 g. 6 DMNM. T.: 1,33 g. 7 DMNM. Tip: Securitas Reipublicae. T.: 1,14 g. 8 LJ 7522. T.: 3,98 g. 9 LJ 5294. FMRS1 I 248-1. T.: 1,46 g. 10 LJ 7521. T.: 4,70 g. ANALIZA NAJDB Večina pri površinskem pregledu pridobljenih najdb, ki smo jih vnesli v geodetski posnetek naselbine, je bila najdena v neposredni bližini utrdbe, predvsem na pobočju pod dvignjenim robom na južni strani. V notranjosti so bili najdeni le trije novci, odlomek srebrne fibule, dve fragmentirani pašni sponi, odlomek igle, okrašena bronasta ploščica (/. 1: 1,4,6,8,11) in dva železna predmeta (t. 2: 8,9). Tik pod južnim stolpom na robu utrdbe sta bila najdena dva značilnejša predmeta (t. 1: 3,14). Na pobočjih pod utrdbo pridobljeni predmeti nesporno pripadajo njenim prebivalcem in so prispeli tja večinoma zaradi erozijskega delovanja. Ni znakov, ki bi dokazovali poselitev zunaj utrdbe. Fibule Srebrna kolenčasta fibula Med gradivom zaslužijo pozornost najprej tri fragmentirane fibule. Posebnost je odlomek srebrne kolenčaste fibule (/. 1: 1). Ohranjena sla lok s predrtino ledvičaste oblike in tečajna peresovina z železno osjo. Podobne predrtine so značilne za kolenčaste fibule različice 12 E po Wernerju Jobstu.12 Pod lo različico je Jobst združil kolenčaste fibule s peresovino v tulcu, ki imajo ledvičasto predrt lok, na prelomu loka štiri13 do šest vzdolžnih žlebičev, na njegovem prehodu v nogo zgoraj vijugast izrastek in ob straneh poševna žlebiča ter vzdolžno postavljen držaj igle (si. 1). Njen nastanek je datiral na konec 2. ali začetek 3. st. Po Astrid Bohme naj bi tovrstne fibule zaradi Rom RIC? Rom RIC 635d Sis RIC 4 Sis RIC 209 ? RIC ? Sis RIC 191 ? RIC ? Sis RIC 32a 12 W. Jobst, Die rdmisehen Fibeln aus Lauriacum, Forsch. in Laur. 10 (1975) 62 s, 157, Taf. 17: 118,119; 58: 118. SI. 1: Kolenčaste fibule različice 12 E po Jobstu. 1 Lavriakum - Civilno mesto, 2 Lavriakum - Legijski tabor (obe po Jobstu), 3 Augst (po Rihovi), 4 Regensburg - LandshuterstraBe (po Fischerju), 5 Virunum - Pare. 156/3 (po Farki in Kladniku), 6 Virunum - Pare. 154/1 (po Farki, O. in S. Kladnik). Vse bron. M. = 1:2. Abb. I: Kniefibeln der Variante 12 E nach Jobst. I Lauriacum - Zivilstadt, 2 Lauriacum - Legionslager (beide nach Jobst), 3 Augst (nach Riha), 4 Regensburg - LandshuterstraBe (nach Fischer), 5 Virunum - Parz. 156/3 (nach Farka und Kladnik), 6 Virunum - Parz. 154/1 (nach Farka, O. und S. Kladnik). Alles Bronze. M. = 1:2. vzdolžno postavljenega držaja igle izdelovali v neki panonski delavnici.14 Da delavnice ne gre nujno iskati v Panoniji, pokaže pregled vseh kolenčastih fibul s peresovino v tulcu iz noriškega Lavriakuma. Tu sicer res prevladujejo fibule s prečnim držajem igle, vendar tudi delež fibul z vzdolžnim držajem ni majhen, saj znaša eno tretjino vseh (9 od 27).15 Kolenčaste fibule s peresovino v tulcu in vzdolžnim držajem se torej pojavljajo v Panoniji in v Noriku. Ker so do zdaj znane fibule različice 12 E po Jobstu zelo maloštevilne in ker sta bili po dve najdeni v Lavriakumu in Karnuntumu, jo je Emilie Riha opredelila za noriško-panonsko obliko kolenčastih fibul s peresovino v tulcu.16 Tej različici je prištel Jobst poleg obeh fibul iz Lavriakuma še tri fibule iz Anglije, po eno iz Regensburga17 in Augsta18 in dve iz Karnuntuma. Vendar angleški primerki ne sodijo sem, ampak predstavljajo skupaj s po eno fibulo iz Zugmantla, Osterburkna in Lavriakuma posebno različico z značilno nesklenjeno okroglo predrtino na loku (različica 21 d po Bohmejevi oziroma 12 D po Jobstu).19 Tudi ena od dveh fibul iz Karnuntuma se od drugih fibul različice 12 E po Jobstu loči po tem, da ima prečno postavljen držaj igle.20 Pač pa nedvomno pripadata obravnavani različici fragmentirani fibuli iz Virunuma, odkriti v letih 1985 oziroma 1987.21 Različici 12 E kolenčastih fibul s peresovino v tulcu lahko torej pripišemo vsega sedem fibul: po dve iz Lavriakuma (si. 1: 1,2) in Virunuma (si. 1: 5,6) v Noriku in po eno iz Augsta (si 1: 3) v Zgornji Germaniji, Regensburga (si. 1: 4) v Reciji in Karnuntuma v Panoniji. Fibula z Velike Strmice pa nima peresovine v tulcu, ampak ima tečajno peresovino. Zaradi lega sodi v vrsto 22 po Dragoljubu Bojoviču (ta obsega kolenčaste fibule s tečajno peresovino), in sicer v njeno različico 17.22 Tej različici lahko pripišemo štiri bronaste fibule, in sicer poleg dveh fibul 13 Fibula St. 119 iz Lavriakuma ima na loku štiri žlebiče, fibula št. 118 pa naj bi imela po opisu in risbi v Jobstovi knjigi samo tri. Pri navajanju značilnosti fibul različice 12 E pa Jobst trdi, da imata obe fibuli po štiri žlebiče na loku. To bo očitno držalo, saj je tolikšno število žlebičev na fibuli št. 118 narisano in omenjeno tudi v njeni prvi objavi (Die Fibel Nr. 119 aus Lauriacum hat auf dem Bugelumbruch vier Rillcn, wiihrend die Fibel Nr. 118 nach der Beschreibung und Zeichnung in der Publikation von Jobst nur drei haben solite. Demgegenuber sagt Jobst bei der Charakterisierung der Fibel-Variante 12 E, daB beide Exemplare je vier Rillcn auf dem Biigel besitzen. Das diirfte auch zutreffen, da in der Erstveroffentlichung der Fibel Nr. 118 vier Biigel-rillen sowohl erwiihnt als auch abgebildet werden): L. Eckhart, Ausgewahlte Kleinfunde der Grabung 1952 ohne Keramik und Miinzen, Forsch. Laur. 2, 1954, 79, Abb. 43: P 93. 14 A. Boh me, Die Fibeln der Kastclle Saalburg und Zugmantel, Saulb. Jb. 29, 1972, 21. 15 Jobst (op. 12) 59 ss, Taf. 15:97-101; 17: 118,119,121; 18: 122. E. Riha, Die rOmischen Fibeln aus Angst unci Kaiseraugst, Forsch. in Augst 3 (1979) 110. 17 T. Fischer, Das Umland des rOmischen Regensburg, Munch. Beitr. z. Vor- u. Friihgeschich. 42 (1990) 303, Taf. 199: A. lx Riha (op. 16) 110, Taf. 22: 597. 19 Boh me (op. 14) 21, 59, Fundliste II, 85, Taf. 9: 462; Jobst (op. 12) 62, Var. D, 157, Taf. 17: 116; 58: 116. 20 Jobst (op. 12) 62. 21 Ch. Farka, O. Kladnik, Fundber. Ostcrr. 24-25, 1985-1986, 282, Abb. 570; Ch. Farka, O. in S. Kladnik, Fundber. Oslerr. 26, 1987, 236, Abb. 453. 22 D. Bojovič, Rimske fibule Singidunumu, Zbir. i leg. Muz. grada Beog. Kat. 12 (1983) 61, 135, t. 27: 265,266. SI. 2: Kolenčaste fibule različice 22/17 po Bojoviču. 1, 2 Muzej grada Beograda, najdišče ni znano (po Bojoviču), 3 Siscija (po Koščevičevi), 4 Leithaprodersdorf - Birnhaide-Acker (po Nowaku). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 2: Kniefibeln der Variante 22/17 nach Bojovič. 1, 2 Muzej grada Beograda, Fundort unbekannt (nach Bojovič), 3 Siscia (nach Koščevič), 4 Leithaprodersdorf - Birnhaide-Acker (nach Nowak). Alles Bronze. M. = 1:2. z neznanega najdišča, ki ju je objavil Bojovič, še eno v celoti ohranjeno iz Siscije23 in fibulo, ki je bila leta 1990 odkrita blizu Leithaprodersdorfa na Gradiščanskem,24 ter seveda fragmentirani srebrni primerek z Velike Strmice (si. 2; t. 1: 1). Vse te fibule se od fibul različice 12 E po Jobstu, s katerimi jih povezuje značilna ledvičasta predrtina na loku, ne ločijo samo po peresovini, temveč tudi po okrasu na prelomu loka, po držaju igle, ki je drugačne oblike in ni postavljen vzdolžno, ampak prečno, in slednjič po tem, da na prehodu loka v nogo nimajo vijugastega izrastka. Fibuli z Velike Strmice so po okrasu oziroma obliki najbližje tri od navedenih fibul, in sicer fibula iz Siscije, ki ima na loku enak okras dveh prečnih vrezov, ena od fibul z neznanega najdišča,25 ki ima prav tako ozko nogo trapezastega preseka, kot jo je imela, sodeč po ohranjenem nastavku, fibula z Velike Strmice, in fibula iz Leithapro- dersdorfa, ki ima enako nogo in enak okras dveh prečnih vrezov (si. 2: 1,3,4). Fibula z Velike Strmice je od bronastih vzporednic precej manjša, kar ni čudno, saj srebrne kolenčaste fibule praviloma sodijo med manjše primerke (si. J).26 Pri srebrnih kolenčastih fibulah z Velike Strmice, iz Siscije in z neznanega najdišča, ki sicer sodijo k različnim vrstam, a imajo vse tečajno peresovino, je ta skoraj enako dolga: od 1,9 do 2 cm (si. 3: 3,4; t. 1:1). Srebrne kolenčaste fibule so nasploh izredno redke. Med skupno 236 objavljenimi kolenčastimi fibulami iz Lavriakuma, Siscije in Singidunuma je bronastih 227; srebrne so 4, svinčeni 227 in železne 328 (tab. 1). Bojovič je kolenčaste fibule različice 17 vrste 22 sicer datiral v 3. in prvo polovico 4. st., vendar brez kakršnega koli dokaza.29 Nekoliko drugačno datacijo predvideva za celo vrsto 22, ki zajema kolenčaste fibule s tečajno peresovino. Fibule te vrste naj bi bile značilne za 2. in 3. st., zlasti za 3., pa tudi v 4. st. naj bi bile še vedno v uporabi.30 Jasno je, da gre pri tem samo za domneve, saj Bojovič sam ugotavlja, da zanesljivo datiranih primerkov fibul vrste 22 sploh ni. Fibula iz Sisci- Sl. 3: Kolenčaste fibule iz srebra. I Lavriakum - Civilno mesto, 2 Lavriakum (obe po Jobstu), 3 Siscija (po Koščevičevi), 4 Muzej grada Beograda, najdišče ni znano (po Bojoviču). M. = 1:2. Abb. 3: Kniefibeln aus Silber. I Lauriacum - Zivilstadt, 2 Lauriacum (beide nach Jobst), 3 Siscia (nach Koščevič), 4 Muzej grada Beograda, Fundort unbekannt (nach Bojovič). M. = 1:2. 23 R. Koščevič, Antičke fibule s podruija Siska (1980) 28, 55, št. 643, t. 24: 201; 42: 97. 24 H. Nowak, Fundber. Osterr. 29, 1990, 225, Abb. 721. 25 Bojovič (op. 22) t. 27: 265. 26 Jobst (op. 12) 60, Var. A, 153, Taf. 15: 97,98; 57: 98; Bojovič (op. 22) 61, var. 16, 135, t. 27: 264; Koščevič (op. 23) 27 s, 55, št. 641, t. 24: 194; 42: 96. 27 Bojovič (op. 22) 59, var. 3, str. 130, t. 24: 230; Koščevič (op. 23) 27, 55, št. 628. 28 Jobst (op. 12) 62, Var. D, 157, Taf. 17: 117; Koščevič (op. 23) 27, 55, št. 633 in 638, t. 23: 178; 24: 193. 29 Bojovič (op. 22) 61. 30 Ib., 58. je tudi ni datirana, saj gotovo izvira iz struge Kolpe, na kar kaže že njena odlična ohranjenost.31 Enako velja za fibulo iz Leithaprodersdorfa, ki je bila očitno najdena z detektorjem kovin. Za datacijo fibul različice 22/17 po Bojoviču so nam torej na voljo le fibule različice 12 E po Jobstu z enako ledvičasto predrtino; njihov nastanek je Jobst postavil na konec 2. in začetek 3. st. Ker Jobst ne govori o času izdelovanja, ampak o času nastanka, in ker so bile nekatere kolenčaste fibule s peresovino v tulcu v rabi vse do sredine 3. st.,32 predlagamo zaenkrat za datacijo fibul različice 22/17 po Bojoviču časovni okvir konec 2. in prva polovica 3. st. Kolenčaste fibule različic 12 E po Jobstu in 22/17 po Bojoviču, ki jim je skupna ledvičasta predrtina na loku, se ne razlikujejo samo po vrsti tipoloških značilnosti (peresovina, držaj igle, okras), ampak tudi po razprostranjenosti. Medtem ko so prve najpogostejše v Noriku (po dva primerka v Lavriakumu in Virunumu) in je znan zunaj te province samo po en primerek v Reciji (Regensburg), Zgornji Germaniji (Augst) in Panoniji (Karnuntum), velja za druge, da so do zdaj znane izključno s panonskih najdišč (Leitha-prodersdorf, Siscija in Velika Strmica) in iz Zgornje Mezije (primerka iz Muzeja mesta Beograda sicer nimata znanega najdišča, vendar izvirata zelo verjetno iz Zgornje Mezije). Prvo različico (si. 1) bi torej v nasprotju z Astrid Bohme, ki jo je imela za panonsko, in Emilie Riha, ki jo je opredelila za noriško-panonsko, smeli imenovati noriška, drugo različico (si. 2) pa panonsko-zgornjemezijska. Po Bohmovi se kolenčaste fibule s tečajno peresovino, ki jim pripada tudi različica 22/17 po Bojoviču, v germanskih provincah in v Reciji sploh ne pojavljajo, v Noriku in Panoniji pa le redko.33 V Zgornji Meziji predstavljajo vrsto, ki je med vsemi kolenčastimi fibulami najmočneje zastopana.34 Zgovorno je razmerje med njimi in fibulami s peresovino v tulcu, med katere sodijo tudi fibule različice 12 E po Jobstu. V Lavriakumu znaša 0:29,35 v Sisciji 3:5,36 v Singidunumu pa 56:1.37 Srebrna kolenčasta fibula z Gradca pri Veliki Strmici, ki v Sloveniji zaenkrat nima primerjav, je torej po svoji širši pripadnosti h kolenčastim fibulam s tečajno peresovino ter po svoji ožji pripadnosti k fibulam različice 22/17 po Bojoviču značilnost panonsko-zgornjemezij-skega območja.373 Lavriakum Siscija Singidunum skupno bron 84 42 101 227 srebro 2 1 1 4 svinec 0 1 1 2 železo 1 2 0 3 skupno 87 46 103 236 Tab. 1: Pogostnost kolenčastih fibul glede na kovino. Bronasta obročasta fibula Bolje je ohranjena druga fibula (t. 1: 2). To je velika bronasta obročasta fibula z dokaj dekorativno poudarjenim nastavkom. Kot je pokazala Ibolya Sellye, so najbolj pogoste v panonskem svetu.38 Stosedemindvajset tam najdenih primerkov, ki večinoma izvirajo iz grobov oziroma s časovno opredeljenih delov grobišč, je razdelila 31 Koščevič (op. 23) 8. 32 Jobst (op. 12) 60, Var. A. 33 Bohme (op. 14) 51. 34 Bojovič (op. 22) 58. 35 Jobst (op. 12) 59 ss, št. 97-125, Taf. 15-18 (vse s peresovino v tulcu / alte mit Spiralhiilse). 36 Koščevič (op. 23) 28, t. 24: 194,201 (s tečajno peresovino / mit Rohrenscharnier); 27, t. 23: 176,178; 24: 192,196,198 (s peresovino v tulcu / mit Spiralhiilse). 37 Bojovič (op. 22) 58 ss, št. 211-266, t. 23-27 (s tečajno peresovino / mit Rohrenscharnier); 52 s, t. 19: 164 (s peresovino v tulcu / mit Spiralhiilse). .I7u p0tCm ko je bilo to poglavje že napisano, je v knjižnico Inštituta za arheologijo prišla nedavno objavljena knjiga Christiana Gugla o rimskih fibulah Virunuma. Gugl navaja več objavljenih in neobjavljenih primerkov kolenčastih fibul z ledvičasto predrtino, kijih mi nismo upoštevali. V zvezi s temi fibulami je prišel do naslednjega zaključka: fibule s peresovino v tulcu različice 1 vrste 12 E po Jobstu so značilne za Norik, fibule s tečajno peresovino različice 22/17 po Bojoviču pa se pojavljajo predvsem v Panoniji in Daciji. Vsekakor je bilo več primerkov slednjih odkritih tudi v Zgornji Meziji in Dalmaciji (Nachdem dieses Kapitel schon verl'asst war, kam das jiingst ersehienene Buch von Christian Gugl iiber die romisehen Fibeln aus Virunum in unsere Hande. Gugl fiihrt mehrere publizierte und unpublizierte Exemplare der Kniefibeln mit niercnformiger Aussparung an, die von uns nicht beriicksichtigt wurden, und kommt hinsichtlich dieser Fibeln zu folgcndem Ergebnis: Fibeln mit Spiralhiilse der Variante 1 des l'yps 12 E nach Jobst sind fur Noricum typisch, Fibeln mit Rohrenscharnier der Variante 22/17 nach Bojovič erscheinen hingegen vor allem in Pannonien und Dakien. Mehrere Vertreter der letzteren wurden aber auch in Obermosien und Dalmatien entdeekt). Glej Ch. Gugl, Die romisehen Fibeln aus Virunum (1995) 39 s, op. 167 in 168, str. 69, Fundliste 5, Nr. 1-8, Karte 5: Variante I. 38 I. Sellye, Ringfibeln mit Ansatz aus Pannonien, Savaria 19/1, 1990, 17 ss. SI. 4: Obročaste fibule. 1 Lavriakum (po Jobstu), 2 Brigeciona - Gerhat, grob 60, 3 Intereisa (obe po Sellyejevi). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 4: Ringfibeln. 1 Lauriacum (nach Jobst), 2 Brigetio -Gerhat, Grab 60, 3 intereisa (beide nach Sellye). Alles Bronze. M. = 1:2. na 14 vrst. Večje število takih fibul z različno oblikovanim nastavkom je bilo najdeno na Ptuju.39 Jobst je različico 36 B, ki obsega tovrstne fibule, datiral v 3.-4. st. n. š.40 Po Sellyejevi so bile vse vrste istočasno v modi na različnih območjih province Panonije, in sicer od druge polovice 3. do sredine 4. st. Med najstarejše primerke z začetka 3. st. uvršča eno od fibul iz Gerulate.41 Za primerek z Velike Strmice je značilno, da se končuje s pol krožno ploščico, ki jo na vsaki strani obdaja izrastek v obliki živalske glavice. Več podobnih fibul so našli v obdonavskih mestih Norika in Panonije, in sicer v Lavriakumu (si. 4: l),42 Vindoboni, Brigecioni (si. 4: 2) in Intercisi (si. 4: 3).43 En primerek je znan tudi iz Savarije.44 Podobne izrastke v obliki živalskih glavic imata tudi fibuli iz Petovione, pri katerih je nastavek sicer nekoliko drugače oblikovan.45 Za to. da so bile navedene fibule, ki so fibuli z Velike Strmice najbližje, izdelane že v drugi polovici 3. st., ne pa šele v 4. st., bi govorila predvsem podobnost izrastkov v obliki živalskih glavic izrastkom na nekaterih kolenčastih fibulah različice 13 B po Jobstu,46 ki jo je Ciglenečki datiral v sredino in tretjo četrtino 3. st.47 Bronasta okrogla ploščata fibula Za datacijo ostalin arhitekture na najdišču pa je posebej pomembna okrogla ploščata fibula (t. 1: 3), ki z obliko in nakazanim, a izpadlim okrasom sodi v 6. st.48 Sorodne fibule se pojavljajo v ženskih grobovih tega časa (pri nas v Kranju, na Bledu in Rifniku), ena pa je bila odkrita tudi v utrjenem višinskem naselju Korinjski hrib.49 Fibuli z Velike Strmice povsem podobna je bila izkopana v grobu 33 nekropole Dravlje; Slabe jo glede na značaj groba in celote pripisuje prvi polovici 6. st.50 Obeski v obliki križa in poznoantična viseča svetila Obeska v obliki križa z Velike Strmice in iz Podzemlja Najzanimivejša in za slovensko ozemlje redka najdba je bronast obesek v obliki križa (t. I: 7). V Sloveniji je bil podobno oblikovan, a iz srebrne pločevine izdelan obesek najden na Kučarju pri Podzemlju v prezbiterijskem delu zgornje zgodnje- 39 S. Ciglenečki, Arheološki sledovi zatona antične Petovione, v: Ptujski arheološki zbornik (1993) 511. 40 Jobst (op. 12) 125 s, Taf. 51: 368-372; 52: 373,374. 41 Sellye (op. 38) 26. 42 Jobst (op. 12) 220, Taf. 52: 374. 43 Sellye (op. 38) 64, Taf. 2: 13; 68, Taf. 3: 12. 44 lb„ 68. 45 1. Miki Curk, Poetovio I, Kat. in monogr. 13 (1976) 31, St. 1788, t. 28: 6; 20, St. 855, t. 28: 7; Ciglenečki (op. 39) 511.1. 2: 3,6. 4h Jobst (op. 12) 64 s; S. Ciglenečki, K problemu datacije nastanka rimskodobnih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru, Arh. vest. 41, 1990, 161, t. 5: 3; 6: 16,22,25. 47 Ciglenečki (op. 46) 161. 48 Z. Vinski, Ovrednotenje grobnih pridatkov, v: V. Stare, Kranj, nekropola iz časa preseljevanja ljudstev, Kat. in monogr. 18 (1980) 21; V. Bierbrauer, Invillino-lbligo in Friaul 1, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 33 (1987) 146 s, Taf. 46: 8. 44 S. Ciglenečki, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stoletja, Arh. vest. 36, 1985, 259, St. 4, str. 264, t. 1:4. 50 M. Slabe, Dravlje. Grobišče iz časov preseljevanja ljudstev, Situla 16 (1975) 23, St. 5, str. 61, 80, t. 10: 3. 2 SI. 5: Pločevinasta obeska v obliki križa. 1 Podzemelj - Kučar, zgornja cerkev, 2 Vrba - Borak-Grm, bazilika (po Bojanovskem). 1 srebro; 2 bron. M. = 1:2. Abb. 5: Kreuzfdrmige Blechanhanger. 1 Podzemelj - Kučar, obere Kirche, 2 Vrba - Borak-Grm, Basilika (nach Bojanovski). 1 Silber; 2 Bronze. M. = 1:2. krščanske cerkve (si. 5: l).51 Na vzhodnoalpskem območju takšni niso posebno pogosti, pogostejše so fibule v obliki križa. Primerjava z okrasjem v obliki križa, ki je že bilo sintetično obravnavano, kaže na časovni razpon od začetka 5. st. do vključno 7. st.52 Majhni obeski v obliki križa z luknjico na vrhu so se uporabljali kot pektorali53 ali pa so bili okras svetil v cerkvah in tudi v pomembnih posvetnih zgradbah.54 Bronasti obesek z Velike Strmice v luknjici nima zanke za obešanje, zato bi bil lahko pektoral. Da pa bi lahko bil tudi okras svetila, nakazuje po obliki zelo podoben, le nekoliko večji obesek, ki so ga izkopali v rovu poleg severnega zidu poznoantične bazilike v Vrbi na Glamočkem polju (si. 5: 2);55 v luknjici ima ta sicer zakovico. Najdiščni podatki o podobnem križcu iz bronaste pločevine, ki je bil najden v Gamzigradu in ima nekoliko daljša vodoravna kraka kot križca z Velike Strmice in iz Vrbe, žal niso znani.56 Srebrni križec s Kučarja ima štiri približno enako dolge, proti koncem razširjene krake. V luknjici tiči esasta zanka za obešanje, ob robovih pa je okrašen z iztolčenimi pikami. Po Bierbrauerju je bil nošen kot pektoral.57 Zelo podoben križec iz srebra z enakim okrasom ob robovih in enako zanko za obešanje je objavil Vinski, vendar pa o njem ne vemo drugega kot to, da je bil najden nekje v Istri.58 Čeprav je Bierbrauer križce z zanko oziroma verižico za obešanje, med katere sodi tudi srebrni primerek s Kučarja, opredelil kot pektorale,59 njihove najdiščne okoliščine govorijo za to, da so bili obešeni na svetila. Bierbrauerjevo razlago je povzročila predvsem domneva Vinskega, da je bil srebrni križec z zanko z najdišča Crkvina oziroma Grudine pri vasi Čipuljič blizu Bugojna60 odkrit v zgodnjekrščanski grobnici.61 Križec s Kučarja pa naj bi bil po Bierbrauerju naselbinska najdba. V katalogu razstave Pismo brez pisave, na katerega se sklicuje, točna lega križca res ni navedena. Če bi križec izviral iz naselbine, bi bila razlaga, da gre za pektoral, seveda možna. V resnici pa je bil odkrit, kot smo že prej povedali, v prezbiterijskem delu zgornje cerkve na Kučar-ju.62 Tudi sorodna bronasta križca z zanko oziroma verižico, najdena v izkopnih plasteh na Crkvi-ni v Galovcu blizu Zadra, po Beloševiču ne izvirata iz grobov, ampak sta pripadala svetilom, ki so visela v tam izkopani zgodnjekrščanski cerkvi.63 Kot jasno izhaja iz opisa Joža Petroviča, tudi srebrni križec s Crkvine pri Čipuljiču ni grobna najdba, kot je domneval Vinski. Grobnica, ki je bila postavljena na kanal, prekrit z velikimi opekami, je vsebovala tri okostja (mož, žena, otrok), ki 51 J. Dular, Early Christian church on Kučar near Podzemelj,Arh. vest. 29, 1978, 532; Bitenct'fa/. (op. 5) 50, št. 5; Ciglenečki (op. 110) Taf. 7: I. 52 Z. Vinski, Krstoliki nakit epohe seobe naroda u Jugoslaviji, Vjes. Arh. muz. Zag. 3, 1968, 103 ss; isti, Kasnoantički starosjedioci u salonitanskoj regiji prema arhcološkoj ostavštini predslavenskog supstrata, Vjes. arli. hist. dalm. 69, 1967 (1974), 21 ss, t. 13: 5-11; 14; 15; V. Bierbrauer, Kreuzfibeln in der mittelalpinen romanischen Frauentracht des 5.-7. Jahrhunderts: Trentino und Sudtirol, Archivio per I'Alto Adige 86, 1992, 1 ss. 53 Vinski 1968 (op. 52) 108 ss; Bierbrauer (op. 52) 16 s. 54 N. Duval, M. Jeremič, Leglisc J au sud de la ville, dite "basilique a une nef", v: Caričin Grad I. Coll. de I'Ec. franc;, de Rome 75 (1984) 133, 138; B. Bavant, Les petits objets, v: Caričin Grad 2, Coll. de l'Ec. Irani;, de Rome 75 (1990) 204 s. op. 29; J. Bcloševič, Ishodi pete, završne kampanje istraživanja lokaliteta Crkvina u selu Galovcu kod Zadra, Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 31/18, 1991-1992 (1993), 136 s, op. 20. " I. Bojanovski, Kasnoantička bazilika u Vrbi na Glamočkom polju. Glas. Zem. muz. 35-36, 1980-1981, 205, si. 7. 56 Gamzigrad. Kasnoantički carski dvorac, Galerija Srpske akademije nauka i umetnosti 45 (1983) 136, št. 183, str. 139, si. 184. 57 Bierbrauer (op. 52) 16, Abb. 3: 5. 5« Vinski 1968 (op. 52) 110, t. 6: 28. 5g Bierbrauer (op. 52) 16, 17. »<> V. Paškvalin, N. Miletič, 12.103 Grudine (Crkvina), v: Arheološki leksikon Rosne i Hercegovine 2 (1988) 178 s. <>> Bierbrauer (op. 52) 16, op. 36; Vinski 1968 (op. 52) 108, t. 4: 19. "2 S. Ciglenečki, Zgodnjekrščansko središče na Kučarju v Beli krajini, v: Arheološka istraživanja na karlovaikom i sisačkom podruCju, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1986) 144. '•-1 J. Beloševič, O rezultatima istraživanja lokaliteta "Crkvina" u selu Galovac kod Zadra u 1990. godini, Radovi Filozof skog fakulteta u Zadru 30/17, 1990-1991 (1992), 90, t. 26: 1; isti (op. 54) 136 s, op. 20, t. 34: 3. niso imela nikakršnih pridatkov. Križec je bil skupaj z odlomki stekla in keramike najden v neposredni bližini grobnice na mestu, na katerega so po Petroviču metali odpadke.64 Poznoantične viseče steklene svetilke Da je ta križec res visel na nekem svetilu v cerkvi, ki sojo izkopali na Crkvini pri Cipuljiču,65 potrjujejo odlomki stekla, ki jih je objavil Petrovič. Med njimi so namreč trije,66 ki očitno izvirajo od značilnih steklenih visečih svetilk, ki so poleg lestencev osvetljevale zgodnjekrščanske cerkve. Te svetilke so bile obešene na bronasto držalo. Svetilka je imela obliko obrnjenega prisekanega stožca, kapljičasto odebeljeno ustje, vbočeno stožčasto dno in ob ustju tri večinoma ozke ročaje z veliko spodnjo atašo ovalne oblike. Ta oblika je izpričana na širokem območju od Bližnjega vzhoda prek Balkana do Tirolske in Italije.67 Držalo je imelo na vrhu kavelj za obešanje, spodaj zaključen z zanko, v katero so bile obešene tri žice ali tri trakaste ploščice, katerih vsaka je imela na spodnjem koncu obešen kavelj.68 Spodnji trije kavlji so bili vtaknjeni v ročajčke steklene posodice, ki so navadno premajhni, da bi skoznje vdeli prst. Na straneh te revije sta že bili objavljeni dve taki držali, odkriti v Celegi blizu Novigrada in v tako imenovanem kastrumu na Brionih.69 Podobno bronasto držalo, ki je bilo odkrito na območju apside spodnje cerkve na Ajdovskem gradcu pri Vranju,70 je sestavljeno iz kavlja za obešanje in štirih verižic, od katerih so spodnje tri obešene v zadnji, nekoliko večji člen zgornje. Ker na spodnjih koncih teh treh verižic ni nobenih kavljev, ni dvoma, da to držalo ni nosilo steklene svetilke s tremi ročajčki, ampak bronast lestenec, polikandelon, na katerem so se nahajale steklene svetilke nekoliko drugačnih oblik.71 Ostanki zgodnjekrščanske cerkve pod gotsko cerkvijo sv. Martina blizu Tabora nad Knežakom Iz Slovenije pa ni znano samo bronasto držalo lestenca, ampak tudi ostanki steklenih svetilk s tremi ročajčki. Med odlomki stekla, ki so bili najdeni v polkrožni apsidi, ki jo je Nada Osmuk odkrila v prezbiteriju podružnične cerkve sv. Martina pri Taboru nad Knežakom, so dva ročaj-čka in vboklo stožčasto dno, ki gotovo izvirajo od takih svetilk.72 Steklo je Osmukova datirala v rimsko dobo, apsido pa v romaniko. Da apsida pripada romanski predhodnici gotske cerkve, meni tudi Marijan Zadnikar.73 Vendar pa vse govori za to, da nimamo opravka z ostanki romanske, ampak zgodnjekrščanske cerkve iz pozne antike. Do enake ugotovitve sta že pred nami prišla neodvisno Josip Stošič z Inštituta za umetnostno zgodovino v Zagrebu in Vladimir Sokol iz Muzeja Prigorja v Sesvetah pri Zagrebu. Zid apside debeline 55 cm ima na zunanji strani dva 20 cm debela pilastra, ki sta preplitva, da bi bila opornika. Očitno gre za lizeni; takšne na apsidah zgod-njekrščanskih cerkev niso posebna redkost. Na tem mestu naj zadošča, da kot primerjavo navedemo apsido zgodnjekrščanske cerkve, odkrite na otoku Stipanska pri Šolti.74 Tudi z grobo malto povezani lomljenci, ki so bili v južni polovici apside položeni vzporedno z notranjim obodom zidu in naj bi bili po Osmukovi nekakšno polnilo, ne more- hJ J. Petrovič, Novi arheološki nalazi iz doline Gornjeg Vrbasa, Glas. Zem. muz. 15-16, 1960-1961, 230 s, t. 3; 4. 65 V. Paškvalin, Prilog daliranju ranokrščanskih bazilika Bosne i Hercegovine, v: Adriatica praehistorica et antiqua (1970) 672. hh Petrovič (op. 64) t. 3: 2-4. 67 Duval, Jeremič (op. 54) 141 s, fig. 145: 1,2; 147; Bavant (op. 54) 209, 211, fig. 149, pl. 32: 108,109; S. Handler Auth, Roman Glass, v: Ch. W. Clairmont, Excavations al Salona. Yugoslavia (1969-1972) (1975) 166, pl. 31:112; 33: 112; Bclošcvič (op. 54) 137 s, t. 35; 36; D. Scrgejevski, Staro-hriščanska bazilika u Klobuku, Glas. Zem. muz. 9, 1954, 193, 199, št. 13, t. 13: 3,4; T. Andclič, Kasnoantička bazilika u Cimu kod Mostara,Glas. Zem. muz. 29, 1974 (1976), 205 s, 222, t. 16: 6-8; isti. Kasnoantička dvojna bazilika (basilica geminata) u Žitomisličima kod Mostara, Glas. Zem. muz. 32, 1977, 307, 312, t. 15: 3,4,6-8; B. Marušič, Zgodnjesrednjeveško grobišče v Čelegi pri Novem gradu v Istri, Arh. vest. 9-10, 1958-1959, 206, t. 2: 6,7; 8: 6,7,9; H. Rodriguez-Mattel, Die vor- und friihgeschichtlichen Kleinfunde vom Lavanter Kirchhichl in Osttirol (1986, neobjavljena disertacija) 67, 476, Taf. 98: 27, 28,30,33; V. Bierbrauer, lnvillino-lbligo in Eriaul 2, Miinch. Beitr. z. Vor- u. Friihgesch. 34 (1988) 81, Abb. 23: 1,4, str. 123, št. 13 in 16. 68 Duval, Jeremič (op. 54) 133 ss, fig. 129; 132-134; Bavant (op. 54) 205 s, fig. 145, pl. 31: 69-73. h9 Marušič (op. 67) 207, D3, pril. 3: D3, t. 5; isti. Še o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem škofu (episcopus Cessensis), Arh. vest. 41, 1990, 421, op. 34, t. 5: 3. 711 Ch. Vogelpohl, Der Katalog der Kleinfunde aus der Kirchcnanlage, v: P. Petru, Tli. Ulbcrt, Vranje pri Sevnici. SlarokrSianskc cerkve na Ajdovskem gradcu. Kat. in monogr. 12 (1975) 80, št. 22, Abb. 24: 22, Taf. 24: a; Ciglenečki (op. 110) Taf. 8: 9. 71 G. Marjanovič-Vujovič, Dva rana hriščanska polijelcja iz Narodnog muzeja, Zbor. Nar. muz. Beog. 7, 1973, 13 ss; Duval, Jeremič (op. 54) 131 ss. 72 N. Osmuk, Šilentabor pri Zagorju v Brkinih, Var. spom. 21, 1977, 321 ss, si. 199: 2-4. 73 M. Zadnikar, Romanika v Sloveniji (1982) 240 s. jo biti drugega kot ostanek duhovniške klopi (subsellium).15 Podobo še dopolnjuje podatek Osmukove, da so našli v spodnjem delu ruševinske plasti znotraj apside poleg odlomkov stekla, v katerih smo razpoznali ostanke poznoantične steklene svetilke, še nekaj kosov rdeče barvanega ometa. V zgornji cerkvi na Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici in v cerkvi na Ajdni nad Potoki so namreč našli številne kose barvanega stenskega ometa, na katerih rdeča barva prevladuje.76 Konjska oprema Med najdbami z Velike Strmice so tudi tri, ki sodijo h konjski opremi. Bronasti razdelilni gumb (t. 1: 14) je podoben trem gumbom, ki so jih našli na rimskih najdiščih v Avstriji (si 6: 1,2,4).77 Da gre res za razdelilne gumbe jermenja konjske uzde, dokazuje lega podobnih gumbov (si. 6: 3) ob lobanjah vprežnih konj v grobu z vozom, ki so ga izkopali na najdišču Kozarmisleny v Baranji na Madžarskem.78 Masivni dvojni gumb iz brona (t. 1: 15) ima enako velika gumba premera 2,2 cm, vendar je zgornji bolj izbočen kot spodnji. Po Oldensteinu so se podobni gumbi uporabljali pri konjski opremi in pasovih z obročasto pašno spono.7'' Uporabo pri konjski opremi dokazuje njihovo pojavljanje v grobovih z vozom, v konjskih grobovih in v zakladnih najdbah konjske opreme. Te najdiščne celote so pretežno iz druge polovice 2. in prve polovice 3. st.80 Po Bishopu in Coulstonu gre za SI. 6: Razdelilni gumbi. 1 Parndorf - Stonczowa (po Nowaku), 2 Zurndorf - Neuriss (po Matouschku), 3 Kozarmisleny, grob z vozom (po Kissu), 4 St. Andra am Zicksee - Hoadl (po Grillu in Nowaku). Vse bron. M. = 1:2. Abb. 6: Riemenverteiler. 1 Parndorf - Stonczowa (nach Nowak), 2 Zurndorf - Neuriss (nach Matouschek), 3 Kozarmisleny, Wagengrab (nach Kiss), 4 St. Andra am Zicksee - Hoadl (nach Grill und Nowak). Alles Bronze. M. = 1:2. sestavne dele vojaških pasov 3. st.81 Dvojne gumbe iz Španije je pred kratkim izčrpno obdelal Aurrecoechea Fernandez.82 Iz lege dvojnih gumbov v grobu konja, ki so ga odkrili na polotoku Tihany na Madžarskem in ga Palagyi datira na konec 2. in začetek 3. st.,83 izhaja, da so se uporabljali na različnih mestih.84 Z dvema sta bila konca povodca pritrjena na stranska obročka brzde.85 Dvojni gumb z Gradca pri Veliki Strmici je bil sodeč po analogijah iz datiranih celot izdelan v 2. ali 3. st. n. š. To pa še ne pomeni nujno, daje bil na Gradec prinesen že v tem času. Vsekako je možno, da je tja prišel šele takrat, ko je na njem že stala zidana utrdba, to je na koncu 5. in v 6. st. Da so se dvojni gumbi po vsej verjetnosti kot stari kosi uporabljali še v 6. st., izpričujeta dva groba iz tega časa. V ženskem grobu 48 grobišča Lajh v Kranju je bil dvojni gumb 74 B. Migotti, Ranokrščanska topografija na području izmedu Krke i Celine, Monografije Zavoda za arheologiju JAZU 2 (1990) 42 s, št. 176, t. 27: 2; ista, Zusatz zur Datierung der auBerstadtischen fruhchristlichen Architektur des breiteren salonitanisehen Bereiches, Arh. vest. 43, 1992, 116, Abb. 2. 75 Osmuk (op. 72) 321, si. 197: št. 6; 200. ' I h. Ulbert, Der kirchliche Baukomplcx auf dem 1 liigel von Vranje, v: P Petru, Tli. Ulbcrt, Vranje pri Sevnici. StarokrSianske cerkve na Ajdovskem gradcu, Kat. in monogr. 12 (1975) 26; F. Leben, A. Valič, Ajdna, Arh. vest. 29, 1978, 539, pril.; A. Valič, Ajdna nad Potoki, Var. spom. 23, 1981, 267; Bitenc et al. (op. 5) 51 s, št. 9 in 10. 77 J. Matouschek, Zurndorf, Fundber. Osterr. 19, 1980, 490, Abb. 498; E. Grill, H. Nowak, St. Andra am Zicksee, Fundber. Osterr. 24-25. 1985-1986, 277, Abb. 523; H. Nowak, Parndorf. Fundber. čsterr. 29, 1990, 227, Abb. 756. A. Ki ss, Das romcrzcitlichc Wu^cn^rab von Kozarmisleny (Unburn, Kom. Burunyu), Rčgčszcti luzctck II 25 (1989) 14 ss, Abb. 4; 7; 8: lc.ld.lt; II: llh.IIu; Taf. 7; 8. J. Oldenstein, Zur Ausriistung romiseher Auxiliareinhciten, lier. Rom. Germ. Kom m. 57, 1976, 167 ss, Taf. 46: 473-489; 47: 490-503; K. Sagi, Die Ausgrabungen im romisehen Grabcrfeld von Intereisa im Jahrc 1949, v: Intereisa 1. Arch. Hung. 33 (1954) 82 ss. Abb. 18: 5-7; 19; Taf. 22: 6-8. K" Oldenstein (op. 79) 169. 9 p M C" Bishop'J" C N' Coulslon' Roman military equipment from the Punic Wars to the fall of Rome (1993) 153, fig. 108: J. Aurrecoechea Fernandez, Los botones de bronce en laHispania romana,Archivo espanol de arqueologia 67, 1994, 157 ss, fig. I; A.2b2,A.3; 4: 33,44; str. 172 ss. S. K. Palagyi, Romerzeilliches Plerdegrab in Tihany, Alba liegia 24, 1990, 34. lb., 21, št. 1.7.6, Abb. 7:31; 12: 79.11.7.4,79.11.7.7; 21; št. 1.15, Abb. 4: 16; 15: 79.11.15; sir. 23, št. 3.13. Abb. 15:79.11.58; str. 32. 85 lb., 40, Abb. 7: 31; 12; 21; 25. (pr. 1,8 cm) skupaj z bronastim obročkom odkrit na prsnem delu okostja,86 v grobu 84 grobišča Knin-Greblje pa je tak gumb (pr. 1,6 cm) skupaj s kresilom ležal ob levem boku okostja deklice.87 Da je tudi bronasti žebljiček z votlo polkroglasto glavico (t. 1:18) sodil h konjski opremi, nakazujejo povsem enaki, le nekoliko manjši in srebrni žebljički, ki so poleg drugih delov konjske opreme ležali ob okostju jezdnega konja, pokopanega v jami 2 gomile 2 pri kraju Inota v Transdanubiji.88 Nad okostjem so bili na grmadi sežgani kovinski deli voza.89 Palagyi je datiral gomilo 2 na konec 1. in v prva desetletja 2. st. n. š.90 Orodje Poškodovani železni nož (/. 2: 1) ima na eni strani rezila vzdolž njegovega hrbta zelo ozek žlebič. Trn ročaja se proti rezilu močno razširi. Njegov prehod v rezilo je na zgornji strani razmeroma oster, na spodnji pa tekoč. Trije povsem enaki noži so bili odkriti na višinskem naselju Kappele pri Jadersdorfu na Koroškem. Datirajo jih v drugo polovico 5. in v 6. st.91 Odlomek železnega kresila (t. 2: 2) sodi med najdbe, ki se v poznoantičnih naseljih ne pojavljajo prav pogosto. Skoraj celo kresilo je bilo izkopano na Korinjskem hribu.92 Bolj pogosta so v grobovih. Za primerjavo z odlomkom z Velike Strmice naj navedemo številna razmeroma podobna kresila, ki so jih vsebovali grobovi iz 6. st., izkopani na Lajhu v Kranju.93 Med najdbami z Velike Strmice sta tudi dva odlomka sekir. Pri prvem (t. 2: 5) gre za spodnji del rezila z ostrino, pri drugem (t. 2: 6) pa za podaljšani del čela. Različno velike sekire in tesače s podaljšanim čelom so značilnost poznorimskega in poznoantičnega časa (3. - 6. st. n. š.). Med najbolj zgodaj objavljenimi primerki takih sekir je sekira, ki je bila najdena v bližini ruševine cerkvice sv. Jerneja pri Gornjem Zemonu in jo je Alfons Miillner podaril Naravoslovnemu muzeju na Dunaju.94 Poznamo jih iz rimskih mest,95 podeželskih vil,96 utrdb v sklopu limesa,97 grobov,98 zakladnih najdb orodja,99 Ljubljanice,100 še zlasti veliko pa iz višinskih naselij.101 Velik del v Sloveniji najdenih primerkov (precej so jih našli v zadnjih letih pri preiskovanju naselij z detektorji kovin in pri potapljanju v Ljubljanici) še ni objavljen. Sekire in tesače s podaljšanim čelom imajo ozko ali pa plavutasto razširjeno uho.102 Odlomek z Velike Strmice je premajhen, da bi bilo mogoče reči, kateri različici je pripadal. Železni obroček stremenaste oblike (t. 2: 9) je dobro ohranjen kosir. V poznorimskem in poznoantičnem času so bile kose pritrjene na kosišče z enim kosirjem, kot na primer obe kosi 86 W. Šmid, Die Reihengriiber von Krainburg, Jb. Altkde 1, 1907, 63, inv. št. 4049; Stare (op. 48) 54, št. 4, t. 22: 8. 87 K. Simoni, Knin-Greblje - Kataloški opis grobova i nalaza, Starohrv. pros. 19, 1989 (1991), 87, št. 3; Z. Vinski, Razmatranja 0 iskopavanjima u Kninu na nalazištu Greblje, ib., 5 ss, t. 14: 3. 88 S. K. Palagyi, Die romisehen Hugelgraber von Inota, Alba Regia 19, 1982, 12, Abb. 11, str. 41, št. 2.2.11.23, Taf. 17: 11- 14. 89 lb., 12, Abb. 10, Taf. 9: 11-13; 10-15. 90 lb., 26. 91 S. Felgenhauer-Sehmiedt, Das Kappele ("die KSpile") ob Jadersdorf, Aus Forschung und Kunst 27 (1993) 42, Taf. 45: 10- 12. 92 Ciglenečki (op. 49) 259, t. 3: 37. 93 Vinski (op. 48) 26, op. 160; Stare (op. 48) 50 ss, t. 6: 1,10; 9: 6; 23: 5; 31: 4; 33: 7; 38: 3; 40: 3; 44: 6; 45: 6; 48: 4; 50: 6 itd. 94 A. Miillner, Archaologische Exeurse nach Siid-Steicrmark und Krain.Afi«. Zent. Komm. 6,1880, XXVI; C. Moser, Untersuchungen prahistoriseher und romiseher FutKlstiitten im Kiistenlande und in Krain.Mill. Prdhist. Komm. I, 1903, 29 s, Fig. 60; R. Pohanka, Die eisernen Agrargerdte der Romisehen Kaiserzeil in Osterreicli. BAR Int. Ser. 298 (1986) 241. 95 Pohanka (op. 94) 241 (Emona). 96 1. Mlinar, Iz rimskega Ozidja v Krajini, Čas. zgod. narod. 1, 1965, 71, si. 9. 97 F. Leben, Z. Šubic, Poznoantični kastel Vrh Brsta pri Martinj Hribu na Logaški planoti, Arh. vest. 41, 1990, 319, št. 45, str. 328 s, op. 33, t. 3: 30. 98 R. Koščevič, R. Makjanič, Neki noviji arheološki rezultati s područja antičke Siscije, v: Arheološka istraživanja na karlovačkom 1 sisačkom podruiju, Izd. Hrv. arh. dr. 10 (1985) 121, 123,št.6,si. 1:8; B. Vičič, T. Schein, Unec. Antično grobišče, Arh. preg. 27, 1986, 102, si. 2: grob 48. 99 A. Valič, Ajdovska luknja pri Soteski v Bohinju, Radovljica, Var. spom. 27, 1985, 272, si. 102; A. Messina, Ripostiglio di ferri tardoromani dal Carso THestino, Ani Mem. Soc. lstr. Arch. Si. Rat. 34, 1986, 9 ss, tav. 1:1. 100 M. Potočnik, Ljubljanica. Rekognosciranje rečnega dna, Arh. preg. 27, 1986, 172, si. 10. 101 S. Gabrovec, Nekaj novih staroslovenskih najdb,Arh. vest. 6, 1955, 137, t. 2: I; J. Meterc, Pregled arheoloških najdb in njihov pomen v radovljiški kotlini do konca zgodnjega srednjega veka, Listi 6, 1976, št. 24, str. 13, št. 32, si. 27; S. Ciglenečki (op. 49) 259, 262, 265, op. 46 in 47, t. 2: 33; 8: 91; isti (op. 46) 150, št. 25, str. 152, op. 22-24, t. 3: 4. 102 Pohanka (op. 94) 228 ss, Abb. 14: iyp 1,3, 4, 7 in 9a; G. Čremošnik, Nalazi iz rimskog doba na Stupu kod Sarajeva, Glas. Zem. muz. 42/2, 1930, 214 s, t. 12; N. Miletič, Ranosrednjovekovna nekropola u Rakovčanima kod Prijedora, Glas. Zem. muz. 25, 1970, 120 s, grob I in 13, str. 152, t. 1; 3; 16: 7. SI. 7: Pravokotni okovi z dvema luknjicama. I Kobarid - Tonovcov grad. 2, 3 Veliki Korinj - Korinjski hrib, 4 Šentjur - Rifnik, hiša 3 (vsi po Ciglenečkem), 5 Šentjur - Rifnik, hiša 5 (po Bolti), 6-8 Loka pri Žusmu - Tinje, zakladna najdba (po Ciglenečkem), 9 Mihovo - Zidani gaber (po Petrujevi). Vse železo. M. = 1:2. Abb. 7: Rcchteckige Beschliige mit zwei Lochern. I Kobarid - Tonovcov grad, 2, 3 Veliki Korinj - Korinjski hrib. 4 Šentjur -Rifnik, Haus 3 (alio nach Ciglenečki), 5 Šentjur - Rifnik, Haus 5 (nach Bolta), 6-8 Loka pri Žusmu - Tinje, Hortfund (nach Ciglenečki), 9 Mihovo - Zidani gaber (nach S. Petru). Alles Eisen. M. = 1:2. iz zakladnc najdbe, ki so jo odkrili v Povirju in sodi v 4. st.,103 ali z dvema, kol dokazujejo tri kose z Gurine pri kraju Dellach v zgornji Ziljski dolini.104 Kose z Gurine so bile sicer do zdaj da- tirane v poznolatensko obdobje oziroma na začetek 1. st. n. š.105 Da so v resnici poznorimske ali poznoantične, dokazuje zanesljivo datirana kosa iste vrste, ki se je nahajala v zakladni najdbi s konca 6. st., odkriti v poznoantičnem višinskem naselju Tinje nad Loko pri Žusmu.106 Koširji sodijo med tiste uporabne predmete, ki se s časom niso kaj dosti spreminjali. Kljub temu pokaže primerjava med kosirjem z Velike Strmice in med latenskodobnimi kosirji iz opiduma Manching107 ter kosirjem iz zakladne najdbe orodja v Modreju, datirane v drugo polovico 1. st. pr. n. š.,108 da se prvi od drugih v podrobnostih vendarle razlikuje. Košir z Velike Strmice je bil narejen iz debelega železnega traku. Na spodnjem delu, kije znotraj raven, je najdebelješi, ker se tukaj konca traku prekrivata. Širina traku se veča od spodnjega dela, v katerem je le 1,6 cm, do vrha, kjer doseže 2,5 cm. En rob kosirja je poševno sploščen. Po teh značilnostih je ta kosir zelo podoben kosirjema SI. 8: Pravokotna okova z dvema luknjicama. 1 Gradišče nad Bašljem, 2 Donačka gora. Vse železo. M. = 1:2. Abb. 8: Rechteckige Beschlage mit zwei Lochern. 1 Gradišče oberhalb von Bašelj, 2 Donačka gora. Alles Eisen. M. = 1:2. na prej omenjenih kosah iz Povirja (4. st.) in kosirjema na kosi iz zakladne najdbe s Tinja nad Loko pri Žusmu (konec 6. st.).109 Če ostanemo pri nekoliko širšem časovnem okviru, lahko rečemo, da kosir z Velike Strmice nedvomno sodi v čas od 3. do 6. st. n. š. Usločeni pravokotni okovi z dvema luknjicama Tovrstni okovi so bili odkriti na številnih poznoantičnih višinskih naseljih v Sloveniji. Do zdaj so bili objavljeni primerki z Rifnika pri Šentjurju,110 s Tinja nad Loko pri Žusmu,111 s Korinjskega hriba nad Velikim Korinjem,112 s SI. 9: Pravokotna okova z dvema luknjicama. 1, 2 Schvvechat, grob 35 (po Adlerju). Vse železo. M. = 1:2. Abb. 9: Rechteckige Beschlage mit zwei Lochern. 1,2 Schwechat, Grab 35 (nach Adler). Alles Eisen. M. = 1:2. 103 N. Osmuk, Povir, Merišče, Sežana - antična naselbina,Arh. preg. 16, 1974, 68, t. 30: 2; ista, Nove antične najdbe v Povirju, Gor. Id. 3, 1976, 73, 76, 78, št. 27 in 28, str. 81, t. 4: 1,2; ista, Povir pri Sežani, Var. spom. 21, 1977, 243 s, si. 110; J. Henning, Siidosteuropa zwischen Antike umi Mittelalter, Schr. z. Ur- u. Friihgeseh. 42 (1987) 91 s, 142, št. 409, Taf. 44: 3,4. 104 Pohanka (op. 94) 155 ss, 359, Taf. 31: 117-119. 1(15 Ib.; G. Jaeobi, Werkzeug und Geriit aus dem Oppidum \>un Munching, Ausgr. in Manch. 5 (1974) 77. 106 S. Ciglenečki, Die Eisenwerkzeuge aus den befestigten Hohensiedlungen Sloweniens aus der Volkerwanderungszeit, Balcanoslavica 10, 1983, 50, Nr. 6, Taf. 2: 6. 107 Jaeobi (op. 105) 76, 317 s, Taf. 64: 1086-1097. 108 D. Svoljšak, Modrej pri Mostu na Soči, Var. spom. 12, 1967 (1969), 85 s, št. 4; M. Guštin, Posočje. Posočje in der jiingeren Eisenzeit, Kat. in monogr. 27 (1991) 23 s, 32, 62, Taf. 45: 5. 109 Ciglenečki (op. 106) 50, Nr. 4, 5, Taf. 2: 4,5. 110 L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju, Kat. in monogr. 19 (1981) 21, t. 22: 31; S. Ciglenečki, Hohenbefestigungen als Siedlungs-grundeinheit der Spatantikc in Slowenien, Arh. vest. 45, 1994, 239 ss, Taf. 4: 17; Bolta, ib., 24, t. 24: 39. 111 Ciglenečki (op. 106) 50, Nr. 14-16, Taf. 2: 14-16; isti, Pdlis Norikdn. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami (1992) 76 s, si.; isti (op. 110) Taf. 5: II. 112 Ciglenečki (op. 49) 259, t. 2: 35,36. SI. 10: Tremisi cesarja Zenona. 1 Gradec pri Veliki Strmici, 2 Tinje nad Loko pri Žusmu, 3 Tonovcov grad pri Kobaridu. M. = 3:1. Abb. 10: Tremisses des Kaisers Zeno. I Gradec bei Velika Strmica, 2 Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu, 3 Tonovcov grad bei Kobarid. M. = 3:1. Tonovcovega gradu pri Kobaridu113 in z Zidanega gabra nad Mihovim (si 7).'14 V tem prispevku prvič objavljamo okova z Gradišča nad Bašljem in z Donačke gore (si. #). Zunaj Slovenije je Ciglenečki zasledil dva enaka okova v grobu 35 langobardskega grobišča Schwechat v Spodnji Avstriji (si. 9).115 Okova iz Teurnije in z Ajdovskega gradca pri Vranju, ki ju je tudi prištel k tovrstnim okovom, se od njih razlikujeta. Prvi je manjši od njih (dolg je le 8,6 cm) in ni usločen, v preseku pa je klinast.1"' Drugi pa je daljši od drugih usločenih okovov z dvema luknjicama (dolžina je 21,3 cm) in okrašen z dvema nizoma iztolčenih pik.117 Dolžina celih okovov se večinoma giblje med 10 (si. 7: 9; 8: 2) in 14 (si. 7: 4) cm, širina pa med 4 (si 7: 9) in 5 (si. 7: 6) cm. Ožja od drugih sta po en okov s Korinjskega hriba (si 7: 3) in z Rifnika (si 7: 5). Vsi okovi so usločeni, bodisi simetrično (si 7: 6,8,9; 9) ali asimetrično (si 7: 1-5,7; H). Ob enem od daljših robov (na risbah je to vedno levi) sta dve navadno okrogli luknjici, ki pa ne ležita sredinsko, ampak sta pomaknjeni proti zgornjemu krajšemu robu. Nekateri okovi 11' Isti, Poznoantična naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu, Kronika 42/1, 1994, 7, t. 4: S; isti, Scavi nell'abitato tardo-antico di Tonovcov Grad presso Caporelto (Kobarid) Slovenia. Rapporto preliminare, Aquil. Nos. 65, 1994, 204. 114 S. Petru. Nekaj zgodnjesrednjeveSkih najdb iz Gorjancev,Arh. vest. 18, 1967, 438, St. 15, t. 3: 3; Ciglenečki (op. 110) Taf. 12: 13. 115 Ciglenečki (op. 49) 265, op. 50; II. Adler, Neue langobardisehe Graber aus Schwechat, Fundber. Osterr. 18, 1979, 14, St. 2a, Taf. 10: 2. 116 G. Piccottini, Das spdtantike Grdberfeld von Teurnia, St. Peter in Holz (1976) 33, St. 25, Taf. 18: 5. Podoben okovje bil odkrit na TržiSču pri Dolenji vasi, glej M. GuStin, Notranjska. Kat. in monogr. 17 (1979) 36, t. 28: 8. 117 T. Knific, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (leto 1974), Arh. vest. 30, 1979, 733, St. 5, si. 5. imajo daljši rob, ob katerem sta luknjici, zapognjen (si. 7: 8) ali cevkasto uvit (si. 7: 4,6,7,9; 8: 2). Namen teh okovov zaenkrat ni ugotovljiv. Po Adlerju naj bi okova iz groba 35 v Schwechatu sodila k nožnici,118 kar je malo verjetno, Ciglenečki pa je zapisal domnevo, da so trije okovi iz zakladne najdbe na Tinju pripadali ralu.119 V zakladu je bilo namreč več kovinskih delov rala (lemež, gredeljnica in morda pestni obroč). Ciglenečki je okove datiral v 6. st.120 Datacija temelji na zakladni najdbi s Tinja, ki je bila zelo verjetno zakopana konec 6. st., in na langobardskem grobu iz Schwechata iz prve polovice 6. st. Nenavadno je, da niti eden od številnih znanih okovov v luknjicah nima žebljičkov, ki bi jih vsekakor pričakovali. S tem v zvezi naj opozorimo na dejstvo, da so vse luknjice, če smemo soditi po objavljenih risbah, vtolčene od znotraj in ne od zunaj. Okov z Velike Strmice (t. 2: 10) je asimetrično usločen. Njegov levi rob tako kot pri okovih s Korinjskega hriba, pri enem od okovov z Rifnika, pri okovu z Gradišča nad Bašljem in pri okovih iz Schwechata (si. 7: 2,3,5; 8: 1; 9) ni niti cevkasto uvit niti zapognjen. Oba leva vogala sta izvihana, desni rob pa je - podobno kot pri okovih iz hiše 3 na Rifniku (si. 7: 4) in z Gradišča nad Bašljem (si. 8: 1) - na sredini izjeden. Posebno pomembno je odkritje usločenega pravokotnega okova z dvema luknjicama na Gradišču nad Bašljem, ker kaže na to, da je na tem najdišču vendarle obstajalo naselje že v poznoantičnem času!121 Zlatniki cesarja Zenona v Sloveniji Peter Kos je v svoji knjigi o denarnem obtoku v jugovzhodnih Alpah od 300 pr. n. š. do 1000 n. š. objavil seznam na Slovenskem naključno najdenih zlatnikov iz 5. st. V njem so trije zlatniki cesarja Zenona,122 vsi trije tremisi, in sicer iz Smarjete (si. 10: 1; ta izvira v resnici, kot smo ugotovili v tem članku, z Gradca pri Veliki Strmici blizu Smarjete), iz Hrastja severovzhodno od Ljubljane123 in s Tinja nad Loko pri Žusmu (si. 10: 2).124 Tem trem Zenonovim tremisom lahko dodamo še dva. Prvega, kije bil najden na Ulaki pri Starem trgu pri Ložu, omenja bežno že Miillner leta 1878.125 Zgodovinar Peter Hicinger nam je v enem svojih rokopisov ohranil njegov opis,126 na podlagi katerega ga je bilo možno podrobneje določiti.127 Drugi je bil najden letos na Tonovcovem gradu pri Kobaridu pri izkopavanju okolice velike zgradbe s prizidkom (si. 10: 3). Trije od petih tremisov (Gradec, Tinje, Tonovcov grad) so bili skovani v Mediolanumu, eden (Ulaka) v Mediolanumu ali Raveni, pri tremisu iz Hrastja pa kovnica zaradi slabe ohranjenosti ni določljiva. Edino slednji izvira z ravninskega najdišča. Preostali štirje so bili odkriti v višinskih naseljih (Ulaka, Tinje, Tonovcov grad) oziroma v utrdbi z neobičajno lego (Gradec). Da so bili vsi tremisi, pri katerih je kovnica znana, skovani v severni Italiji, seveda ni presenetljivo, saj je ozemlje današnje Slovenije v času njihovega kovanja sodilo v okvire Odoakrove države. GROBOVI V POZNOANTIČNIH NASELJIH Župnik Volčič je po lastnih besedah sam videl zelo velike človeške kosti, ki so jih izkopali na Gradcu. Podatek po vsej verjetnosti pomeni, da so roparski kopači naleteli na okostne grobove. V poznoantičnih višinskih naseljih niso takšni grobovi nobena redkost. V različnih prostorih skoraj vseh zgodnjekrščanskih cerkev, ki so bile izkopane na njih, so namreč našli grobove z enim ali več okostji, pri katerih večinoma ni bilo najdb. Grobovi so različno grajeni. Pojavljajo se zidane 118 Adler (op. 115) 14. 21. 119 Ciglenečki (op. 106) 53. 12(1 Ciglenečki (op. 49) 265; isti, Poznoanlična naselbina (op. I 13) 7. 121 A. Valič, Bašelj, v: Arheološka najdišča Slovenije (1975) 172; Ciglenečki (op. 134) 69 s. 122 Kos 1986 (op. 4) 221 ss, op. 17, 18 in 31. 123 E. Pegan, Numizmatične najdbe, Num. vest. 3, I960, 91; Kos 1988 (op. 4) 366, št. 180-1. 124 P. Kos, Celjski muzej III - Numizmatična razstava, Kult. in nar. spom. Slov. 112 (1982) 13, si. na str. 12; isti, Die Fund-miinzen der rčmischen Zeit in Slowenien 2 (1988) 135, št. 383-11; Ciglenečki (op. Ill) 79, si. na str. 78. 125 A. Miillner, Arehaeologisehe ExcursedurchSiidsteiermarkund Krain.Mitt. Zent. Komm. 4, 1878,1.XXXVIII: VIII. Altenmarkt bei Laas. (...) Hart ober der Ortsehaft Altenmarkt, westwarts derselben, erhebt sich ein massig erhdhter, isolirter Hugel-Riik-ken von etvva 1200 Meter Lange und 400 bis 600 Meter Breite, im beilaufigen Ausmasse von iiber 100 Joch, namens Ulaka. (...) Miinzen, die hier hiiulig gefunden werden, gehoren verschiedenen Imperatoren von M. Antonius Triumvir bis Zeno an, reichen also bis Ende des 5. Jahrhunderts. I2h Arhiv Republike Slovenije, I'riv. A 17, Peter Hicinger, fasc. 2, str. 1857: LililS, Miin/.e gefunden bei Altenmarkt in Gold: Dom. nost. Zeno perpetuus Avgustus Conob (Constantinopel) obsign. (457-491). 127 Zeno (druga vlada). Tre, 480-491, Med/Rav, RIC 3608-3611; 3613-3. SI. II: Poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. M. = 1:500. Abb. 11: Spiitantike Befestigung Gradec bei Velika Strmica. grobnice, sarkofagi in skrinje iz kamnitih plošč, pa tudi preprosti, samo s kamni obloženi grobovi.128 Poleg grobov v cerkvah se posamezni grobovi najdejo tudi na drugih mestih v višinskih naseljih. Tako je bilo leta 1994 v naselju Tonovcov grad pri Kobaridu v dolini Soče odkrito okostje vzdolž jugozahodne zunanje stene prizidka velike zgradbe.129 V naselju Log pri Podturnu na Dolenjskem pa so na okostje moškega naleteli ob notranjem čelu južnega dela obzidja.130 Tudi na Ajdni nad Potoki je bilo pri izkopavanjih Inštituta za arheologijo leta 1992 v notranjosti stanovanjske zgradbe, ki je stala poleg cerkve, levo od vhoda odkrito okostje majhnega otroka. Vsa tri okostja so bila brez pridatkov. Glede na to, daje na Gradcu pri Veliki Strmici zelo verjetno stala zgodnjekrščanska cerkev, so človeške kosti, kijih omenja Volčič, lahko ležale v enem od grobov, ki jih smemo pričakovati znotraj nje, ali pa tudi v kakem grobu, ki se je nahajal kje drugje v naselju. ANALIZA ARHITEKTURE Tloris utrdbe (si. //), ki se nakazuje v ruševini, deloma pa v obrambnem zidu, ki je bil razkrit pri starih kopanjih, je dovolj značilen, da dopušča podrobnejšo časovno in funkcionalno opredelitev utrdbe. Povsem soroden tloris smo v veliki meri raziskali na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem,131 deloma na Limberku,132 podobnosti pa je mogoče najti tudi na Zidanem gabru nad Mihovim.133 V to skupino bi morda smeli uvrstiti tudi utrdbo Gradišče pri Velikih Malencah, ki je sicer nastala že prej, a so v njej verjetno v 6. st. zgradili preprosto apsidalno cerkev. Tovrstne postojanke je Ciglenečki v sintetični obravnavi utrjenih višinskih poznoantičnih postojank ločil od drugih utrdb, saj se je nakazovala zvrst utrdbe z najnujnejšimi obrambnimi prvinami in s cerkvijo v sredini, kakršno je bilo mogoče ugotavljati večinoma na pomembnejših strateških mestih.134 V tem pogleduje bila posebej pomembna primerjava s sorodnimi kasteli na dalmatinskih in kvarnerskih otokih (Korintija, Svetojanj, Sveti Damjan, Žirje)135 ter kasteli ob derdapskem limesu.136 Odkritje Gradca pri Veliki Strmici se zdi posebej pomembno, saj s svojo lego v senčni soteski ponovno opozarja, da tu ne gre za ustaljen tip strnjene naselbine, kakršnih je veliko prav na vzhodnoalpskem območju (Gradec pri Prapretnem, Tonovcov grad pri Kobaridu, Ajdna nad Potoki, Polhograjska gora), ampak so k njenemu nastanku prispevali drugačni, predvsem strateški razlogi.137 Pomisliti bi morda smeli na varstvo bližnje, takrat važne komunikacije Siscija-Akvileja in morda tudi pomembnega prehoda čez Raduljo. Pretežno v stolpih osredotočena poselitev in postavitev majhne, povsem preproste cerkve s cisterno na vzvišenem mestu nakazujeta minimalne objekte, ki so še zagotavljali znosno bivanje manjši posadki. Dosedanje najdbe kažejo na kratkotrajnejšo poselitev. Arhitektura utrdbe s številnimi analogijami in skromne najdbe dovoljujejo datacijo postavitve postojanke v konec 5. ali morda še v začetek 6. st., podobno kot je to Ciglenečki ugotovil za utrdbo Korinjski hrib. Nejasno ostaja, ali smemo starejše najdbe, predvsem dve fibuli (l. 1: 1,2), dele konjske opreme (/. 1: 14,15,18) in bronaste novce, razlagati kot sled zgodnejše poselitve ali krajše obiskanosti ali pa, kar je verjetneje, kot staro gradivo, ki so ga posebej v 6. st. večkrat zbirali, uporabljali ali ponovno predelovali.138 Glede na obrabljenost novcev in fragmentarno stanje obeh fibul se zdi ta domneva verjetnejša, dokončno sodbo pa bodo lahko dala le sistematična raziskovanja. Še bolj sporna se zdi prazgodovinska poselitev, ki jo l2s D. Božič, O zakladu poznorimskih novcev v Slatni pod Dobrčo in o zgodnjekrščanskih mozaikih v Lescah, v: Radovljiški zbornik (1995) 49, op. 68-73. 129 Ciglenečki, Scavi (op. 113) 190 ss, fig. 2; 3. 130 D. BreSčak, Podturn, Var. spom. 23, 1981, 274 s, si. 99; isli. Šumeje, Trebnje, v: Arheološka najdišča Dolenjske (1990) 111 s, si. 131 Ciglenečki (op. 49) 255 ss. 132 Ib., 261 s. 131 S. Ciglenečki, Zidani gaber, Novo mesto, v: Arheološka najdišča Dolenjske (1990) 113 ss; isti (op. 110) 246, Abb. 12, Taf. 12. 134 S. Ciglenečki, Hdhenbefestigungen aus der Zeit vom .?. his (>. Jlt. im Ostalpenraum, Dela 1. razr. SAZU 31 (1987) I 12 ss. 135 Z. Gunjača, Kasnoantička fortifikacijska arhitektura na istočnojadranskom priobalju i otocima, v: Odbrumbenisistemi u praisloriji i antiei na llu Jugoslavije, Materijah 22 (1986) 124 ss; Ž. Ibmičič, Arheološka svjedočanstva o ranobizantskom vojnom graditeljstvu na sjevernojadranskim otocima, Pril. Odj. arli. 5-6, 1988-1989, 29 ss. 136 V. Kondič, Les formes des fortifications protobyzantines dans la region des Portes de Fcr, v: Villes el peuplemenl dans I'lllvricum protobyzantin, Coll. de l'Ec. Irani;, de Rome 77 (1984) 131 ss. 137 Ciglenečki (op. 110) 245 ss. 138 Prim. S. Schretter, Fibeln vom Hemmaberg: Ausgrabungen 1990-1992, Carimliiu 1 183, 1993, 198 s. nakazuje Pečnik, saj med prikazanimi najdbami in sicer redkimi črepinjami, ki jih je mogoče pobrati na površini, ni opor za takšno trditev. Prazgodovinsko datacijo je pri topografskem obhodu zavrnil že Janez Dular (ustno sporočilo). Prav tako ni nikakršnih najdb, ki bi nakazovale kontinuiteto najdišča oziroma njegovo obiskanost v poznejših obdobjih. Tako smemo z gotovostjo trditi, da na njem ni srednjeveških ostalin, ki bi upra-vičevale domnevo o gradu. Zanimiva je tudi širša poselitvena slika pozno-antičnega obdobja na območju Šmarjeških Toplic. Manjše grobišče iz 6. st. je bilo izkopano že leta 1883 na Kiclju v bližini Gorenje vasi pri Šmarjeti (dodatek 1), konec prejšnjega stoletja pa je bilo odkrito še grobišče iz istega časa z langobardskimi elementi na starem železnodobnem gradišču Veliki Vinji vrh (dodatek 2). Za poznavanje poselitve v drugi polovici 6. st. ponuja pomembno oporo langobardski novčni depo, najden na Vrhu pri Pahi.139 Nekaj kilometrov zahodno od Gradca pri Veliki Strmici leži prav tako ob Radulji eno izmed redkih poznoantičnih pribežališč v Sloveniji, Log pri Podturnu.140 Tako se slika novomeškega zaledja v poznoantičnem času počasi izpopolnjuje, še vse premalo pa je opor za natančnejšo rekonstrukcijo poselitvene slike in predvsem poteka komunikacij. Delno jo osvetljuje majhna, a pomembna poznoantična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. DODATEK 1 POZNOANTIČNO GROBIŠČE NA KICLJU BLIZU GORENJE VASI PRI ŠMARJETI Naj na kratko opišemo še dve pomembni najdišči iz pozne antike, odkriti že konec prejšnjega stoletja. V obeh primerih gre za grobišči z okostni-mi grobovi. Vida Stare je leta 1973 v svoji knjigi o prazgodovini Šmarjete predstavila tudi šest bronastih uhanov, ki so bili inventarizirani v sklopu železno-dobnih najdb pod najdiščnim imenom Šmarjeta.141 Gre za dva uhana s polkrožno oziroma kvadratno zanko, tri uhane s kocko, ki je okrašena s krožci s piko, in uhan s poliedrom. Uhani so bili že leta 1888 razstavljeni med najdbami iz halštatskih gomil v okolici Šmarjete.142 Po drugi svetovni vojni so jih sicer pogosto omenjali, točno najdišče pa je ostalo neznano.143 Na podlagi podatkov v rokopisnih poročilih muzejskega preparatorja Ferdinanda Schulza in kustosa Dežmana ga ni bilo težko odkriti.144 Drugega oktobra leta 1883 je Schulz kopal na hribčku Kicelj jugozahodno od Gorenje vasi pri Šmarjeti (na katastrski mapi je vpisano ime Na Kutzel). Na njegovem vrhu je bila gomila, ki so jo kmetje že prej razkopali. Na platoju zahodno od gomile je Schulz izkopal osem okostnih grobov, ki so bili različno usmerjeni. Nekateri so bili obloženi in pokriti z majhnimi kamnitimi ploščami. Od pridatkov se omenjajo bronasti uhani, nenavadne steklene jagode (po Schulzu nekatere modre barve) in železni nožički. Ker so bili grobovi vkopani v peščena tla, so bila okostja dobro ohranjena. Od izkopavanja do odprtja nove razstave leta 1888 je preteklo pet let. Ni jasno, kako so uhani zašli med najdbe iz gomil. Pač pa so bile lobanje in ogrlice s Kiclja, ki so bile tudi razstavljene, uvrščene na ustrezno mesto in v Dežmanovem vodniku po razstavi tudi ustrezno opisane.145 Dve ogrlici s Kiclja je Miillner, ki je pri inven-tarizaciji upošteval razporeditev na razstavi, vpisal v inventarno knjigo rimske zbirke. Prvo, ' Ž. Demo, Ostrogothic Coinage from Collections in Croatia, Slovenia and Bosnia A Herzegovina, Situla 32 (1994) 229 ss. 14,1 Ciglenečki (op. 134) 95 s, US; Breščak 1990 (op. 130). 141 V. Stare, Prazgodovina Šmarjete, Kat. in monogr. 10 (1973) 8, 40, St. 833 do 838, si. 6 na str. 12. 142 K. Deschmann, Fiihrer durch das Krainisclie Landes-Museum Rudolfinum in Laibach (1888) 53, Taf. 26: 2,4. 143 Glej npr. J. Kastelic, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojačah pri Gorici, Zgod. čas. 6-7, 1952-1953, 102; Gabrovec (op. 4) 228; Slabe (op. 4) 65, op. 12; A. Dular, Prazgodovinska grobišča r okolici Vinjega vrlia nad Belo cerkvijo. Šmarjeta II, Kat. in monogr. 26 (1991) 61, op. I. 144 Schulzovo pismo I lochstetterju 12.10.1883 (Prazgodovinski oddelek Naravoslovnega muzeja na Dunaju, Poročila Prazgodovinski komisiji): ...Der MenschenschSdel den ich beigelegt habe, ist von Kitzel. Kitzel ist ein kleiner Berg eine halbe Stunde siidlich (dejansko zahodno!) von St. Margarcthcn. Auf den lang gestrekten Berg ist auf der Anhohe ein TUmulus gewesen, leider schon vor Jahren von den Bauern aufgedcckt. Westlich von den Tumulus erstrekt sich ein Plateau wo eine Leiche neben der anderen ein bis drei Schuh tief begraben isi. Die meisten Leichen liegen in Steinplatten, und zwar ist die Leiche mit kleinen Steinplatten umstellt, und auch zugedekt. Die Lage der Leichen ist verschicdcn, nach alien Richtungen. Beigaben fand ich nur vereinzelte blaue Glasperlcn. Falls Euer Hochwolgeborcn solche Skelete erwiinscht wiiren, bitte mir zu schreiben. Jedcnfalls ist dieses Grabfeld von einer jiingeren Zeit. - Dežmanovo poročilo Deželnemu odboru 10. 2. 1884 (Arhiv Republike Slovenije, DZ-DO IX-5, 1296/1884): Vom 2. Oktober wurden auf eine m I liigel Kicelj eine halbe Stunde westlich von St. Margaret hen, wo sich eine groUere Anzal von Reihengriibern befindet, wahrscheinlich der merovingischen Zeit angehorig, acht dcrselben geoffnet. Die Leichen lagen seicht im Sandboden und hattcn auBcr Ohrgehiingen nebst cigcnthiimlichcn Glaspcrlen, die fur diese Periode charakteristisch sind, keinerlei Schmuck, bei cinzelncn fanden sich kleinc eiserne Messerehen; Wafl'en keine. SI. 12: Ogrlica iz steklenih jagod z grobišča na Kiclju pri Gorenji vasi pri Šmarjeti. Abb. 12: Halskette aus Glasperlen vom Griiberfeld auf dem Kicelj bei Gorenja vas pri Šmarjeti. sestavljeno iz 48 jagod (si. 12), pod št. 2098 (Kučel b. Margarethen in U.K., Glasperlen weil3, grunti, blau, violett u. Schwarz). Objavila jo je Vladimira Bertoneelj-Kučar pod napačnim imenom Kucelj oziroma Kučelj pri Šmarju (Margarethen ni Šmarje, ampak Šmarjeta!).146 Druga je bila očitno že na razstavi združena z neko ogrlico s Sv. Gore pri Rovišču. Miillner ju je inventariziral pod št. 2626 (HI. Berg b. Watsch, Glasperlen diverse, die ganz kleinen von Kučel b. Margarethen). Zdaj ju ni več mogoče ločiti. DODATEK 2 POZNOANTIČNO GROBIŠČE V VOVKOVEM VINOGRADU NA VINJEM VRHU Drugo pomembno grobišče iz 6. st. je bilo odkrito prav na robu velikega železnodobnega gradišča Veliki Vinji vrh na Vinjem Vrhu, in sicer na parceli št. 1640,147 katere lastnik je bil Jože Vovko, kovač in posestnik iz Družinske vasi. Marca leta 1898 je dal le-ta prekopati svoj opuščeni vinograd na tej parceli, da bi na njej posejal repo. Pri tem je delavec Avguštin Kaplan naletel na štiri okostja, od katerih je imelo eno ob glavi štiri majhne pravokotne zlate ploščice, okrašene s filigranom.148 Rutar v svojem poročilu morebitnih drugih pridatkov iz tega groba sicer ne omenja, zelo verjetno pa so bile v njem še vse tiste najdbe, ki jih je obenem s ploščicami kupil od najditeljeve žene 20. 3. 1898 Ignac Kušljan in ki so bile inventarizirane kot pridatki enega groba: pozlačena srebrna ptičja fibula z almandinom, dve bronasti pravokotni sponki, štirje manjši srebrni predmeti (dva srebrna obročka s po dvema zankama in dva trakasta okova) ter šest steklenih jagod.149 Kušljan je pridatke 29. aprila, potem ko je bil o njih obvestil Miillnerja in Deželni odbor in ko 145 Deschmann (op. 142) 50: Untcre Reihe: Mcnschcnschadel (...) 2.) aus den Reihengrabern am Kutzel bei St. Margarethen; I Hi: Merowingische Zeit. Die untere Halfte dicserTafel enthiilt Funde aus den allcmanischen Reihengrabern, in den Zeitraum vom 5. bis zum 8. Jahrhundert fallend, die man in Krain an niehreren Orten aufgedeckt hat, so z. B. auf dem h. Berg unter der Kirche, auf dem Gorjanzberge ober Michowo michst Feistenberg, auf dem Hiigel Kuzel nachst dem Bade Topliz in der Pfarre St. Margarethen. (...) 3.) Thon- und Glasperlen, meist vom h. Berg, cinigc kleinere vom Kuzel bei St. Margarethen. 146 V. Bertoncelj-Kučar, Nakit iz stekla in jantarja, Arh. vest. 30, 1979, 264, št. 5 in 6, t. 1: 4,9. 147 B. Teržan, A. Zwittcr, Vinji vrh nad Šmarjeto, Var. spom. 17-19/1, 1974, 194, si. 117. 148 .1. Szombathy, Tagebucher, Buchlein Krain I, 10; S. Rutar, Mi«. Anthr. (les. 29, 1899, (27): Auf dem Rucken des Vinivrh selbst, unweit von der St. Johannes-Kirche, land man auf einem aufgelassenen Weinberge (jetzt Rtibenacker) des Schmiedes Josef Vovk, Parcelle Nr. 1640, in der Ecke einer Terrasse, vier Leichcngrfiber aus der Ilallstatter (!) Periode. Eine der Leichen hatte goldene Riemcnbeschlagc beim Kopfe; sic befinden sich im k. k. naturhistorischen Hofmuseum in Wien. Auf der nžim-lichen Parcelle fing B. Pečnik am 4. October zu graben an und fand mehrere Graber, die aber aus spSterer (slaviseher?) Zeit zu scin scheinen. Bei einem vvciblichen Skelette (Kopf gegen Westen) fand er ein schoncs Armband, versehiedene seltsame I lalsperlen und einen Kamni aus Bein. Am 28. October fand er wieder bei einer Kindesleiche einen Bcinkamm und eine kleine, an den vier Ecken durchlochertc und vergoldete Bronzeplatte. Die Grabungen wcrden fortgesetzt und die Funde an das k. k. naturhistorisehe Hofmuseum abgeliefert. 149 Kušljan (op. 11) str. 26: 20. merca v Vini vrhu od koplana sem kupil 4 tablice zlate 6 koravd dva šnodlčka ena srebrna fibula 4 mali srebrni predmeti za vse to sem dal 13.35; I. Pirkovič, Langobardi v panonski fazi,Arh. vest. 21-22, 1970-1971, 179, op. 25; Pečnikovo pismo Szombathyju 8. 5. 1898: jetzt hat wieder so gemacht, der Bauer hat wollen die Funde mir Bringen, kommt der Kušlan kaufte von seiner Frau, welchc hat kein recht nicht gehabt zum verkaufen, es war diese Goldbliitchen und eine Fibula, einige Korallen... tadva nista ustrezno reagirala, poslal Szombathyju v Naravoslovni muzej na Dunaj. Tam so jih inven-tarizirali šele leta 1934. Kot smo že povedali, so jih razen zlatih ploščic vpisali skupaj kot grobno celoto, ki pa soji dodali še nekaj prazgodovinskih najdb: glinasto dvojnostožčasto vretence, dve bronasti in dve jantarni jagodi (inv. št. 62877-62891).150 Te najdbe je javnosti predstavil Joachim Werner151 z napačnim podatkom, da jih je dunajskemu muzeju prodal Pečnik. Zlate ploščice (si. 13) pa so bile inventarizirane posebej kot posamezna najdba z Vinjega vrha (65618). Kot take jih je v svojem katalogu objavila Anja Dular.152 Oktobra istega leta je na tej parceli kopal Jernej Pečnik. Našel je pet okostnih grobov, od katerih sta imela samo dva pridatke: grob 2 bronasto zapestnico, ogrlico iz jantarnih in steklenih jagod in koščen glavnik, grob 4, v katerem je bil po Pečniku pokopan desetletni otrok, pa koščen glavnik in pozlačeno bronasto pravokotno ploščico, okrašeno v živalskem slogu.153 Aprila in v prvi polovici maja leta 1899 je Pečnik na tem grobišču izkopal še tri grobove. Tudi tokrat sta bila dva brez najdb, tretji pa je imel pridano železno pašno spono.154 Ker leži grobišče na robu železnodobne-ga naselja, seveda ni presenetljivo, da je Pečnik pri kopanju odkril tudi železnodobne naselbinske ostanke. V Szombathyju poslanem seznamu izrecno navaja tri glinasta vretenca in lepo črepinjo. Prav zaradi tega, ker je bila spona inventarizirana skupaj z vretenci in črepinjo, jo je bilo možno določiti.155 Rentgenski posnetek spone, ki je bil po zaslugi kolega Antona Kerna napravljen junija t. I., je pokazal, da je zelo verjetno tavširana. Če drži naša domneva, da so bile zlate ploščice odkrite v istem grobu kot ptičja fibula in druge zgoraj omenjene najdbe, potem so vsebovali pridatke samo štirje od skupno dvanajstih okostnih grobov, kolikor jih je bilo v letih 1898 in 1899 izkopanih na parceli Jožeta Vovka (4 + 5 + 3). SI. 13: Zlati okovi z grobišča v Vovkovem vinogradu na Vinjeni Vrhu. M. = 2:1. Abb. /.?: Goldbeschlage vom Graberfeld im Vovkov vinograd auf Vinji Vrh. M. = 2:1. 150 Pirkovič (op. 149) 179 in sl„ op. 26. 151 J. Werner, Die Langobarden in Pannonien (1962) 124 s, 159, Taf. 36: 5-20. Dular (op. 143) 102, St. 194, t. 75: 1-5 - poleg štirih celih je ohranjen še odlomek pete. 153 Rutar (op. 148); seznam Pcčnikove pošiljke Szombathyju 28. II. 1898; Werner (op. 151) 159, Taf. 42: 5; 67: 7-9. 154 Pečnikovo pismo Szombathyju 9. 4. 1899: und haben wir gcgrabcn oben auf dem Berge, dot t wo die ersten Slaven begra-ben sind, dort vvo diese Goldbl&tchen gcfundcn vvaren, Dort ist aber tief zu graben, und haben wir 2 Skelete gefunden ohne bcigaben, aber dort muss Ich jedenfalls noch weiter Graben, viclleicht kommen wir auf einige Funde noch, dort ist nachgcschiit-tet iiber 2 Metier tief, weil Priihistorische Wohnung war...; seznam Pečnikove pošiljke Szombathyju 15. 5. 1898: von Weinber-gen oben in Priihistorische Wohnung ausgegraben 3 Slaven griiber aus 6 Jahrhundcrlc, keine bcigaben, nur 1 hat gehabt 1 Eisenschnalle, dort gelunden 3 Spinnwirtl, I Stiick von schone Sehcrben. 155 Dular (op. 143) 102, št. 199, t. 75: 10. Der TVemissis des Kaisers Zeno und die spatantike Befestigung Gradec bei Velika Strmica Ubersetzung ENTDECKUNGSGESCHICHTE Franjo Jarc, der seit 1874 Kaplan in Leskovec pri Krškem und von 1882 bis 1904 Pfarrer in Mirna in Dolenjsko war, besaB eine groBe Sammlung romischer Miinzen, die fast alle in der Nahe von Drnovo bei Krško entdeckt wurden, dort, wo in der romisehen Zeit die pannonische Stadt Neviodunum lag.1 Die Sammlung enthielt im Jahr 1883 nur eine einzige Miinze aus spateren Jahrhunderten: einen goldenen Tremissis des byzantinischen Kaisers Zeno. Die Miinze wurde von Jarc zuerst 1880 in einer Notiz in der ZeitungNovice erwiihnt2 und dann ausfiihrlich 1883 im Verzeichnis der Sammlung besehrieben.' Die Goldmiinze kam sicher nicht bei Drnovo zutage. Ihr genauer Fundort war Jarc jedenfalls unbekannt, da er schreibt, daB die Miinze bei Smarjeta, in der Nahe von Smarjeta bzw. in der Umgebung von Smarjeta gefunden wurde. Sie wird heute im Numismatischen Kabinett des Nationalmusems in Ljubljana aufbewahrt. Alle bisherigen Erwahnungen in der arehaologisehen und numismatischen Literatur beziehen sich auf diese Notiz oder auf das Verzeichnis von Jarc und fiihren folglich als Fundort Šmarjeta oder seine Umgebung an.4 Das gilt auch fiir den Aus-stellungskatalog aus dem Jahr 1991, wo die Miinze erstmals in Farbbildern mit der Vorder- und Riickseite vorgestellt wurde.5 Auf der Vorderseite triigt sie die Biiste Zenos mit der Um-sehrift DN ZENO PERP AVC und auf der Riickseite ein Kreuz im Lorbeerkranz mit der Inschrift COMOB im Abschnitt. Durch einen gliicklichen Zufall ist es uns vor drei Jahren gelungen, nach mehr als hundert Jahren den genauen Fundort der Goldmiinze festzustellen. Der Schliissel zur Losung lag aber nicht in der Fachliteratur, sondern in der Geschichte der Pfurre von Šmarjeta, verfasst vom Pfarrer von Šmarjeta, Janez Volčič, und herausgegeben im Jahr 1887 in Novo mesto.1' Beim Durchbliittern des Biiehlcins von Volčič stieBen wir auf Seite 81 auf die Vermutung des Verfassers, der in mittelal-terlichen Urkunden erwahnte Hof Kozjak habe auf dem Gradec gestanden, der am linken Ufcr des FluBchens Radulja hinter dem Berg Koglo liegt. Dort fand man, wic er schreibt, beim Durchgraben der Ruinc die oben erwahnte Goldmiinze von Zeno, altes Gemauer und sehr groBe Menschenknochen. Er fragte sich aber offenbar nicht, wic eine Goldmiinze vom Ende des 5. Jhs. u. Z. in die Ruine eines mittelalterlichen Holes gclangte.7 Volčič's Angaben und ein Gespriieh mit dem Kollegen Janez Dular, der in der Umgebung von Šmarjeta die arch&ologischc Landesaufnahme durchgefiihrt hat, machten es zur GewiB-heit, daB es sich dabei um den Gradec unterhalb von Velika Strmica handelte. Interessanterweise kannte den Fundort schon Jernej Pečnik; nach seiner Meinung bestanden auf dem Gradec eine vorgeschichtliche Siedlung und im Mittelalter eine ge-mauerte Befestigung." Er hat die im Jahr 1887 ersehienene Beschreibung von Volčič offenbar nie gelesen. Andemfalls hiitte er die hicr ausgegrabene Goldmiinze Zenos sicher erwiihnt und auch das gut sichtbare Gemiiuer sehr wahrscheinlich nicht dem Mittelalter zugewiesen. Die Besichtigung von Gradec am 21. und 22. Februar 1993 hat keine Zwcifel daran aufkommen lassen, daB hicr nicht ein mittelalterlicher I lof oder Festung aus dieser Zeit lagen, sondern eine spatantike Befestigung. Diese Zeitbestimmung wurde sowohl durch die auf dem Geliinde sichtbaren Architektur-reste als auch durch die Keramik- und Metallfunde vollkom-men bestatigt. Der Tremissis von Zeno war nicht die einzige Goldmiinze, die hier ans Tageslicht gebracht wurde. Ivan Šašelj hat nam-lich schon 1880, als er in Slovenski narod die Entdeckung des groBen Hortfundes romischer Miinzen in Pričinska hosta bei Mokronog beschrieb,9 auch erwiihnt, daB ihm der Lehrer von Trebelno, Lavrič, erzahlte, daB vor einigen Jahren bei Velika Strmica eine romisehe Goldmiinze gefunden wurde, und zwar an der Stelle, wo nach Volksiiberlieferung einst ein SchloB stand.1" Die Angabe, daB sie auf ihrer Riickseite die Umschrift Victoria trug, schlieBt die Moglichkeit aus, daB es sich bei dieser Miinze um den vorher erwahnten Tremissis von Zeno gehan-delt haben konnte. DaB auf dem Gradec bei Velika Strmica zwei Goldmiin-zen gefunden wurden, erfuhr auch Ignac Kušljan aus Šentjernej." Da seine Nachricht aus dem Jahr 1900 stammt, ist es durch-aus moglich, daB damit nicht die Goldmiinze von Zeno und die Goldmiinze mit der Umschrift Victoria gemeint sind, die ja beide schon vor 1880 gefunden wurden, sondern zwei an-dere, spiiter entdeckte (eine davon soli sich noch im Jahr 1900 im Besitz eines Dorfbewohners befunden haben). Das wiirde bedeuten, daB schon Ende des 19. Jhs. auf dem Gradec min-destens vier romisehe Goldmiinzen ausgegraben wurden. Es ist zu fragen. ob es sich hierbei nicht sogar um einen Hort-fund gehandelt hat, der im Rahmen einer spiitantiken Befestigung ans Tageslicht kam. BESCHREIBUNG DER BEFESTIGUNG Gradec liegt nordostlich des Dorfes Velika Strmica auf dem steilen linken Ufcr des FluBchens Radulja, nurwenige Kilometer nordwestlieh von Šmarjeta. Fiir die Befestigung wurde eine ziemlich ungewohnliche Stelle auf dem gegen die Schleife von Radulja zu abfallenden 1 lang ausgewiihlt. Die steilen Hiinge, die die Befestigung von drei Seiten umgeben, boten einen vor-ziiglichen natiirlichcn Schutz, der durch das FliiBehen in der Talenge noch verstiirkt wurde. GroBere Baueingriffe wurden nur auf der nordwestlichen Seite der Befestigung vorgenommen, wo man auf einem liing-lichen naturlichen 1 Higel eine liingsverlaufende Befestigungs-mauer mit vorgelagertem Graben errichtete. Ob auf der von Natur gut geschiitzten Nord- und Siidseitc auch eine Befestigungsmauer oder aber nur ein starkerer Wall mit einer Palisade bestand, kann man ohne Ausgrabung nicht sa-gen. Auf der Ostseite waren solehe Eingriffe auf jeden Fall nicht niitig, da die Steilheit des Gelandes und die teilweise senkreehten Felsen eine wirkungsvolle Abwehr bildeten. Eine zusatzliche Verstiirkung der ctwa 95 x 45 m groBen Befestigung steilen gemauerte Gebiiude am Rand dar, die trotz der nicht sehr typischen Form als Verteidigungstiirmo gedeu-tet werden kiinnen. Ilire Dimensionen sind aus dem Grund-riB der Befestigung (Abb. II) ersichtlich, die genauen Aus-maBe und die Formen wird man erst nach systcmatischcn Forschungen oder nach Bodenwiderstandsmessungen ange-ben kiinnen. Ein kleines Ciebiiude liegt unmittelbar nordostlich des Siidturms und ist durch eine gut sichtbare kleine Tcr-rasse gekennzeichnet. Ostlich des Gipfels liegen auf einem kleinen Plateau Reste eines Gebiiudes, das sich durch seine GroBe von den anderen Bauten abhcbt. lis isi gegen Siidosten gerichtet. Seine Liinge ist nicht klar, da sein nordwcstlicher AbschluB vom Schutt ties Steilhangs iiberlagert wurde. Nord-ost I ich dieses Gebiiudes liegt eine groBerc Vertiefung, die offenbar mit ihm eng verbunden war. In diesen Resten diir-fen wir auf Grund zahlreicher Analogien eine friihchristliche Kirche mit der dazugehorigen Zisterne sehen. Der Eingang in die Befestigung ist nicht ganz klar; hochstwahrscheinlich lag er aber an derselben Stelle wie heute. Dafiir sprechen der teilweise mit der Befestigungsmauer parallel verlaufende Weg, der mogliche Angreifer zwang, mit ihrer rechten, ungeschutzten Seite an der Befestigungsmauer entlang zu laufen, und der Verteidigungsturm, der dort liegt, wo der Weg ins Innere der Befestigung eintritt. Nach einer griindlichen kleintopographischen Untersuchung des Gelandes haben wir die beobachteten Gebaude- und Mauerreste in den Vermessungsplan eingetragen und gleich-zeitig mit zwei Metallsuchgeraten das Innere und die nahere Umgebung der Befestigung abgesucht. Alle Funde werden in Dolenjski muzej in Novo mesto aufbewahrt; nur die Gold-miinze des Kaisers Zeno und ein paar Bronzemiinzen liegen im Numismatischen Kabinett des Nationalmuseums in Ljubljana. 6. Nackenfragment einer Eisenaxt. 7. Eisenmesser mit zwei Klingen. 8. Bandformiger Eisengegenstand mit rechteckig gedreh-ten Enden. 9. Eiserner Sensenring. 10. Gewolbter rechteckiger Eisenbeschlag mit zwei Lochern. 11. Fragment eines gelbbraunen gerippten TongefaBes. 12. Fragment eines dunkelgrauen porosen groben TongefaBes mit einer waagerechten Rille und Wellenlinie. 13. Fragment eines schwarzgrauen Deckels mit viel beige-mengtem Sand. Miinzen LJ Numismatisches Kabinett des Nationalmuseums in Ljubljana DMNM Dolenjski muzej in Novo mesto KATALOG DER FUNDE Hadrianus 1 S 117-138 Rom RIC? Tafel 1 1. Biigelfragment mit Rohrenscharnier einer silbernen Kniefibel. Erhalten ist der Nadelansatz. Die Achse ist aus Eisen. 2. Bronzene Ringfibel. Die Nadel fehlt. 3. Bronzene Scheibenfibel. Teilweise sind winklige Fas-sungen erhalten, in welchen sich urspriinglich Glas- oder Almandineinlagen befanden. Auf der Riickseite ist ein Teil der Eisenspirale erhalten. 4. Btigel einer eisernen Giirtelschnalle. Der Dorn fehlt. 5. Fragmentierter Beschlag einer bronzenen Giirtelschnalle. Er ist mit doppelten Wurfelaugen, zweifachem eingeritztem Rahmen und dichten Kerben am Liingsrand verziert. 6. Fragmentierte bronzene Giirtelschnalle. Der Dorn ist nicht erhalten. 7. Bronzener kreuzfdrmiger Anhiinger. dessen Oberseite mit dicht eingepunzten Punkten verziert ist. 8. Fragmentierte Bronzenadel mit Polyederkopf. 9. Dreieckiger Bronzegegenstand mit Mittelloch und einer Kerbe auf der Unterseite. 10. Bronzeringlein. 11. Verbogenes Bronzepliittchcn. Der massivere Kern ist mit einem Blechbelag iiberzogen, der auf der Oberseite mit einer Reihe untcreinander verbundener, perlartig heraus-getriebener Rhomben verziert ist. 12. Fragment eines groBeren Bronzegef&Bes mit Loch. 13. Randfragment eines BronzegefaBcs. 14. Bronzener Riemenverteiler. 15. Massiver bronzener Doppclknopf. 16. Bronzcniet. 17. Bronzcniet. 18. Bronzenagelchcn mit hohlem halbkugeligem Kopf. 19. Spinnwirtel aus Blei. 20. Spinnwirtel aus Blei. 21. Blcikegel mit einer Dellc in der Mitte der Grundfla-che und drei Dellen unter dem Rand. 22-25. Eingerollte Bleiplattchen. 26. Verbogenes Bleiplattchen. Tafel 2 Severus Alexander 2 S 231-235 Rom RIC 635d Licinius I. 3 Num 313-315 Sis RIC 4 Constantinus I. 4 Num 310-311 Sis RIC 209 Constantinus I. (Constantinopolis) 5 Cen 330-337 ? RIC ? Constantius II. 6 Cen 341-348 Sis RIC 191 Valens 7 AE 3 364-378 ? RIC ? Valentinianus II. 8 AE 2 383-387 Sis RIC 32a Zeno (zweite Regierung) 9 Tre 476-491 Med DOC 681 Unbestimmbar 10 AE 1 2.H.4.Jhs. ? RIC? 1 LJ 7866. G.: 16,88 g. 2 DMNM. G.: 21,54 g. 3 DMNM. G.: 2,00 g. 4 DMNM. G.: 4,22 g. 5 DMNM. G.: 1,95 g. 6 DMNM. G.: 1,33 g. 7 DMNM. Typ: Securitas Reipublicac. G.: 1,14 g. 8 LJ 7522. G.: 3,98 g. 9 LJ 5294. FMRSI I 248-1. G.: 1,46 g. 10 LJ 7521. G.: 4,70 g. 1. Eisenmesser mit einer cngen Rille auf einer Seite der Klinge. 2. Feuerstahlfragment. 3. Stabformigcr Eisengegenstand. 4. Eisenring. 5. Klingenteil einer Eisenaxt. ANALYSE DER FUNDE Die Mehrzahl der Metallfunde, die beim Absuchen der Oberflachc entdeckt und in den Vermessungsplan eingetragen wurden, stammt aus der unmittelbaren Niihe der Befestigung, vor allem vom Abhang unter dem crhohten Rand auf der Sudseite. Im Inneren wurden nur drei Miinzen, das Silber-fibelfragment, zwei fragmentierte Giirtelschnallen, das Nadel-fragment, das verzierte Bronzeplattchen (Taf. 1: 1,4,6,8,11) und zwei Eisengegenstiinde (Taf. 2:8,9) gefunden. Knapp unter dem Sudturm am Befestigungsrand entdeckte man zwei cha-rakteristische Funde (Taf. 1: 3,14). Die an den Abhangen un-terhalb der Befestigung aufgesammelten Gegenstande stam-men zweifelsohne von dort oben und gelangten hauptsiich-lich durch Erosion nach unten. Es gibt keine Anzeichen fur eine Besiedlung auBerhalb der Befestigung. Fibeln Silberne Kniefibel Unter den Funden verdienen zuerst drei fragmentierte Fibeln Beachtung. Eigentiimlich ist das Fragment einer silbernen Kniefibel (Taf. 1: 1). Erhalten sind der nierenformig ausge-sparte Biigel und das Rohrenscharnier mit Eisenachse. Ahn-liche Aussparungen sind fiir die Kniefibeln der Variante 12 E nach Werner Jobst typisch.12 Unter dieser Variante sind sol-che Kniefibeln mit Spiralhtilse zusammengefaBt, die eine nierenformige Biigelaussparung, vier" bis sechs Liingsrillen am Biigelumbruch, einen volutenartigen Sporn am Ubergang des Biigels in den FuB, je eine schriige Rille auf den Biigel-seiten und einen langsgestellten Nadelhalter aufweisen (Abb. 1). Ihre Entstehung setzte Jobst an das Ende des 2. oder an den Anfang des 3. Jhs. Nach Astrid Bohme wurden solche Fibeln wegen des langsgestellten Nadelhalters in einer pannonischen Werkstatt hergestellt.14 DaB die Werkstatt nicht unbedingt in Pannonien gesucht werden muB, zeigt eine Zusammenstellung aller Kniefibeln mit Spiralhiilse aus dem norischen Lauriacum. Tatsachlich uberwiegen hier die Fibeln mit quergestelltem Nadelhalter, jedoch bctragt der Anteil der Fibeln mit liings-gestelltem Nadelhalter 33 % (9 von 27).15 Kniefibeln mit Spiralhiilse und liingsgestelltcm Nadelhalter kommen also in Pannonien und in Noricum vor. Da bis jetzt nur sehr wenige Fibeln der Variante 12 E nach Jobst bekannt sind und je zwei in Lauriacum und in Carnuntum gefunden wurden. hat Emilie Riha diese Variante fiir die norisch-pannonische Form der Kniefibeln mit Spiralhiilse crklart."' Jobst hat ihr neben den Fibeln aus Lauriacum noch drei Fibeln aus England, je eine aus Regensburg" und Augst1* und zwei aus Carnuntum zugeschrieben. Die Fibeln aus England stellen jedoch zusammen mit je einer Fibel von Zugmantel, Osterburken und Lauriacum eine eigene Variante dar mit rutider, offener Biigelaussparung (Variante 21 d nach Bohme bzw. 12 D nach Jobst).1'' Auch eine von zwei Fibeln aus Carnuntum hat im Unterschied zu den anderen Fibeln der Variante 12 E nach Jobst einen quergestellten Nadelhalter.'" Der behandelten Variante gehoren aber sicher zwei fragmentierte Fibeln aus Virunum an. die 1985 bzw. 1987 entdeckt wurden.21 Der Variante 12 E der Kniefibeln mit Spiralhiilse konnen also insgc-samt sieben Fibeln zugeschrieben werden: je zwei aus Lauriacum (Abb. 1: 1,2) und Virunum (Abb. 1: 5,6) in Noricum und je eine aus Augst (Abb. 1: 3) in Obergermanien, Regensburg (Abb. 1: 4) in Ratien und Carnuntum in Pannonien. Die Kniefibel aus Velika Strmiea hat keine Spiralhiilse, sondern ein Rohrenscharnier und muB deshalb zur Variante 17 des lvps 22 (Kniefibeln mit Rohrenscharnier) nach Dragoljub Bojovič geziihlt werden.22 Dieser Variante konnen insgesamt vier Bronzcfibeln (zwei fundortlose, die Bojovič publiziert hat, eine vollst&ndige aus Siscia2' und eine, die 1990 in der Niihe von Leithaprodersdorf in Burgenland entdeckt wurde24) und das Fragment eines silbernen Exemplares aus Velika Strmiea zugeschrieben werden (Abb. 2; Taf. 1: 1). Diese Fibeln unter-scheiden sich von den Fibeln der Variante 12 E nach Jobst, die ebenfalls eine nierenformige Biigelaussparung besitzen, nicht nur durch die Spirale, sondern auch durch die Verzie- rung am Biigelumbruch, durch den quergestellten Nadelhalter und durch das Fehlen des volutenartigen Spornes am Ubergang des Bugels in den FuB. Der Fibel aus Velika Strmiea sind nach Verzierung bzw. Form am ahnlichsten drei von den an-gefiihrten Fibeln, und zwar die Fibel aus Siscia, die auf dem Bugel gleichfalls mit zwei Querkerben verziert ist, eine der zwei fundortlosen Fibeln,25 die einen gleichen engen FuB mit trapezformigem Querschnitt besitzt, und die Fibel aus Leithaprodersdorf mit gleichem FuB und gleicher Biigel-verzierung (Abb. 2: 1,3,4). Die Fibel aus Velika Strmiea ist kleiner als die Vergleichsstiicke aus Bronze, was nicht iiber-rascht, da die Kniefibeln aus Silber (Abb. 3) in der Regel zu den kleinsten gehoren.26 Bei den silbernen Kniefibeln mit Rohrenscharnier aus Velika Strmiea, Siscia und aus unbekanntem Fundort, die zu verschiedenen Typen gehoren, ist die Liinge der Rohre fast gleich: zwischen 1,9 und 2 cm (Abb. 3: 3,4; Taf. 1: 1). Kniefibeln aus Silber sind iiberhaupt sehr selten. Unter den insgesamt 236 publizierten Exemplaren aus Lauriacum. Siscia und Singidunum sind 227 aus Bronze, vier aus Silber. zwei aus Blei27 und drei aus Eisen28 (Tab. 1). Bojovič hat die Kniefibeln der Variante 22/17 in das 3. und in die erste Halfte des 4. Jhs. datiert, ohne dafur Belege zu bringen.29 Etwas abweichend davon meint er, Fibeln des Typs 22 (Kniefibeln mit Rohrenscharnier) seien fiir das 2., vor allem aber fiir das 3. Jh. typisch und im 4. Jh. noch immer im Ge-brauch.30 Es ist klar. daB es sich dabei um eine reine Annah-me handelt. da doch Bojovič selbst zugibt, daB verlaBlich datierte Exemplare gar nicht bekannt sind. Die Fibel aus Siscia, die, nach der vorziiglichen Erhaltung zu schlieBen, sicher aus dem FluBbett der Kupa stammt," ist genausowenig datiert. Das gleiche gilt fiir die Fibel aus Leithaprodersdorf, die offenbar mit einem Metallsuchgerat gefunden wurde. Fiir die Datie-rung der Fibeln der Variante 22/17 nach Bojovič stehen uns also nur Fibeln der Variante 12 E nach Jobst mit gleicher nierenformiger Aussparung zur Verfiigung, deren Entstehung Jobst an das Ende des 2. und an den Anfang des 3. Jhs. ge-stellt hat. Da Jobst von der Entstehungs- und nicht von der I lerstellungszeit spricht und einige Kniefibeln mit Spiralhiilse bis zur Mitte des 3. Jhs. in Gebrauch waren,'2 schlagen wir fiir die Datierungder Kniefibeln der Variante 22/17 nach Bojovič das Ende des 2. und die erste Halfte des 3. Jhs. vor. Kniefibeln der Varianten 12 E nach Jobst und 22/17 nach Bojovič. die als gemeinsames Merkmal eine nierenformige Aussparung aufweisen, unterscheiden sich nicht nur nach mehreren typologischen Merkmalen (Spirale, Nadelhalter, Verzierung), sondern auch nach ihrer Verbreitung. Die ersten sind am hiiufigsten in Noricum (je zwei Vertreter in Lauriacum und in Virunum). AuBerhalb dieser Provinz sind uns nur je ein Exemplar aus Ratien (Regensburg), Obergermanien (Augst) und Pannonien (Carnuntum) bekannt. Die zwciten hingegen sind bis jetzt nur aus pannonischen (Leithaprodersdorf. Siscia und Velika Strmiea) und obcrmosischen Fundorten nachge-wiesen (die zwei fundortlosen Fibeln aus dem Museum der Stadt Beograd stammcn hochstwahrscheinlich aus Obermosien). Die erste Variante (Abb. 1) diirfen wir demnach fur noriseh halten (im Gegensatzzu Astrid Bohme, die sic als pannonisch, und zu Emilie Riha, die sic als norisch-pannonisch erklarte) und die zweite (Abb. 2) fiir pannonisch-obcrmosiseh. Nach Bohme erscheinen Kniefibeln mit Rohrenscharnier, zu welchcn auch die Variante 22/17 nach Bojovič gehdrt, in germanischcn Provinzen und in Ratien gar nicht, in Noricum und Pannonien eher selten." In Obermosien stellen sic den-jenigen 'typ dar, der unter alien Kniefibeln am stSrksten ver-treten ist.14 Sehr aufschluBreich ist das Verhaltnis zwischen ihnen und den Kniefibeln mit Spiralhiilse, die auch Fibeln der Variante 12 E nach Jobst umfassen. In Lauriacum betragt es 0:29," in Siscia 3:5,'" in Singidunum aber 56:1 ." Die silberne Kniefibel vom Gradec bei Velika Strmiea (Taf. 1: I), die in Slowcnien noch keine Verglciche hat, ist also nach ihrer brei- teren Zugehorigkeit zu den Kniefibeln mit Rohrenscharnier und nach ihrer engeren zu den Fibeln der Variante 22/17 nach Bojovič eine typische Erscheinung des pannonisch-obermosischen Gebietes.37" Lauriacum Siscia Singidunum zusammen Bronze 84 42 101 227 Silber 2 1 1 4 Blei 0 1 1 2 Eisen 1 2 0 3 zusammen 87 46 103 236 Tab. 1: Haufigkeit der Kniefibeln nach dem verwendeten Metali. Bronzenc Ringfibel Die zweite Fibel ist besser erhalten (Taf. 1: 2). Es handelt sich um eine groBe bronzene Ringfibel mit dekorativ beton-tem Ansatz. Wie Ibolya Sellye gezeigt hat, kommen Ringfibeln mit Ansatz am haufigsten im pannonischen Gebiet vor.38 Sie hat die 127 dortigen Exemplare, die meistens aus Grabern bzw. aus datierten Teilen der Griiberfelder stammen, in 14 Typen eingeteilt. Eine groBere Anzahl solcher Fibeln mit verschiedenartig gestaltetem Ansatz wurde in Ptuj gefunden.39 Jobst hat seine Variante 36 B, zu der diese Fibeln geho-ren, in das 3.-4. Jh. u. Z. datiert.4" Nach Sellye waren alle Typen in verschiedenen Gebieten der Provinz Pannonien gleichzei-tig in Mode, und zwar von der zweiten Hiilfte des 3. bis zur Mitte des 4. Jhs. Unter die iiltesten Exemplare vom Anfang des 3. Jhs. reiht sie eine Fibel aus Gerulata ein.41 Die Fibel aus Velika Strmica hat in der Mitte des Ansa-tzes ein halbrundes Pliittchen. das von ticrkopfformigen Aus-wiichsen flankiert wird. Mehrere vergleichbare Fibeln wurden in den norischen und pannonischen Stiidten an der Do-nau gefunden, z. B. in Lauriacum (Abb. 4: l),42 Vindobona, Brigetio (Abb. 4: 2) und Intercisa (Abb. 4: 3).43 Ein weiteres Exemplar stammt aus Savaria.44 Ahnliche tierkopfformige Auswiichse zieren auch zwei Fibeln aus Poetovio, bei denen der Ansatz allcrdings etwas anders geslaltet ist.45 Fiir cine Datierung der angefiihrten Stiicke, die der Fibel aus Velika Strmica am besten entsprechen, schon in die zweite Hiilfte des 3. Jhs. und nicht erst in das 4. Jh. spricht der Umstand, daB vergleichbare tierkopfformige Auswiichse auch aufeini-gcn Kniefibeln der Variante 13 B nach Jobst46 anzutreffen sind, die von Ciglenečki in die Mitte und ins drittc Viertel des 3. Jhs. datiert wurden.47 Bronzene Scheibenfibel Fiir die Datierung der Baureste auf dem Gradec bei Velika Strmica isl besonders die Scheibenfibel mit ausgefallenen Ein-lagen wichtig (Taf. I: 3), die ins 6. Jh. gehort.4" Verwandtc Fibeln erscheinen in Fraucngrabern aus dieser Zeit in Kranj, Bled und auf dem Rifnik in Slowenien; eine wurde auch in der befestigten 1 lohensiedlung Korinjski hrib entdeckt.4'' Der Fibel aus Velika Strmica kommt sehr nahe das Exemplar aus Grab 33 der Nekropole in Dravlje bei Ljubljana, die von Slabe in die erste Hiilfte des 6. Jhs. datiert wurde.5" Krcuzanhiinger und spiilantikc Hangelcui-hten Kreuzunhiinger an* Velika Strmica mul aus Podzemelj Den interessantcsten und im slowenischen Gebiet iiuBerst seltcncn l;und stcllt der bronzene KreuzanhUnger dar (Taf I: 1). In Slowenien wurde ein ahnlich geformter, jedoch aus Silberblech hergestellter Anhanger im Presbyterium der oberen friihchristlichen Kirche auf dem Kučar bei Podzemelj gefunden (Abb. 5: l).51 Im Ostalpenraum sind solche Anhanger nicht haufig. Hiiufiger kommen Kreuzfibeln vor. Ein Vergleich mit kreuzformigem Schmuck, der schon mehrmals zusammenfassend bearbeitet wurde, weist auf einen Zeitraum vom Anfang des 5. bis ins 7. Jh. hin.52 Kleine Kreuzanhanger mit einem Loch auf dem oberen Arm wurden als Pektorale getragen53 oder zierten die Hiingeleuchten in Kirchen sowie in wichtigeren profanen Gebauden.54 Da dem Bronzeanhanger aus Velika Strmica ein Aufhangehaken fehlt, war er moglicherweise ein Pektoral. DaB er auch die Zierde einer Leuchte gewesen sein konnte, legt ein Anhanger nahe, der im Graben neben der Nordmauer der spatantiken Basilika in Vrba in Glamočko polje (Feld von Glamoč) ausgegraben wurde (Abb. 5: 2)55 und dem Anhanger aus Velika Strmica sehr ahnelt. Er ist jedoch etwas groBer und hat im Loch einen Niet. Die Fundumstande eines ahnlichen Kreuzes aus Bronzeblech, das in Gamzigrad entdeckt wurde und etwas langere horizontale Arme hat, sind leider nicht bekannt.56 Das silberne Kreuz vom Kučar hat vier annahernd gleich lange, gegen die Enden zu verbreiterte Arme. Im Loch steckt ein S-formiger Aufhangehaken, und die Rander sind mit ge-triebenen Punkten verziert. Nach der Meinung Bierbrauers wurde es als Pektoral getragen.57 Ein sehr iihnliches Silber-kreuz mit gleicher Randverzierung und gleichem Aufhangehaken hat Vinski publiziert; von ihm ist jedoch nur bekannt, daB es in Istrien gefunden wurde.58 Obwohl nach Bierbrauer Kreuze mit Aufhangehaken bzw. -kette, zu welchen auch das Kreuz vom Kučar gehort, Pektorale darstellen,5'' bestatigen die Fundumstande diese Deutung nicht. Sie wurden vielmehr auf den Leuchten aufgehangt. Bierbrauers Deutung stutzte sich auf die Annahme Vinskis, daB das Silberkreuz mit Aufhangehaken vom Fundort Crkvina bzw. Grudine beim Dorf Čipuljič in der Niihe von Bugojno6" in einer friihchristlichen Grabkammer entdeckt wurde,61 und auf die Vermutung, daB es sich beim Kreuz vom Kučar um einen Siedlungsfund handelt. Im letzteren Fall stutzte sich Bierbrauer auf den An sst e 11 u n gs k a t a I og Pism o brez pisave, wo die genaue Fundstelle des Kreuzes nicht angefuhrt ist. Es wurde jedoch, wie schon oben gesagt, im Presbyterium der oberen Kirche auf dem Kučar entdeckt.62 Auch die verwandten Bronze-kreuze mit Aufhangehaken bzw. -kette vom Fundort Crkvina in Galovac in der Niihe von Zadar stammen nach Beloševič nicht aus Grabern, sondern wurden auf die Leuchten in der dort ausgegrabenen friihchristlichen Kirche aufgehiingt.63 Aus der Beschreibung von Jozo Petrovič geht klar hervor, daB das Silberkreuz von der Crkvina bei Čipuljič kein Grabfund ist, wie Vinski behauptete. Die Grabkammer stand auf einem Kanal, der mit groBen Ziegeln iiberdeckt war. In i h r land man drei Skelette (Mann, Frau, Kind), die keine Beigaben hatten. Das Kreuz wurde zusammen mit Glas- und Keramikscherben auf einer Stelle in der unmittelbaren Niihe der Grabkammer entdeckt. die nach Petrovič als Abfallplatz diente.64 Spatantike Glashangelampen Die Annahme, daB das Kreuz von Čipuljič zu einer Leuchte gchorte, die sich in der dort ausgegrabenen Kirche65 befand, wird durch drei auf dem Abfallplatz entdeckte Glasfragmente bekraftigt.66 Sie riihren offenbar von typischen Glashangelampen her, die neben den Lustern die friihchristlichen Kirchen be-leuchteten und mit einer besonderen Aufhiingevorrichtung aus Bronze versehen waren. Die Lampe in Form eines Blumen-tiegels hatte einen tropfenfflrmig verdickten Rand, einen kegclformigcingcwdlbtcn Boden und drei randstandige, meistens cnge Henkel mit einer groBen, ovalen Unterattasche. Lam-pen dieser Arl sind bczcugt vom Nahen Osten iiber den Bal- kan bis nach Italien und Tirol.67 Die Aufhangevorrichtung hatte zuoberst einen Aufhangehaken, der unten mit einer Schlaufe abgeschlossen war, in welcher drei Drahte oder bandformige Plattchen hingen. Diese hatten an den unteren Enden drei Traghaken,68 die in die Henkel der Glaslampe eingesteckt waren. Die Henkel sind iiblicherweise zu eng, um die Finger durch sie zu stecken. In dieser Zeitschrift wurden schon zwei solche Vorrichtungen, die in Istrien entdeckt wurden, publiziert, eine aus Celega in der Nahe von Novigrad und eine aus dem soge-nannten Castrum auf den Brijuni-Inseln.69 Eine ahnliche Aufhangevorrichtung wurde im Apsisbereich der unteren Kirche auf dem Ajdovski gradeč bei Vranje entdeckt.711 Sie setzt sich aus einem Aufhangehaken und vier Ketten zusammen; die unteren drei werden in das etwas groBere Endglied der oberen Kette eingehangt. Das Fehlen der Traghaken an den unteren Enden der drei Ketten bedeutet, daB diese Vorrichtung nicht eine dreihenkelige Glaslampe, sondern einen Bronzeliister, Polykandelon, trug, auf dem anders geformte Glaslampen befestigt waren.7' Uberreste einer friihchristlichen Kirche unter der gotischen St. Martin-Kirche in der Nahe von Tabor nad Knežakom In Slowenien sind neben der Aufhangevorrichtung eines spatantiken Lusters von Vranje auch Fragmente von Glas-hangelampen bekannt. Nada Osmuk hat im Presbyterium der Filialkirche St. Martins nahe Tabor nad Knežakom eine halb-runde Apsis ausgegraben. Im Unterteil des Schuttes im Apsis-inneren wurden unter anderem einige Glasfragmente entdeckt, darunter zwei Henkel und ein kegelformig eingewdlbter Bo-den, die sicher zu Hiingelampen gehorten.72 Das Glas hat Osmuk in die romische Zeit. die Apsis hingegen in die Romanik datiert. Auch nach Meinung von Marijan Zadnikar, der die romani-schen Kirchenbauten in Slowenien zusammenfassend behan-delte, stammt die Apsis von der romanischen Vorgiingerin der gotischen Kirche.7' Die Architekturreste und die Funde aus dem Apsisinneren ermoglichen aber ein anderes Urteil: Es handelt sich um eine fruhchristliche Kirche aus der Spiitantike. Zur selben Feststellung sind schon vor uns unabhangig Josip Stošič vom Institut fiir Kunstgeschichte in Zagreb und Vladimir Sokol vom Muzej Prigorja in Sesvete bei Zagreb gekommen. Die 55 cm dicke Apsismauer hat auf der AuBenseite zwei nur 20 cm dicke Pilaster, die wohl zu diinn sind, um Stiitzen zu sein. Es handelt sich offenbar um Lisenen. die bei den Apsi-den der friihchristlichen Kirchen keine besondere Seltenhcit sind. Zum Vergleieh soli hier nur die Kirche auf der Insel Stipanska bei Solta in Dalmatien angefiihrt werden.74 Auch die mit grobem Mortel verbundenen Bruchstcine, die in der Siidhiilfte der Apsis parallel zur Innenfront der Apsismauer aufgelegt und von Osmuk als eine Art Auffiillung gedeutct wurden, konnen nach unserer Ansicht nur cin Ubcrrcst der Priestcrbank (subsellium) sein." Das Bild wird noch vervoll-stiindigt durch die Angabe von Osmuk, daB in der Apsis neben den Glasfragmenten, unter welchcn wir drei Fragmente der spatantiken 1 langclampen erkannt haben, auch einige Stiickc rot gefiirbtcn Verputzes lagen. In der oberen Kirche auf dem Ajdovski gradeč oberhalb von Vranje bei Sevnica und in der Kirche auf der Ajdna oberhalb von Potoki wurden niimlich zahlreiche Fragmente des gelarbten Wandverputzes ausgegraben, auf denen die rote Farbe iibcrwiegt.71' Pfcrdegeschirr Unter den Funden vom Gradec bei Velika Strmiea sind drei, die zum Pferdegeschirr gehoren. Der bronzene Riemenverteiler (Taf. 1: 14) ahnelt drei Verteilern, die an romischen Fundor-ten in Osterreich entdeckt wurden (Abb. b: 1,2,4).77 DaB solche Knopfe wirklich als Riemenverteiler dicntcn, beweist die Lage ganz ahnlicher Knopfe (Abb. 6: 3) an Schadeln der Zugpferde in einem Wagengrab, das in Kozarmisleny in der Baranya in Ungarn ausgegraben wurde.78 Der massive bronzene Doppelknopf (Taf. 1: 15) hat zwei gleich groBe Knopfe von 2,2 cm Durchmesser; der obere ist jedoch starker gewolbt als der untere. Nach Oldenstein wurden ahnliche Doppelknopfe beim Pferdegeschirr und bei Giirteln mit Ringschnalle gebraucht.™ Der Gebrauch beim Pferdegeschirr ist durch ihr Vorkommen in Wagengrabern, in Pferde-grabern und in Pferdegeschirrhortfunden gesichert. Diese Fundeinheiten stammen vornehmlich aus der zweiten Halfte des 2. und aus der ersten Halfte des 3. Jhs.8" Nach Bishop und Coulston waren solche Knopfe Bestandteile der Militar-gurtel im 3. Jh.81 Doppelknopfe aus Spanien wurden kurzlich erschopfend von Aurrecoechea Fernandez bearbeitet.82 Aus der Lage der Doppelknopfe in einem Pferdegrab, das auf der Halbinsel Tihany in Ungarn entdeckt und von Palagyi ans Ende des 2. und an den Anfang des 3. Jhs. datiert wurde,8-' geht hervor, daB sie an verschiedenen Stellen gebraucht wurden.84 Mit zwei Knopfen waren die Ziigelenden an den Ringen der Trense befestigt.85 Der Doppelknopf vom Gradec bei Velika Strmiea wurde nach den datierten Vergleichsstiicken im 2. oder im 3. Jh. hergestellt. Das bedeutet aber nicht zwingend, daB er schon in dieser Zeit auf den Gradec gebracht wurde. Es ist durchaus moglich, daB er erst dann dorthin gelangte, als dort schon eine gemauerte Befestigung bestand, d. h. am Ende des 5. und im 6. Jh. DaB Doppelknopfe aller Wahrscheinlichkeit nach als Altstiicke und zu einem anderen Zweck noch im 6. Jh. hie und da gebraucht wurden, beweisen zwei Griiber aus dieser Zeit. Im Frauengrab 48 des Gniberfeldes Lajh in Kranj wurde ein Doppelknopf (Dm. 1,8 cm) zusammen mit einem Bronzering auf der Brust des Skelettes entdeckt;86 in Grab 84 des Graberfeldes Knin-Greblje lag ein solcher Knopf (Dm. 1,6 cm) zusammen mit einem Feuerstahl an der linken Hiifte eines Madchenskelettes.87 Einen Hinweis, daB auch der Bronzenagel mit hohlem halbkugeligem Kopf(7a/ 1: 18) zum Pferdegeschirr gehorte, liefern vollkommen entsprechende, nur kleinere und silber-ne Nagel, die neben anderen Pferdegeschirrteilen am Skelett eines Reitpferdes lagen, das in Grube 2 des Hiigels 2 bei Inota in Transdanubien begraben wurde.88 Uber dem Pferdeskelett befanden sich aul dem Scheiterhaufen verbrannte Metallteile eines Wagens."" Palagyi hat Hiigel 2 ans Ende des 1. und in die ersten Jahrzehnte des 2. Jhs. datiert.'"' Gerate Das beschadigte Eisenmesser (Taf. 2: 1) weist auf einer Klingenseite eine sehr enge, mit dem Riicken parallel verlau-fende Rille auf. Die Griffangel verbreitet sich stark gegen die Klinge zu. Der Ubergang zur Klinge ist oben verhaltnisma-Bigscharf, unten aber flieBend. Drei volliggleiche Messer wurden in der Hohensiedlung Kappele bei Jadersdorf in Karnten entdeckt. Solche Messer werden in die zweite Halfte des 5. und ins 6. Jh. datiert."1 Das Feuerstahl fragment (Taf. 2: 2) gehort zu den Funden, die in den spatantiken Siedlungcn cher selten aufgefunden werden. Ein fast vollstandiges Exemplar wurde auf dem Korinjski hrib ausgegraben."2 Hiiufiger sind sic in Grabern anzutref-fen. Als Vergleichsstiicke zum Fragment aus Velika Strmiea sollen zahlreiche ahnliche Feuerstahle angefiihrt werden, die den GrUbern des 6. Jhs. in Lajh in Kranj beigegeben wurden."' Unter den Funden aus Velika Strmiea erscheinen auch zwei Axtfragmente. Das erste (Taf. 2: S) stcllt den Klingcntcil mit der Schneide dar, das zweite (Taf. 2: 6) den verliingcrten Nackcnteil. Vcrschieden groBe Blatt- und Bartaxte mit ver-langcrtem Nacken sind typisch lur die spatromischc und die spiitantike Zeit (3. - 6. Jh. u. Z.). Zu den am frUhesten publi-zierten Exemplaren gehort die Axl, die in der Niihe der Rui- ne des St. Bartholomaus-Kirchleins bei Gornji Zemon entdeckt und von Alfons Miillner dem Naturhistorischen Museum in Wien geschenkt wurde.94 Man findet solche Axte in romisehen Stadten,95 Landesgehoften,96 Befestigungen im Rahmen des Limes,97 Grabern9li, Geratehortfunden im FluB Ljubljanica 100 und besonders haufig in Hohensiedlungen.1"1 Ein GroBteil der in Slowenien entdeckten Exemplare (in den letzten Jahren wurden viele beim Absuchen der Siedlungen mit Metallsuchgeraten und beim Tauchen in der Ljubljanica gefunden) ist noch unpubliziert. Die Blatt- und Bartaxte mit verlangertem Nacken haben ein enges oder ein lappenartig verbreitertes Schaftloch.1"2 Das Fragment aus Velika Strmica ist zu klein, um entscheiden zu konnen, zu welcher Variante es gehorte. Beim steigbiigelformigen Eisenring (Taf. 2: 9) handelt es sich ohne Zweifel um einen gut erhaltenen Sensenring. In der spatromisehen und spatantiken Zeit waren die Sensen mit nur einem Ring auf den Holzstiel befestigt. so wie z. B. beide Sensen aus dem ins 4. Jh. datierten Hortfund von Povir,'"•' oder mit deren zwei, was bei den drei langen Sensen von der Gurina bei Dellach im oberen Gailtal der Fall ist.104 Die Axte von der Gurina wurden bis jetzt in die Spatlatenezeit bzw. an den Anfang des 1. Jhs. u. Z. datiert.1"5 DaB sie jedoch spatromisehen oder spatantiken Alters sind, beweist die gut datierte Sense desselben (eher seltenen) Typs, die in einem Hortfund aus dem Ende des 6. Jhs. in der spatantiken Hohensiedlung Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu entdeckt wurde.10'' Die Sensenringe gehoren zu solehen Gebrauchsgegenstanden. die sich im Laufe der Zeit nicht viel iinderten. Trotzdem zeigt der Vergleich zwischen dem Ring aus Velika Strmica und den latenezeitlichen Sensenringen aus dem Oppidum von Manching107 sowie dem Sensenring aus dem Geriitehortfund von Modrej, der in die zweite Hiilfte des 1. Jhs. v. u. Z. datiert wurde,1"* daB sich der erste von den anderen in Einzelheiten doch unterseheidet. Der Sensenring aus Velika Strmica wurde aus einem dicken Eisenband hergestellt. Am Unterteil, das innen gerade ist, ist er am dicksten. wcil sich liier die Bandenden iiberlappen. Die Bandbreite wiichst vom Unterteil, wo sie nur 1,6 cm betriigt. bis zum Ringscheitel, wo sie 2,5 cm erreicht. Ein Rand des Ringes ist schriig abgeflacht. Mit diesen Eigen-heiten iihnelt dieser Sensenring sehr den Sensenringen auf den oben erwahnten zwei Sensen aus Povir (4. Jh.) und den zwei Sensenringen der fragmentierten Sense aus dem Hort-lund von Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu (Ende des 6. Jhs.).1119 Bleiben wir bei einem breiteren Zeitrahmen, konnen wir sagen, daB der Sensenring aus Velika Strmica sicher in die Zeit vom 3. bis zum 6. Jh. u. Z. gehort. Gewolhte rechtcckige Eisenhcschliigc init zwei Lochern Beschlagc dieser Art kennt man von zahlreichen spatantiken Hohenbcfestigungen in Slowenien. Bis jetzt wurden die Exemplare vom Rifnik bei Šentjur,11" von Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu,111 vom Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj,"2 vom Tbnovcov grad bei Kobarid"1 und vom Zidani gaber oberhalb von Mihovo"4 publiziert (Abb. 7). In vorlie-gendem Aufsatz werden zum ersten Mai die Beschlagc vom Gradišče oberhalb von Bašelj und von der Donačka gora veroffentlicht (Abb. X). AuBerhalb Slowenicns hat Ciglenečki zwei solche Beschlagc in Grab 35 des langobardischen Grii-berfeldes in Schwechat in Niederosterreich nachweiscn kiinnen (Abb. y)."' Die Beschlage aus Teurnia und vom Ajdovski gradeč bei Vranje, die ergleichfalls in diese Gruppe eingereiht hat, weisen bestimmte Unterschiede auf. Der erste ist kleiner (nur 8,6 cm lang), nicht gewolbt und im Ouerschnitt keilfOrmig."" Der zweite ist langer (seine l.iinge miBt 21,3 cm) und mit zwei Reihen getriebener Punkte verzicrt."7 Die Liinge der ganzen Beschliige schwankt meistens zwi- schen 10 (Abb. 7: 9;S: 2) und 14 (Abb. 7: 4) cm und die Brei-te zwischen 4 (Abb. 7: 9) und 5 (Abb. 7: 6) cm. Enger sind je ein Beschlag vom Korinjski hrib (Abb. 7: 3) und vom Rifnik (Abb. 7: 5). Alle Beschlage sind entweder symmetrisch (Abb. 7: 6,8,9; 9) oder asymmetrisch (Abb. 7: 1-5,7; S) gewolbt. An einer der Langsseiten (auf den Zeichnungen immer die lin-ke) sind zwei in der Regel runde Locher, die aber nicht in der Mitte liegen, sondern etwas gegen die obere Schmalseite versetzt sind. Bei einigen Exemplaren ist die Langsseite, an der die Locher sind, zuriickgebogen (Abb. 1: 8) oder rohrenformig eingerollt (Abb. 7: 4,6,7,9; 8: 2). Zu welchem Zweck diese Beschlage dienten, ist noch nicht geklart. Nach Adler gehorten die Beschlage aus Grab 35 von Schwechat zur Scheide,"8 was nicht wahrscheinlich ist. Die Vermutung Ciglenečkis, daB die Beschlage von Tinje zu einer Arl gehorten, basiert auf dem Vorhandensein einiger Metall-teile der Arl (Pflugschar, Pflugkette und vielleicht Stockring) im Hortfund."9 Ciglenečki hat solche Beschlage ins 6. Jh. datiert.12" Die Datierung stiitzt sich auf den Hortfund von Tinje, der hiichstwahrscheinlich am Ende des 6. Jhs. vergraben wurde, und auf das langobardische Grab aus Schwechat aus der ersten Hiilfte des 6. Jhs. Interessanterweise gibt es in den Lochern der Beschlage keinen einzigen Nagel. Wir mdchten auch darauf aufmerk-sam machen. daB alle Locher von der Innenseite der Beschlage eingeschlagen sind. Der Beschlag aus Velika Strmica (Taf. 2: 10) ist asymmetrisch gewolbt. Seine linke Seite ist wie bei den Beschlagen vom Korinjski hrib, bei einem der Beschlage vom Rifnik, beim Beschlag vom Gradišče oberhalb von Bašelj und bei den Beschlagen aus Schwechat (Abb. 7: 2,3,5; 1; 9) weder zuriickgebogen noch rohrenformig eingerollt. Beide linke Ecken sind aufgebogen, und die rechte Seite ist - iihnlich wie bei den Beschlagen aus Haus 3 vom Rifnik (Abb. 7:4) und vom Gradišče oberhalb von Bašelj (Abb. 8: 1) - in der Mitte eingekerbt. Die Entdeckung eines gewolbten rechteckigen Beschlages mit zwei Lochern auf dem Gradišče oberhalb von Bašelj ist besonders wichtig, weil dies zeigt, daB dieser Fundort ohne Zweifel schon in der Spatantike eine Rolle spielte.121 Goldmiinzen des Kaisers Zeno in Slowenien Peter Kos hat in seinem Buch iiber den Geldumlauf im siidostalpinen Gebiet von 300 v. u. Z. bis 1000 u. Z. eine Liste der in Slowenien zufiillig gefundenen Goldmiinzen des 5. Jhs. publiziert. Darin erscheinen drei Goldmiinzen des Kaisers Zeno,122 alle drei Tremisses, aus folgenden Fundorten: Šmarjeta (Abb. 10: I; dieser stammt in der Tat, wie am Beginn des Aufsatzes erliiutert, vom Gradec bei Velika Strmica), Hrastje nordost-lich von Ljubljana12' und Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu (Abb. 10: 2).124 Diesen drei Tremisses des Zeno konnen noch zwei ange-schlosscn werden. Der erste, auf der Ulaka bei Stari trg pri Ložu gefunden, wurde schon im Jahr 1878 von Miillner kurz erwiihnt.125 In einem Manuskript des Historikers Peter Hicinger hat sich eine Beschreibung erhalten,12" die eine genauerc Bestimmung ermogliehte.127 Der zweite wurde heuer bei Ausgrabungen in der Umgebung des groBen Gebiiudes mit Anbau auf dem Tonovcov grad bei Kobarid gefunden (Abb. 10: 3). Drei der fiinf TVemisses (Gradec, Tinje, Tonovcov grad) wurden in Mcdiolanum gepriigt, einer (Ulaka) in Mediolanum oder in Ravenna; beim Tremissis von Hrastje ist die Priige-st;itie wegen der schlechten Erhaltung nicht zu bestimmen. Nur letzterer stammt von einem Flachlandfundort. Die iibri-gen vier wurden in I lohenbefestigungen (Ulaka, Tinje, Tonovcov grad) bzw. in einer Befestigung mit ungewohnlicher Lagc (Gradec) entdeckt. Es iiberrascht nicht, daB alle Tremisses, bei denen die Priigestiitie bekannt ist, in Norditalien gepriigt wurden, gehorte doch das Gebiet Sloweniens in der Zeit ihrer Pragung zum Staat Odoakers. GRABER IN DEN SPATANTIKEN SIEDLUNGEN Pfarrer Volčič hat nach eigenen Worten sehr groBe Menschen-knochen gesehen, die auf dem Gradec ausgegraben wurden. Diese Angabe wird wohl bedeuten, daB die Raubgraber Skelett-graber entdeckten. In den spatantiken Hohensiedlungen stellen solche Graber keine Seltenheit dar. In verschiedenen Riiu-men fast aller fruhchristlicher Kirchen, die dort ausgegraben wurden, fand man namlich Graber mit einem oder mehreren. meistens beigabenlosen Skeletten. Die Graber sind verschie-denartig aufgebaut. Es kommen Grabkammern. Steinsiirge und Steinkisten sowie schlichte, nur von Steinen eingeschlos-sene Graber vor.138 Neben den Bestattungen in den Kirchen findet man ein-zelne Graber auch an anderen Stellen der Hohensiedlungen. So wurde 1994 in der Siedlung Tonovcov grad bei Kobarid im Sočatal ein Skelettgrab an der siidwestlichen AuBenwand des Anbaus des groBen Gebiiudes entdeckt.12' In der Siedlung Log bei Podturn in Dolenjsko fand man ein mannliches Skelett an der Innenfront des Siidteils der Befestigungsmauer.13" Auch auf der Ajdna oberhalb von Potoki in Gorenjsko wurde bei den Ausgrabungen des Institutes fiir Archiiologie 1992 im Inneren des Wohngebiiudes, das neben der Kirche stand, links vom Eingang das Skelett eines Kleinkindes entdeckt. Alle drei Skelette waren beigabenlos. Da sich auf dem Gradec bei Velika Strmiea hochstwahrscheinlich eine friihchristliche Kirche befand, konnen die von Volčič erwiihnten Menschenknochen in einem der Graber gelegen haben, die im Inneren der Kirche zu erwarten sind, oder aber in einem Grab, das woanders in der Siedlung ange-legt wurde. ANALYSE DER ARCHITEKTUR Der GrundriB der Befestigung (Abb. 11), der durch die Gebauderuinen und teilweise durch die Befestigungsmauer, die bei alten Grabungen freigelegt wurde, angezeigt wird. ist charakteristisch genug, um cine engere zeitliche und funktionelle Zuweisung der Befestigung zu ermoglichen. Einen ganz ver-wandten GrundriB hat die Befestigung, die wir auf dem Korinjski hrib oberhalb von Veliki Korinj erforscht haben."1 Teilweise entspricht er dem Limberk;"2 Ahnlichkeiten sind auch auf dem Zidani gaber oberhalb von Mihovo festzustellen.133 In diese Gruppe diirfen wir vicllcicht auBerdem die Befestigung Gradišče bei Velike Malence einreihen, die zwar schon friiher entstand, aber wahrscheinlich im 6. Jh. mit einer schlichten Kirche mil Apsis versehen wurde. Befestigungen dieser Art hat Ciglenečki in seiner zusammenfassenden Behandlung der spatantiken Hohenbefcstigungen von den anderen getrennt. Typisch fur sie sind starke Verteidigungselemente, eine Kirche im Inneren und in der Regel eine Lage an wichtigeren strategischen Stellen."4 In dieser Hinsicht ist besonders aufschluBreich der Vcrgleich mil verwandten Kastcllcn auf den dalmatinischcn und auf Kvarner-lnseln (Korintija, Svetojanj, Sveti Damjan, Žirje)1" und mit den Limeskastellcn am Eisernen "Tor."" Die Entdeckung der Befestigung Gradec bei Velika Strmiea scheint besonders wichtig zu sein, da sie mit ihrer Lage in einer schattigen Schlucht erneut darauf hinweist, daB es sich hier nicht um eine geschlossene Siedlung iiblichen Typs handelt, wie man sie in einer groBen Zahl gerade im siidostalpinen Gebiet kennt (Gradec bei Prapretno, Tbnovcov grad bei Kobarid, Ajdna oberhalb von Potoki, Polhograjska gora), sondern daB sie aus anderen, vor allcm strategischen Grunden hier ange-legt worden ist."7 Wit konnen vicllcicht an den Schutz der nahen, damals wichtigcn StraBe Siscia-Aquileia oder aber des vermutlich auch bedeutenden Uberganges liber die Radulja denken. Die vor allem auf Tiirme konzentrierte Befestigung und die kleine, ganz schlichte Kirche mit Zisterne an heraus-gehobener Stelle bilden einen Mindestbestand an Bauten, um einer bescheidenen Besatzung einen ertraglichen Aufenthalt zu ermoglichen. Die bis jetzt bekannten Funde weisen auf eine kurzdauernde Besiedlung hin. Die Architektur der Befestigung mit zahlreichen Analo-gien und die Funde erlauben es, den Ausbau dieser Anlage an das Ende des 5. oder vielleicht noch an den Anfang des 6. Jhs. zu datieren, wie es Ciglenečki fiir die Befestigung Korinjski hrib tat. Es bleibt unklar, ob wir die iilteren Funde, vor allem zwei Fibeln (Taf. 1: 1,2), Pferdegeschirrteile (Taf. 1: 14,15,18) und Bronzemiinzen, als Spuren friiherer Besiedlung oder eines kiirzeren Aufenthaltes deuten konnen oder ob es sich, was wahrscheinlicher ist, um Altstucke handelt, die vor allem im 6. Jh. hiiufig gesammelt, gebraucht und iiberarbeitet wurden.138 In Hinsicht auf die Abnutzung der Miinzen und den fragmen-tarischen Zustand der Fibeln erscheint die zweite Moglich-keit wahrscheinlicher. Ein abschlieBendes Urteil werden aber nur systematische Forschungen ermoglichen. Noch umstrit-tener ist die von Pečnik vermutete vorgeschichtliche Besiedlung vom Gradec. Die vorgelegten Kleinfunde und sparliche Keramikscherben, die oberflachlich aufgesammelt werden konnen, geben dafiir keine Anhaltspunkte. Eine Datierung in vorgeschichtliche Zeit hat bei Gelandebegehungen schon Janez Dular verneint (miindliche Nachricht). Genausowenig gibt es Funde. die auf eine Kontinuitiit des Fundortes bzw. auf eine Besiedlung in spiiteren Perioden hinweisen. Wir konnen mit Sicherheit behaupten, daB sich auf dem Gradec keine mittelalterlichen Uberreste befinden. die das Bestehen einer Burg auf diesem Platz bestatigen wurden. Interessant ist auch das weitere Besiedlungsbild im Gebiet von Šmarješke Toplice in der Spiitantike. Ein Griiberleld aus dem 6. Jh. wurde schon 1883 auf dem Kicelj nahe Gorenja vas pri Šmarjeti teilweise ausgegraben (Anhang 1). Am Ende des 19. Jhs. entdeckte man noch ein zeitgleiches Griiberfeld mit langobardisehen Elementen auf dem alten eisenzeitlichen Ringwall Veliki Vinji vrh (Anhang 2). Fiir die Kenntnis der Besiedlung in der zweiten Halfte des h. Jhs. ist der in Vrh pri Pahi aufgefundene Miinzschatz wichtig.13'' Einige Kilometer westlich vom Gradec bei Velika Strmiea liegt, gleichfalls an der Radulja, Log bei Podturn, eine der wenigen spatantiken Fliehburgen in Slowenien.14" Diese Fundorte ergiinzen das Bild der spatantiken Besiedlung im Hinterland von Novo mesto, obwohl sie fiir eine griindlichere Rekonstruktion der Besiedlung und vor allem der inneren Struktur noch nicht ausrei-chen. Einen bescheidenen Bcitrag dazu leistet die zwar kleine, aber wichtige spiitantike Befestigung Gradec bei Velika Strmica. ANHANG I SPA I AN TIKES GRABERFELl) AUF DEM KICELJ NAHE GORENJA VAS PRI ŠMARJETI 1 lier sollen kurz zwei wichtige spiitantike Fundorte besehrie-ben werden, die schon am Ende des vergangenen Jahrhun-derts entdeckt wurden. In beiden Fallen geht es um Skelett-griibcrfelder. Vida Stare hat in ihrem Bucli iiber die Vorgesehichte von Šmarjeta auch sechs Bronzeohrringe vorgestcllt, die im Rah-men der eisenzeitlichen Funde unter dem Fundortnamen Šmarjeta inventarisiert wurden.141 lis handelt sich um zwei Ohrringe mit halbkrcisformiger bzw. quadrat iseher Ose, drei Ohrringe mit Wurfel, der mit Wiirfelaugen verziert ist, und einen Ohrring mit Polyeder. Diese Ohrringe wurden schon 1888 unter den Funden aus den Hallstaltgrabhiigeln in der Umgebungvon Šmarjeta im damaligen krainisehen Landes-museum in Ljubljana ausgestellt.142 Nach dem Zweiten Welt- krieg wurden sie zwar des ofteren erwahnt, der genaue Fundort blieb jedoch unbekannt.143 Mit Hilfe der Angaben in den handschriftlichen Berich-ten des Museumspraparators Schulz und des Kustos Dežman144 konnten wir ihn ermitteln. Am 2. Oktober 1883 grub Schulz auf dem Hugel Kicelj siidwestlich von Gorenja vas pri Šmarjeti (auf der Katastralmappe ist der Name Na Kutzel eingetragen). Auf seiner Hohe be-fand sich ein Grabhiigel, den Bauern schon vorher aufgedeckt hatten. Auf dem Plateau westlich des Grabhiigels grub Schulz acht unterschiedlich ausgerichtete Skelettgraber aus. Die meisten waren mit kleinen Steinplatten umgeben und zugedeckt. Es werden folgende Beigaben erwahnt: Ohrringe, eigentiimliche Glasperlen (nach Schulz waren einige blau) und Eisenmesserchen. Da die Griiber flach im Sandboden lagen, waren die Skelette gut erhalten. Von der Ausgrabung bis zur Eroffnung der neuen Ausstellung im Jahr 1888vergingen fiinf Jahre. Es ist unklar, wie die Ohrringe unter die Funde aus den Grabhugeln geraten sind. Die Scha-del und die Halsketten vom Kicelj wurden aber in der Ausstellung korrekt zugeordnet und in Dežmans Fiihrer zutref-fend beschrieben.145 Zwei Halsketten vom Kicelj trug Miillner, der bei der Inventarisierung der Anordnung in der Ausstellung folgte, in das Inventarbuch der romisehen Sammlung ein, und zwar die erste mit 48 Pcrlen (Abb. 12) unter der Nr. 2098 ("Kučel b. Margarethen in U.K., Glasperlen weiB, griinn, blau, violett u. Schwarz"). Vladimira Bertoncelj-Kučar hat sie unter dem falsehen Namen Kucelj bzw. Kučel bei Šmarje (Margarethen ist nicht Šmarje, sondern Šmarjeta) publiziert.'41' Die zweite wurde offenbar schon in der Ausstellung mit einer Halskette von der Sv. Gora bei Rovišče vereinigt. Beide wurden von Miillner unter der Nr. 2626 ("HI. Berg b. Watsch, Glasperlen diverse, die ganz kleinen von Kučel b. Margarethen") inventarisiert und sind heute nicht mehr zu trennen. ANHANG2 SPATANTIKES GRABERFELD IM VOVKOV VINOGRAD AUF VIN JI VRH Das zweite wichtige Graberfeld aus dent 6. Jh. wurde am Rand des groBen eisenzeitlichen Ringwalls Veliki Vinji vrh auf Vinji Vrh auf der Parzelle Nr. 1640 entdeckt,'47 deren Besitzer damals der Schmied Jože Vovko aus Družinska vas war. Im Miirz 1898 licB er dort seinen aufgelassenen Weingarten iibergraben, um einen Riibenacker anzulegen. Dabei sticB der Arbeiter Avguštin Kaplan auf vier Skelette. Eines hatte am Schadel vier mit Filigran verzierte rechteckige Goldplattchen.14* Rutar erwahnt in scinem knappen Bericht keine wciteren Beigaben des Grabes; es enthielt jedoch sehr wahrscheinlich die Funde, die zusammen mit den Goldplattchen am 20. 3. 1898 durch Ignac Kušljan von der Frau des Finders gekauft und als Beigaben eines Grabes inventarisiert wurden: eine vergoldete silberne Vogelfibel mit Almandinauge, zwei rechteckige Bronzeschnallen, vier kleinere Silbergegenstande (zwei Ringlein mitje zwei gerippten bandformigen Schlaufen und zwei rechteckige Beschlage) sowie sechs Glasperlen.149 Kušljan hat von der wichtigen Entdeckungzuerst den Kustos des Landesmuseums in Ljubljana, Miillner, und dann auch den LandesausschuB benachrichtigt, die aber nicht entspre-chend reagierten. Deshalb hat er die wertvollen Funde am 29. April ins Naturhistorische Museum nach Wien geschickt. Dort wurden sie aber erst 1934 inventarisiert. Wie schon oben erwahnt, wurden sie mit Ausnahme der Goldplattchen zusammen als Grabeinheit eingetragen und noch einige vorgeschichtli-che Gegenstande hinzugefiigt, namlich ein doppelkonischer Spinnwirtel, zwei Bronze- und zwei Bernsteinperlen (Inv. Nr. 62877-62891 ).'s" Diese Funde hat Joachim Werner publiziert,151 allerdings mit der falschen Angabe, daB sie Pečnik dem Wiener Museum verkauft hatte. Die Goldplattchen (Abb. 13) wurden gesondert als Einzelfund vom Veliki Vinji vrh inventarisiert (Inv. Nr. 65618) und als solche im Katalog von Anja Dular publiziert.152 Im Oktober 1898 hat auf derselben Parzelle Jernej Pečnik gegraben. Er entdeckte fiinf Skelettgraber, von welchen nur zwei mit Beigaben ausgestattet waren. In Grab 2 fand er einen Bronzearmring, eine Halskette aus Bernstein- und Glasperlen sowie einen Knochenkamm und in Grab 4, wo nach Pečnik ein zehnjiihriges Kind begraben wurde, einen Knochenkamm und eine kleine rechteckige, im Tierstil verzierte, vergoldete Bronzeplatte.151 Im April bzw. in der ersten Maihalfte 1899 hat Pečnik hier nochmals drei Griiber freigelegt. Auch diesmal enthielten zwei keine Beigaben; im dritten fand sich nur eine eiserne Giirtelschnalle.'54 Da das Graberfeld am Rande der eisenzeitlichen Siedlung liegt, iiberrascht es nicht, daB Pečnik bei seiner Ausgrabung auch Siedlungsreste aus dieser Zeit entdeckte. Im dem an den Wiener Kustos Szombathy geschickten Verzeichnis erwahnt er ausdriicklich drei Tonspinnwirtel und eine schonc Scherbe. Gliicklicherweise wurde die Eisenschnalle zusammen mit den Spinnwirteln und der Scherbe inventarisiert. so daB sie problemlos identifiziert werden konnte (Inv. Nr. 56665).155 Eine Rontgenaufnahme, die dank dem freund-lichen Entgegenkommen des Kollegen Anton Kern im Juni 1995 gemacht wurde, zeigt, daB sie offenbar tauschiert ist. Wenn unsere Annahme richtig ist, daB die Goldplattchen in demselben Grab wie die silberne Vogelfibel und die ande-ren oben erwahnten Funde lagen, enthielten nur vier von insgesamt zwolf Skelettgrabern, die in den Jahren 1898 und 1899 auf der Parzelle des Jože Vovko freigelegt wurden (4 + 5 + 3), Beigaben. Dr. Dragan Božič Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana Dr. Slavko Ciglenečki Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana T. 1: Gradec pri Veliki Strmici. I srebro in železo; 2,5-1S bron; 3 bron in železo; 4 železo; ll)-2(> svinec. M. = 1:2. Taf. 1: Gradec bei Velika Strmica. 1 Silber und Eisen; 2,5-18 Bronze; 3 Bronze und Eisen; 4 Hišen; l')-2(> Blei. M. = 1:2. 2: Gradec pri Veliki Strmici. 1-10 železo; 11-13 glina. M. = 1:2. Taf. 2: Gradec bei Velika Strmica. 1-10 I£isen; 11-13 Ton. M. = 1:2.