cena 60 dinarjev številka 19 (823) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva veienje titovo veienje, 15. maja 1986 Izredna seja delavskega sveta Rudnika lignita Velenje Bratsko srečanje krvodajalcev Ta ponedeljek se je vrnilo iz pobratenega Splita 54 krvodajalcev naše občine, ki so se udeležili že tradicionalnega 9. srečanja. Hkrati s tem pa so proslavili tudi 10-letnico pobratenja med občinskima odboroma Rdečega križa Split in Velenje. Gostitelji so Velenj-čanom, tako kot vedno, pripravili bogat program, med drugim so si ogledali znamenitosti Splita in Makarske približno 450 že navezanim stikom pa so se pridružila nova prijateljstva. Predstavniki predsedstev obeh občinskih odborov Rdečega križa pa so na delovnih sestankih dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Izgube ne bo odpravilo trepljanje po hrbtu Kritične družbenoekonomske razmere v Rudniku lignita Velenje so bile povod za izredno sejo delavskega sveta te delovne organizacije, ki je bila konec prejšnjega tedna. Izkazana izguba znaša v 1. tromesečju letos blizu 5 milijard dinarjev (novih seveda), stroški in razporejen dohodek so 1,9-krat višji od realiziranega celotnega prihodka, višina kratkoročnih kreditov je narasla na 9,3 milijarde dinarjev in RLV je imel od 24. aprila na žiro računu blokirano 1 milijardo dinarjev. Z najetim dodatnim kreditom pri LB TB Velenje je sicer razrešeno izplačilo osebnih dohodkov za april, možno bo nabaviti tudi nekaj najnujnejših repromaterialov, rezervnih delov in nekaj opreme ter delno poravnati storitve, vendar pričakujejo novo »blokado«. Znesek najetih kreditov se bo povzpel na 12 milijard dinarjev. Tako je opisal stanje v RLV predsednik poslovodnega organa, Alojz Diacci. To pa so rezultati, ki bi jih lahko pričakovali morda od organizacije, kjer ne delajo in poslujejo tako, kot bi morali. Vendar pa je Rudnik lignita Velenje v tem istem obdobju skoraj v celoti dosegel proizvodne rezultate načrtovane z mesečnimi operativnimi načrti. Situacija v kakršni se je rudnik znašel je posledica treti-ranja energetike nekaj let nazaj, torej ni od včeraj, in posledica nedosežene politike cen. Zaradi najetih tujih posojil pa so se zelo povečali še stroški za nuklearno elektrarno Krško. O posledicah takšnega stanja je Alojz Diacci dejal: »RLV ne more na daljše obdobje varno proizvajati in zagotavljati potrebne proizvodnje v razmerah, ko je za daljše obdobje blokiran njegov žiro račun in se s tem prekinja normalno poslovanje. 2ivo je prisotna zaskrbljenost zaposlenih za prihod n jost — za možnost proizvodnje ne le v letošnjem letu, ampak tudi v naslednjih, če ne bo ukrepov, ki bodo razrešili sedanje stanje in omogočili normalno poslovanje in odločanje delavcev o rezultatih svojega dela v celoti, in ne le o obsegu fizične proizvodnje in najemanju kreditov. Rudarji smatrajo za krivično, da se kljub V nedeljo občinsko tekmovanje V Šentilju bo to nedeljo občinsko tekmovanje enot prve pomoči - civilne zaščite. Nanj se seveda ekipe v krajevnih skupnostih in organizacijah združemega dela Šaleške doline marljivo pripravljajo. Organizatorja tekmovainja, občinski odbor Rdečega križa Velenje ter občinski štab za civilmo zaščito, pričakujeta, da se bo tekmovanja udeležilo več ekip kot pretekla leta ter da bodo tudi te letos pokazale zvrhano mero znanja s tega področja. 40 let Name Gotovo vsi poznate to geslo, pa tudi geslo hiša dobrega nakupa. Temu sporočilu sledi kolektiv Ljubljanske Name, ki letos slavi 40-le-tnico dela. Začetek te delovne organizacije je bil v Ljubljani leta 1946. Po letu 1968 pa se je začela Nama intenzivno razvijati, pridobivati oziroma graditi je začela veleblagovnice v raznih krajih Slovenije, med njimi tudi v Titovem Velenju in tako danes združuje 8 tozdov. Ob ustanovitvi je zaposlovala 110 delavcev, danes pa jih ima celoten kolektiv več kot 1500. Vseskozi je in bo še naprej njihov cilj — tako so poudarjali pred dnevi na novinarski konferenci v Ljubljani, zadovoljen kupec. Vse za dom in družino v eni hiši pa je Namin slogan, ki označuje njeno usmeritev v veleblagovniški način prodaje blaga v široko potrošnjo. 3. delovno srečanje kovinarjev celjskega območja Šentilj Skoraj 300 kovinarjev Jutri in y soboto, 16. in 17. maja, bo tudi v Titovem Velenju občutiti del utripa, ki ga bo prineslo s seboj 3. delovno srečanje kovinarjev celjskega območja. Tekmovali bodo: kovinostrugarji, brusi 1-ci, rezkalci, orodjarji, ključavničarji, kovači, plamenski varilci, varilci REO, varilci MAG, varilci TIC, avtomehaniki — otto, avto-mehaniki — dizel in elektrikarji. Teoretični del tekmovanja bodo pričeli jutri popoldan, na Tehničnem šolskem centru »Josip Broz Tito v Celju. Praktični del tekmovanja pa bo potekal v več delovnih organizacijah občin celjskega območja. V občini Velenje bodo tekmovali kovinostrugarji in sicer v DO ESO, ključavničarji v DO Procesna oprema Gorenje, plamenski varilci v DO VEKOS, varilci REO, varilci MAG in varilci TIG postopkov pa v Termoelektrarni Šoštanj. Za tekmovanje se je prijavilo 293 tekmovalcev. Tekmovanje kovinaijev si bodo ogledali tudi učenci osmih razredov osnovnih šol, v vsaki panogi pa so or-ganizatorji povabili k sodelovanju, oziroma v sam organizacijski odbor vključili po dva učenca iz osnovnih šol, ki sta spremljala ves čas delo takšne organizacije. Vsekakor pohvalno, saj se lahko učenci pobliže spoznajo s temi lepimi, a zelo zahtevnimi poklici. Organizacija takšnega tekmovanja, je zelo velikansko delo. V samih strokovnih komisijah sodeluje preko 90 članov, v tekmovanje je vključenih približno 150 strokovnjakov z vseh področij v organizacijah združenega dela. Zaključek tega srečanja bo čez teden dni, točneje 23. maja, ob 16. uri v Domu železarjev na Teharjih. Na njem bodo objavili rezultate tekmovanja, pripravili kratek kulturni program, sledilo pa bo tovariško srečanje. Povejmo še, da se bosta po dva najboljša udeležila republiškega tekmovanja kovinaijev, ki bo letos od 5. do 7. junija na Ravnah na Koroškem. Če se spomnite, smo lani imeli čast gostiti najboljše slovenske kovinarje, Velenjčani. mkp V nedeljo pohod na Travnik Planinci in borci z Ljubnega ob Savinji bodo v nedeljo že 8. zapo- RLV — gradnja nadomestnih objektov Gradbinci slavili likof V velenjskem rudniku so novembra pred dvema letoma začeli gradnjo nove klasirnice in drobil-nice. Ob začetku graditi e so na rudniku obljubili, da bodo tudi ob njenem koncu povabili novinarje na obisk. Obljubo so držali, pa tudi gradbinci — Vegrad ter Gradiš, ki so prejšnji četrtek dosegli svoj gradbeni likof, ko so prišli na najvišjo točko poslopja in na višini 56 m postavili smreko. »Moramo pohvaliti izvajalce del, da dela opravljajo po začrtanem rokovniku; to pomeni, da bomo že septembra spravili prve tone premoga prek nove drobil-nice in klasirnice, do konca leta pa naj bi poskusno stekla po teh objektih tudi celotna proizvodnja,« je med drugim dejal vodja razvojno tehničnega sektorja Rudnika lignita Velenje Franc Avberšek v četrtkovem pogovoni z novinarji in posebej poudaril: »Objekta drobilnice in klasirnice sta, če se izrazim-nekoliko v prispodobi, nitka, na kateri visi ves premogovnik. Stari objekti so že zelo poškodovani in moramo težave premoščati pač na različne načine, da tudi izkop teče po sprejetih načrtih. Dosedanji potek del kaže, da bomo celotno naložbo končali pravočasno, torej do konca prihodnjega leta in da bo tudi izkop lignita do takrat potekal normalno, mi pa izpolnjevali obveznosti do družbe. Spoštovanje teh rokov je zelo pomembno, saj bi v nasprotnem primeru morali zmanjšati proizvodnjo v jami Pesje, zaradi tega pa bi seveda trpelo celotno naše gospodarstvo.« Drobilnica in klasirnica sta najpomembnejša objekta med vsemi 44, kolikor jih morajo v velenjskem premogovniku narediti v okviru naložbe »nadomestni objekti jame Preloge«. Vredni sta po sedanjih cenah skoraj pet milijard dinarjev in predstavljata 20 odstotkov vrednosti celotne naložbe nadomestnih objektov jame Preloge, to je naložbe, ki jo izvaja rudnik, da bi pridobil 70 milijonov ton lignita, ki leži v varnostnem stebru sedanjih objektov rudnika v Prelo-gah. Skupna vrednost vseh nadomestnih objektov jame Preloge pa znaša po sedanjih cenah 27,5 milijarde dinarjev. J» Gradnja nadomestnih objektov jame Preloge velenjskega rudnika teče po predvidenih načrtih. Na dveh takorekoč ključnih objektih izmed 44 so delavci Vegrada in Gradisa prejšni četrtek postavili smreko in s tem obeležili delovno zmago. (vos) red pripravili pohod na Travnik oziroma do mesta, kjer je med vojno delovala slovenska partizanska bolnišnica »Celje«. Pripravljajo spominsko slovesnost, obisk bolnišnice in izlet na bližnji Travnik, kjer bo tovariško srečanje vseh udeležencev. Udeleženci se bodo zbrali na Ljubnem v nedeljo, 18. maja, ob 7. uri. Potrebna je planinska oprema, poskrbeli pa bodo tudi za prevoze. doseganju dobrih delovnih rezultatov vseskozi ubadajo z izgubo zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ne more razrešiti niti rudnik, nit: kombinat in tudi EGP kot celota, brez pomoči širše družbene skupnosti. Ob realnem tretiranju energije in ustreznem vrednotenju lete bi dosedanjih težav ne bilo in tudi takšnih absurdov, kot je pisanje sanacijskih programov ob vsakem periodičnem obračunu ne.« Za razrešitev družbenoekonomskega položaj si prizadevajo že leta, posebno intenzivno pa so akcije potekale skozi vse lansko leto. Dolg je seznam na koga vse so se obrnili, koga vse so o situaciji seznanili. Rezultatov pa je bilo bolj malo. Še naprej ostajajo plani dela in proizvodnje jasni, (dalje na 3. strani) Gorenje 2. junija referendum V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju se je začela javna razprava o samoupravnem sporazumu o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in o pravilniku o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Pri sestavi obeh dokumentov so upoštevali pobude in pripombe delavcev, izrečenih lansko leto, ko sta bila sprejeta zadnji samoupravni sporazum in pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Gorenja. Javna razprava o obeh samoupravnih aktih bo sklenjena ob koncu meseca maja, zaposlenih v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju pa bodo o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev odločali na referendumu, ki bo, kot je predvideno, 2. junija. (an) j ft/fi"/* 7 MODERNI q\ MODERNO JE IZ ELKROJA JE Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol Pozlatile svoje glasove V praznični prvomajski številki smo na kratko predstavili dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja pred njihovim nastopom 4. maja na 34. mednarodnem pevskem festivalu v belgijskem mestu Neer-peltu, to je na največjem mednarodnem srečanju ljubiteljev zborovskega petja. Dekleta so se skupaj s profesorjem Ivanom Mariaom, njihovim umetniškim vodjem zelo vesela vrnila domov, saj so s petjem navdušila tamkajšnjo strogo žirijo in prejele prvo nagrado. Kot je povedal Ivan Marin, je v treh tekmovalnih kategorijah v tekmovalnem delu festivala zapelo kar 128 zborov iz 17. evropskih držav z več kot pet tisoč pevci. V mednarodnem delu tekmovanja, kjer je tekmoval tudi velenjski dekliški pevski zbor, pa je pelo kar 37 zborov. Tako so pevke znova pozlatile svoje glasove (spomnimo naj, da so tudi na lanskem mednarodnem festivalu v Celjn prejele zlato odličje). Zato jim v imenu vseh ljubiteljev zborovskega petja seveda iskreno čestitamo. (vos) 2. stran ★ flBS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 15. maja 1986 Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica ŠALEŠKI DROBIR # ŠALEŠKI Največ o etnologiji 0 turistični Pretekli teden v sredo je potekal v Titovem Velenju regijski posvet o poteku priprav na letošnjo turistično sezono in še posebno o potrebnih aktivnostih, da bi bila turistična ponudba tega področja čim bolj kakovostna in pestra. Posvet so pripravili v skladu s programom dela Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije in programom dela odbora za turizem pri izvršilnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije. Pripravila in organizirala pa ga je Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje, točneje panožna komisija za gostinstvo in turizem, ki uspešno dela v okviru te zbornice. Izpostavljenih je bilo vrsto predlogov, poudarjeno veliko težav, ki jih je treba čim hitreje odpraviti, turistična sezona je namreč tik pred vrati. Vsi po vrsti so na posvetu tudi poudarjali, da turizem ni le zadeva turistično-gostinskih delavcev in morda še posameznih turističnih zvez in njenih društev, ampak mnogo širše področje, morda združeno kar v sloganu — turizem smo ljudje in to ljudje počasi tudi že spoznavajo. Na posvetu so govorili o ne preveč dobri, čeprav se je ta v zadnjem času že izboljšala, preskrbi, predvsem z industrijskimi izdelki, takšnimi, ki bi jih turist z veseljem kupil in ki bi si jih želel kupiti, o še vedno neusklajenem obratovalnem času, delavnem Kmetijstvo je zaradi znanih zakonskih, cenovnih in drugih neskladij in nedorečenosti že dalj časa v zelo težkem in nezavidljivem položaju. Kljub temu so na Zgor-njesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju lani uspešno gospodarili in med drugim tudi zaustavili upadanje kmetijske proizvodnje. Tudi za letos so načrtovali zmeren dvig proizvodnje, vendar se je v njihove načrte vpletlo vse preveč nepredvidenih in predvsem nepremostljivih težav. Najprej se je vmešala narava, saj je pomlad precej zakasnila. Z njo je zakasnila pomladanska setev in druga opravila, kamor predvsem sodi začetek paše govedi, ki je bila ob pomanjkanju suhe krme več kot nujna. Ko so že pričakovali, da bodo z lepim vremenom nadoknadili zamujeno, pa so se kot strela z jasnega pojavile nove in še mnogo hujše sezoni času vitalnih gostinskih objektov,ki so ponekod v glavni sezoni za precej časa zaprti, predlogu, da bi morali povezati kvaliteto tudi z nivojem cen in še o čem. Kljub določenim pomanjkljivostim pa so rezultati na turističnem področju našega območja vendarle vidni. Še posebno v občini Mozirje, kjer so v zadnjem času naredili velik korak naprej. Na posvetu pa so kljub temu poudarili predvsem tri stvari, strateško pomembne za kakršnokoli nadaljnje delo na tem področju. To pa so kadri, te je izredno težko dobiti na našem območju, informacije, ki bi jih moral turist dobiti vedno, združene pa naj bi bile na enem mestu, predvsem pa se je nujno še bolj povezati. Posvet, je pokazal, da je viden napredek tudi v razmišljanju ne samo v tem, daje vloženih veliko naporov, ki so ponekod privedli tudi do konkretnih rezultatov, nekatere stvari pa so še v izvajanju. Zapišemo naj še, da pa bi tak posvet moral biti že dosti pred turistično sezono in ne šele v času, ko je ta tik pred nami. Ena od razpravljalk je na njem namreč lepo rekla, da bi bil danes čas, da se začnemo pogovarjati o zimski in ne poletni sezoni. (mkp) težave. Seveda gre za jedrsko katastrofo v Sovjetski zvezi, ki je vse napore kmetovalcev in zlasti živinorejcev postavila na glavo. Ob prepovedanem uživanju sveže zelenjave in drugih zoprnih nevšečnostih, so se pojavljale najhujše težave v prireji mleka. Paša na prostem je bila prepovedana, prav tako napajanje z deževnico. Ob vsem tem je suhe krme zmanjkovalo. Mlečnost krav molznic je seveda takoj upadla, še hujše pa je dejstvo, da je na prejšnjo raven v nobenem primeru ne bodo mogli dvigniti najmanj do konca letošnjega leta. To je seveda zelo hud udarec za vse živinorejce, načrti Zgornjesa-vinjske zadruge zagotovo ne bodo doseženi, da o vseh ostalih posledicah te nesreče ne razpravljamo, saj njenih razsežnosti še ni moč opredeliti. Z uspehi se v občini na področju inventivne dejavnosti ne moremo pohvaliti. Število tistih, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z inventivno dejavnostjo, vsako leto niha. Pred tremi leti so se mladi velenjske občine odločili za svojstveno obliko raziskovalne dejavnosti. Namen gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje je spodbujati učence osnovnih ter srednjih šol, študente, pa tudi ostalo mladino k inovacijskemu in raziskovalnemu delu. Koordinator in organizator vseh aktivnosti je Center srednjih šol. V preteklih letih so bili mladi velenjski raziskovalci v tem gibanju nadvse uspešni. Kar več kot polovica njihovih nalog je sodelovala na republiškem tekmova- ' nju Znanost mladini, sedem najboljših pa je zastopalo Slovenijo še na zveznem tekmovanju. Za nagrado so avtorji lahko sodelovali na raznih raziskovalnih taborih tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu. Za letošnji razpis so kandidati prijavili 35 raziskovalnih nalog, izdelali pa so jih 19, kar je nekoliko manj kot preteklo šolsko leto (42). Največ se jih je odločilo za etnološko področje. Teme, ki so jih mladi raziskovalci in inovatorji v svojih nalogah zajeli, so tehnološke izboljšave in inovacije, računalnik kot orodje v informatiki, tehnologiji in izobraževanju, racionalizacija v rabi energije. urejanje in varstvo okolja, V jeseni V našem tedniku smo pred dvema mesecema že pisali, da naj bi bila prihodnje šolsko leto na Centru srednjih šol v Titovem Velenju dva oddelka naravoslovno matematične usmeritve. Takrat so bila to še bolj ugibanja, število prijav ob razpisu pa je domnevo tudi potrdilo. Do 25. aprila, zadnji dan za oddajo prijavnice, se je za šest usmeritev oziroma devet programov na Centru srednjih šol v Titovem Velenju odločilo v tem trenutku 533 ali 77,3 odstotka osmošolcev. Od teh je vpisanih v programe 54 odstotkov velenjskih. In kakšen je bil vpis v posamezne programe oziroma usmeritve? Za rudarsko usmeritev, kjer je bilo razpisanih 120 mest, se jih je prijavilo 68. Skoraj polovica prostih mest torej še čaka bodočih rudarskih tehnikov. V vzgojnoizobraževalnem programu kovinarstva in strojništva želi nadaljevati šolanje 149 osmošolcev. od tega 15 deklet, prostih mest 180, v skrajšan program — obdelava kovin in upravljanje strojev — pa se je vpisalo več kandidatov kot pa je bilo prostih mest, in sicer 41 učencev, mest pa 30. Od vseh šestih usmeritev bo treba nekatere prijavljene kandidate za ta program preusmerjati. V elektrotehniški usmeritvi, za program elektroenergetik, je ostalo pet mest nezasedenih, za 60 mest se je prijavilo 55 učencev. Predvsem zaskrbljujoč pa je vpis v program monter električnih naprav, omrežij in instalacij, kjer je bilo razpisanih 30 mest, prijav pa so na centru do sedaj prejeli le 5. Za program elek- človek in družbeno okolje, kulturna dediščina, slovenski jezik in književnost. Treba je povedati še to, da nekateri pripravljajo raziskovalno nalogo zaradi obsežnosti področja dve leti. Letos so mladi velenjski raziskovalci prijavili tri takšne naloge, katerih rezultatov se lahko nadejamo prihodnje leto. Naloge je letos tako izdelovalo skupaj 48 avtorjev, od tega 15 učencev osnovnih šol, 29 učencev srednjih, trije študentje, v gibanje pa se je vključil le eden delavec. Pri delu jim je pomagalo 13 mentorjev. Tematsko zajemajo raziskovalne naloge več področij in niso zajeta v klsičnih šolskih predmetih, ampak so usmerjena v reševanje življenjskih in tehnoloških vprašanj. Nadvse zanimive so tudi predstavitve teh raziskovalnih nalog. Letos bodo potekale v sejni dvorani Zdravstvenega doma Velenje, in sicer prihodnji ponedeljek ter torek, obakrat ob 16. uri. Svečana slovesnost, na kateri bodo razglasili rezultate in podelili priznanja, pa bo v petek, 23. maja ob 12. uri v sejni sobi poslovne stavbe sozda Gorenje. Mladi raziskovalci so gotovo vložili v svoje naloge veliko truda, znanja, ustvarjalnosti in prostega časa, zato bi bilo prav, da bi se predstavitve njihovih dosežkov na raziskovalnem ter inventivnem področju udeležili v kar največjem številu. tronike je oddalo prijavnico 75 osmošolcev, od tega 5 deklet, razpisanih mest pa je bilo 90. Za vse, ki so se odločili nadaljevati šolanje v naravnoslovni usmeritvi, naj zapišemo naslednjo nadvse razveseljivo novico: odbor za usmerjeno izobraževanje skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije je 25. aprila letos sprejel sklep o vpisu vseh prijavljenih učencev (58) v šolskem letu 1986/87 v dva oddelka naravoslovno-matemati-čne tehnologije. Sprejemnih izpitov za ta program torej ne bo!! Zanj pa se je odločilo med prijavljenimi tudi 31 deklet. Moderno je bilo hoditi še pred dvema letoma na računalniško usmeritev. Kot kaže število prijav, temu danes ni več tako. Za razpisanih 60 prostih mest je poslalo prijavo le 34 učencev, od tega 15 deklet. Zato bo v šolskem letu 1986/87 bo na centru le eden oddelek računalništva in ne dva kol je bilo to objavljeno v razpisu. taai za družboslovno usmeritev se je odločilo manj učencev kot je bilo razpisanih prostih mest — za družbo-slovno-jezikovni program le 48 osmošolcev, mest 60, od tega 44 deklet. Šolanje ob delu je že nekaj let rak rana našega izobraževanja. Kot kaže število prijav ob letošnjem razpisu, ne bo v naslednjem šolskem letu nič bolje. Na Centru srednjih šol, kjer se bodo lahko kandidati izobraževali ob delu v rudarski, kovinarski in elektrotehniški usmeritvi, so do danes prejeli le dve prijavi. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Kolikšne bodo posledice sevanja? Center srednjih šol Titovo Velenje —— ... ■ ■ ■ ..... ■ —i v zagotovo dva oddelka Varstvo okolja Vprašanja se vsiljujejo sama Ali bo varstvo okolja še naprej ostajalo pastorek v življenju naše družbe, ali pa bo dobilo svoje pravo mesto v naših nadaljnjih razmišljanjih in ustvarjanju? Kdaj pa bo to? To je bilo vodilo in rdeča nit razprave o težavah varstva okolja in nekaterih zaskrbljujočih posledicah neodgovornega ravnanja ter poseganja v naravo v preteklosti v naši občini, pa tudi okoli nje. Ribiška družina Velenje je takšno razpravo organizirala že preteklo leto. Na tem sestanku so se dogovorili, da je treba akcijo za urejeno in čisto okolje nadaljevati tudi v prihodnje na vseh mogočih ravneh. Letos so takšne razprave organizirali člani lovske družine Škale. Pripravili pa so jo preteklo soboto na Ljubeli. V široki razpravi so udeleženci opozorili na izredno pereč in kritičen položaj onesnaženosti okolja, zraka, rastlinja in voda. Katastrofalne posledice dimnih plinov iz kotlov šoštanjskih termoelektrarn in neustrezno odlaganje pepela v velenjsko jezero se kažejo pri odmiranju gozdov in zastrupitvi flore ter favne v tem jezeru. Ali o njihovih vplivih in posledicah niso razmišljali odgovorni pri načrtovanju teh objektov? Ali nismo namenoma žrtvovali še en delček naše lepe domovine za splošno blaginjo? To so vprašanja, ki se vsiljujejo sama po sebi. Pa ne samo vplivi strupenih plinov in pepela, ampak je k takšnemu stanju na tem področju pripomoglo brezglavo zaposlovanje, tudi delovne sile iz vseh krajev Jugoslavije. Kot so ugotavljali razpravljalci, ekološki sistem doline zaradi prenaseljenosti ne more več oziroma ne bo mogel več preživeti tolikšnega števila prebivalcev v njej. Čiščenje odplak, skladiščenje odpadkov, strupenih snovi, spreminjanje krajine zaradi rudarjenja so teme. o katerih bi se pogovarjali do jutra. Sklepov je bilo po končani triurni razpravi resnično zelo veliko. Udeleženci sobotne razprave jih bodo najprej poslali na Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja občine Velenje, da se do njih opredeli in predloži izvršnemu svetu. Seveda pa jih je treba kar najhitreje začeti izvajati v praksi. Ob koncu še tole: zakaj lovci, ribiči namenjajo toliko skrbi naravi, varstvu okolja? Odgovor je preprost. Tako lovci kot ribiči preživljajo svoj prosti čas v naravi in jo opazujejo z drugačnimi očmi, bolj natančno in kritično. Tam, kjer ne preživi riba, jerebica, tudi človek ne ho mogel živeti. Če odmrejo gozdovi, izgubi zemlja svoja pljuča, kraja se bo lotila erozija. Kako dolgo pa lahko preživi človek z je-tiko in rakom? Morda pretiravamo, morda prezgodaj bijemo plat zvona, morda se motimo? Ko bi bilo to le lahko res!!! Milan Tepej VVZ — Pohitite s prijavam Velenjski vzgojno varstveni zavod ima v organizirano varstvo vključenih v tem šolskem letu 1889 otrok, to je največ doslej. Vse sku-pine so polno zasedene, v nekaterih enotah, predvsem v Lučki in Luk cu pa celo presegajo dogovorjene že itak visoke občinske normative Polno je zasedenih tudi vseh osemnajst družinskih varstev. V tem času se v Vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje ž( pripravljajo na novo šolsko leto. Žal tudi za to šolsko leto ne bodi pridobili novih prostorskih zmogljivosti in bo seveda za otroke, ki š( ne obiskujejo vrtca, na voljo le toliko mest, kolikor otrok bo odšlo » šolo. Takšnih pa bo okoli 400. Možnosti so torej močno omejene, zato vabji) starše, da pohitijo z oddajo prošenj. Ob tem pa je potrebno povedati tudi, da sta vrtca Lučka in Lukec v krajevnih skupnosti Edvarda Kardelja polno zasedena in vanju novih otrok ne bodo mogli sprejemati. Torej bodo morali starši otrok iz krajevnih skupnosti Edvarda Kardelja in Salek svoje otroke tudi v prihodnje voziti v druge enote. Povejmo pa še to, da bo z novim letom stekla celoletna priprava otrok na šolo v krajevnih skupnostih Šentilj in Paka, kjer so v ta namen uredili prostore. (m2) 12. srečanje bratskih vrtcev Konec preteklega tedna je bilo v Šabcu že dvanajsto srečanje bratskih vrtcev iz vse Jugoslavije in obeh avtonomnih pokrajin -Šabca, Vukovara, Cetinja, Banja Luke, Peči, Sombora in Titovega Velenja. Predstavniki omenjenih vzgojno varstvenih ustanov so tudi tokrat izmenjali izkušnje s področja vzgoje in varstva predšolskih otrok, pripravili pa so tudi nekaj strokovnih predavanj na to temo. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občinskih skupnosti otroškega varstva, ki so letos namenili največ pozornosti informiranju delovnih ljudi in občanov o samoupravnem razvoju družbene skrbi za otroka. Gostitelji iz Šabca pa so svojim gostom predstavili Šabac, kjer so se pogovarjali s predstavniki občinske skupščine in njenih družbeno političnih organizacij, ogledali pa so si tudi kulturno zgodovinske znamenitosti tega mesta in njegove okolice. Prihodnje, že trinajsto srečanje bratskih vrtcev bo po osmih letih spet v Titovem Velenju. (mz) Seja predsedstva kulturne skupnosti Na prvi seji predsedstva kulturne skupnosti, ki bo jutri, v petek, 16. maja, ob 12. uri, bodo predstavili Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in Zvezo kulturnih organizacij Velenje, govorili pa bodo še o globalnih usmeritvah razvoja in dela kulturne skupnosti ter obravnavali gradivo za sejo skupščine kulturne skupnosti Slovenije. Kolonija bratstva in enotnosti Vzgojno varstveni zavodi iz vse Jugoslavije, ki so podpisali listino o pobratenju, pripravijo vsako leto maja kolonijo bratstva in enotnosti, ki se je udeleži po deset otrok iz vsakega pobratenega vrtca. Lani je bilo to srečanje v Titovem Velenju, letos pa se bodo zbrali od 18, do 25. maja v Ohridu. Program za letošnjo kolonijo bratstva in enotnosti, ki se je bo udeležilo tudi deset otrok iz vrtca Mojca je zelo bogat. (mz) GORNJE SAVINJSKI DROBIR 0 Novo kinološko društvo Pred prazniki so v Mozirju ustanovili kinološko društvo. V Gornji Savinjski dolini je veliko lastnikov in ljubiteljev psov, zato je bih ustanovitev društva še kako potrebna in upravičena. Nekateri so bili doslej vključeni v društva v sosednjih očinah, večina pa je bila prepuščena sama sebi, svojemu znanju in iznajdljivosti. Naloge društva so seveda jasne, največ pozornosti pa bodo namenili strokovnemu izpopolnjevanju. Na ustanovnem občnem zboru so opravili vse potrebne formalnosti, izvolili društvene organe in sprejeli delovne načrte. Povedati velja, da so s šolanjem psov pričeli že precej pred ustanovitvijo društva. Radioamaterji za 25. maj V minulih dneh so svoj letni sestanek opravili tudi člani CB sekcije pri mozirskem radioklubu, ki so s svojo pestro dejavnostjo in dobro organiziranostjo znani daleč naokrog. Na zadnjem sestanku je bilo zlasti veliko mladih članov, kar je še posebej razveseljivo. Ocenili so svoje delo v preteklem letu, sprejeli načrte za naprej in najpriza-devnejšim članom podelili priznanja. Prva naloga, ki jih čaka, bo večja akcija ob Dnevu mladosti, pripravili pa jo bodo na Menini. Pomembno je, da vsa materialna in denarna sredstva, potrebna za akcije, prispevajo sami člani. Marljivi taborniki Taborniki odreda Savinjskih partizanov so letos pripravili že več akcij, pridni pa so bili tudi v minulih prazničnih dneh. V svojem tabornem centru Bratov Kraigher v Šentjanžu so najprej v torek pripravili posvetovanje, na katerem so se med drugim dogovorili o prihodnjih akcijah, bolj zanimivo pa je bilo v sredo. Najprej je bil na vrsti taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice, potem signalizacijsko tekmovanje za tabornike in nato še večer ob tabornem ognju, za katerega so pripravili tudi lep kulturni spored. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«,, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodom. J 15. maja 1986 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI ★ stran 3 3. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu Predstavitev zelenega programa Gorenja Zadnji petek, 9. maja so v Novem Sadu odprli že tradicionalni 53. mednarodni kmetijski sejem. Na tej veliki mednarodni kmetijski manifestaciji, na kateri sodeluje 1.800 razstavljalcev iz 65 držav z vseh celin, je predstavljen tudi Gorenjev Zeleni program z izdelki delovnih organizacij Gorenje Muta in Gorenje Fecro. Z Zelenim programom, enem od štirih integralnih strateških programov, nadaljuje sestavljena organizacija združenega dela vjorettje irauictjo njenih tovarn pri proizvodnji pripomočkov, namenjenih kmetijstvu, posebej še za pridobivanje in predelavo hrane, lepšanje okolja in lajšanje dela. Tako se Gorenje vse aktivneje vključuje v prizadevanja za pridobivanje in dodelavo hrane, prav tako pa tudi za sodobno urejeno zunanje bivalno okolje. Integralni strateški sistem Gorenja Zeleni program sestavljata GG Nazarje — tozd TransportSn'gradnje Mladi so in pripravljeni delati Osnovna dejavnost temeljne organizacije nazarskega Gozdnega gospodarstva Transport in gradnje so seveda prevozi blaga, zelo pomembna naloga te temeljne organizacije pa je tudi izgradnja gozdnih prometnic, ki so nujne za boljše izkoriščanje gozdov, zlasti v težko dostopnih hribovitih predelih. Pred leti so na Prihovi pri Nazarjah zgradili nove prostore, v katerih imajo tudi mehanične delavnice in servis za popravilo motornih žag. Seveda tu popravljajo predvsem vozila iz lastnega avto-parka, v skladu z možnostmi pa opravljajo tudi storitve za zunanje naročnike. Trenutno je v tem tozdu zaposlenih 114 delavcev. Lani so ustvarili 800 milijonov dinarjev celotnega prihodka, letošnji cilji pa so seveda primerno višji. Kot večina drugih, se tudi ta temeljna organizacija srečuje s številnimi težavami. Že v začetku delovnega leta se srečujejo s celo vrsto neznank, ki jih zlasti povzroča visoka inflacija. Ob vseh teh in podobnih težavah so seveda močno vezani na vremenske razme-re. V zadnjem obdobju zgradijo vsako leto okrog 16 kilometrov gozdnih cest, se;veda v zelo zahtevnih pogojih. Takšne gradnje razumljivo niso poceni, saj je lani kilometer gozdne prometnice veljal preko 5 milijonov dinarjev. Tovornih vozil imajo preko 40, letno pa povprečno prevozijo 11 milijonov kilometrov. Prav zara- di neugodne zime in slabšega poslovanja zaradi tega, so se v teh dneh dogovorili o podaljšanem delovnem času do konca junija, ob tem pa bodo delali tudi vse proste sobote. To je namreč edini način, da nadoknadijo zamujeno. Vsi delavci ta položaj svoje temeljne organizacije razumejo, saj je le na ta način zagotovljena skupna socialna varnost vseh zaposlenih. Posredno so seveda na uspešnost te temeljne organizacije vezani tudi uspehi delavcev v lesno-predelovalni industriji. Čeravno so v preteklem letu kupili pet novih tovornjakov, je položaj zaradi velikih obremenitev na gozdnih cestah in z njimi povezanimi nenehnimi okvarami, še vedno težek. Dejstvo, da cela Slovenija v januarju in februarju ni sprovedla niti enega naloga za uvoz, se pozna tudi v tej temeljni organizaciji. Najbolj kritično je pomanjkanje rezervnih delov za motorne žage, seveda pa položaj pri strojih, ki so vezani na uvoz rezervnih delov, ni nič boljši. Tudi dejstvo, da v prvih dneh letošnjega leta ni bila zagotovljena dokumentacija za zunanjetrgovinsko poslovanje, smatrajo za sabotažo. Ne razumejo, da si kdorkoli je že, dovoli tak spodrsljaj in zato ne odgovarja. Kljub vsemu jim volje in delovne vneme ne manjka. Izpad iz prvih mesecev bodo s podaljšanim delovnim časom in z delom v prostih sobotah nadoknadili. Izgube ne bo odpravilo trepljanje po hrbtu (nadaljevanje s 1. strani) pogoji dela pa nedefinirani. In to, kaj jih najbolj boli je izguba, ki ni rezultat slabega dela. Kaj o tem mislijo rudarji, pa je na najlepši način povedal delegat iz tozda Priprave: »Dovolj nam je takšnega položaja. Zahtevamo, da se uredi. Dovolj nam je tudi trepljanja po hrbtu, zahtevamo tak kos kruha, o katerem bomo sami odločali. Pet let zapored že dosegamo in presegamo rekordno proizvodnjo, pa smo še vedno največji zgubaši v občini.« V razpravi so tako delegati delavskega sveta, kot vabljeni gostje, ugotavljali, da je vzrok za situacijo v kakšni so se znašli tudi odlaganje problemov, pa tudi izrazit neposluh na zveznem nivoju. Tolažiti se s tem, da bo sprejet zakon za pokritje izgube je odveč. Prav tako, kot tudi neprestano ponavljati, da je treba in da moramo urediti družbenoekonomske odnose v energetiki. Kaj to pravzaprav je, se je vprašal eden od razpravljalcev. Je to vzeti nekomu in dati drugemu? Znotraj energetike se na tak način gotovo ne da nič spremeniti. Zaključki in sklepi z izredne seje delavskega sveta Rudnika lignita Velenje, ki jih je v svojem poročilu že nakazal tudi predsednik poslovodnega organa RLV pa so: Ker smo nuklearno elektrarno Krško gradili za potrebe celotnega slovenskega gospodarstva je zato tudi treba najti način, da bo celotno gospodarstvo pokrilo obveznosti, ki izhajajo iz tujih kreditov, samo elektrogospodarstvo in premogovništvo tega ne ztmore; treba je zagotoviti pritok denarja za pokri- , i tje dosedanjih (letošnjih) izgub in to zakonsko že med letom; nadomestiti izpadle vire trajnih obratnih sredstev in zagotoviti takšno ceno električne energije in premoga, ki bo ob dobrem delu in gospodarjenju omogočila pozitivno poslovanje rudnika; ker se predvideva, da bo obseg zajemnja skupnega prihodka za prednostne poravnave obvez nu-klearke tudi v maju in juniju ne spremenjen, in če se ne bodo ustrezno korigirale cene energije, morajo biti rudarji izvzeti iz sankcij pri osebnih dohodkih kot jih določa zakonodaja. Seveda pa bodo tudi znotraj rudnika vzpostavili precizen mehanizem kontrole nabav, uvedli skrajno varčevanje na vseh področjih in aktivirali vse možne notranje rezerve. O težkem položaju Rudnika lignita Velenje bodo seznanili tudi širško slovensko javnost, zahtevajo pa tudi, da se s problematiko čim prej seznanijo delegati skupščine SRS in to najkasneje septembra, o položaju pa bodo seznanili tudi ZIS in zvezno skupščino. Morda lahko ob koncu zapišemo še nekaj. Delegati so bili precej razočarani, ker se izredne seje niso udeležili vsi tisti, ki so jih povabili, še posebno, ker ni bilo predstavnikov republike. Svetla izjema je bil predstavnik Komiteja za energetiko, zadolžen za rudarstvo. Čeprav je predsednik IS skupščine občine Velenje spomnil delegate na to, da je bila seja pač ob dnevu zmage, ko so različne proslave, in da so vabila prišla tudi nekoliko pozno, pa so verjetno prisotni pritrdili Francu Druksu, ko je na to rekel : »Če mi gori hiša, pač ne grem v kino.« mkp programski celoti Kmetijska tehnika in Živilska tehnika. S programsko celoto Kmetijska tehni ka si Gorenje prizadeva zadovoljiti potrebe uporabnikov za intenzivno pridelovanje hrane na manjših površinah v ravnini ter na hribovskem in obmorskem področju, prav tako pa tudi pri urejanju zunanjega bivalnega okolja. Programska celota Živilska tehnika pa zadovoljuje potrebe po opremi in strojih za sodobno tehnologijo pridobivanja in hlajenja mleka, predelavo in obdelavo mesa, prav tako pa tudi potrebe druge živilske industrije. Omeniti velja, da predstavljajo programsko celoto Kmetijska tehnika ročna orodja, vrtna in parkovna mehanizacija ter oprema, mala kmetijska mehanizacija in oprema ter hlevska oprema. Programska celota Živilska tehnika pa obsega program opreme in strojev za sodobno tehnologijo pridobivanja in hlajenja mleka, za predelavo in obdelavo mesa ter za drugo industrijo. Gorenje Muta, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, predstavlja na Novosadskem sejmu naslednje novosti: novi enoosni traktor »Kosor«, univerzalni ročaj za orodja in mali komunalni traktor. Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec, pa je v Novem Sadu razstavila kot novosti pralnico za pranje polnih konzerv s sistemom za ločevanje olja, dve izvedenki prevoznih molznih strojev, potopni hladilnik za mleko in bazenski hladilnik mleka, ki je najnovejši dosežek na področju hlajenja mleka. Predstavniki Gorenja so integralni strateški sistem Zeleni program in Gorenjeve novosti na 53. Mednarodnem kmetijskem sejmu predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila v Novem Sadu v torek, 13. maja. (an) Gorenje-Fecro Lastno znanje in razvojna dejavnost Gorenje Fecro, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec, sodi med Gorenjeve delovne organizacije z najdaljšo tradicijo. Kovaška kladiva so ob Bistrici začela udarjati leta 1773, verjetno pa že preje. Vrsto let so v Slovenj Gradcu kovali kose, po letu 1972, ko se je delovna organizacija vključila v poslovni sistem Gorenje, pa začeli s predelavo nerjavne pločevine. Hkrati pa so začeli osvajati proizvodnjo zahtevnejših izdelkov, najprej opreme za molžo in hlajenje mleka. Občutno pa so razširili tudi ponudbo nerjavne opreme za prehrambeno industrijo, in to z osvojitvijo proizvodnje visoko sestavljivih strojev in sklopov, pri čemer obvladujejo tehnologijo večine linij predelave mesa s kompletnimi projektnimi rešitvami. Sodelovanje z zahodnonem-ško firmo Westfalia, enega od vodilnih proizvajalcev opreme za molžo in hlajenje mleka, pa je prineslo tudi pomembno uveljavitev na tujih tržiščih. Gorenje Fecro je osvojilo proizvodnjo široke palete izdelkov, namenjenih za pridobivanje mleka, to je za molžo in hlajenje mleka. Znano je po vrsti sistemov molže, hladilnih bazenov, omogoča pa tudi izkoriščanje odpadne toplote pri napravah za hlajenje mleka. Novi tovrstni proizvodi so prevozni molzni stroji za krave in drobnico, potopni hladilnik in sklopi za mol-zišča za manjše mlekovodne sisteme. S sodobno nerjavno opremo pa je Gorenje Fecro prisotno ta-korekoč v vseh klavnicah in pre-delovalnicah mesa v Jugoslaviji. Izvirne rešitve pa so omogočile uveljavitev tudi v industriji za predelavo rib. V tej zvezi velja omeniti, da je prejelo Gorenje Fecro na simpoziju NÖDA 86, ki ga je organizirala Tehnološka fakulteta novosadske Univerze, posebno priznanje kot delovna organizacija, ki prednjači pri razvoju in osvajanju proizvodnje strojev in naprav za mesno predelovalno industrijo, s čimer pomembno vpliva tudi na zmanjšanje uvoza tovrstne opreme. Iz asortimana nerjavne opreme za prehrambeno industrijo velja kot novosti omeniti tunelske pralnice za pranje konzerv, stroj za pripravo luskastega ledu, vakuumski maser in stroj za sekanje zmrznjenega mesa. Gorenje Fecro se s tehnološko in izvedbeno funkcijo vključuje v enega naših največjih projektov za predelavo poltrajnih in trajnih suhomesnih izdelkov pri nas — YUHOR. Sodeluje pa tudi v našem največjem izvoznem poslu tovrstne naše industrije — pri opremi 300 klavnic v Sovjetski zvezi. Dogovarjajo pa se tudi za dobavo opremo za klavnice na Kitajsko, Ciper, Egipt, Portugalsko in Albanijo. Omeniti velja, da bo Gorenje Fecro sodelovalo letos na sejmu FFA v Frankfur-tu, največjem sejmu za opremo za mesno predelovalno industrijo na svetu. Lani so izdelali opremo za izolski Delamaris, letos pa bodo sodelovali pri modernizaciji predelave rib v rovinjski Mirni. 430 delavcev Gorenja Fecro bo letos ustvarilo 3,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, na tuje pa prodalo za milijon dolarjev izdelkov. Proizvode bodo prodajali v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, na Dansko, v Italijo, na Madžarsko, Poljsko, v Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in drugam. Prihodnji razvoj bo v Gorenju Fecro, Tovarni nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo, temeljil na lastnem znanju in okrepljenem razvojnem delu. Prizadevali pa si bodo tudi izpopolniti celovitost ponudbe tehnoloških sistemov za kmetijstvo in živilsko tehnologijo. (an) Rudnik lignita Velenje Slovo širokočelne odkopne metode V 110-letni zgodovini velenjskega rudnika, se je na jamskih deloviščih izmenjalo nič koliko jamskih odkopnih metod, ki so jih iz leta v leto dopolnjevali, izboljševali, pri tém pa so namenjali še posebej veliko pozornosti varnosti, zmanjšal pa se je tudi obseg težkega fizičnega dela. V Rudniku lignita Velenje poznajo 7 ročnih odkopnih metod. Leta 1902 so začeli kopati premog z metodo »bočnega odko-pavanja.« Sledila ji je odkopna metoda »Prečnega odkopava-nja« in sicer v letih 1902 do 1910. Leta 1912 jeprevladala odkopna metoda »stebričnega od-kopavanja« z varnostnimi stebri. Obdržala se je do 1914. leta, ko so jo zaradi slabe lastnosti — odkopne izgube so znašale od 40 do 50 odstotkov — opustili. Četrta odkopna metoda »stebrično odkopavanje z zruškom« pozna v svojem razvoju štiri izboljšave. Z njo so se odkopne izgube zmanjšale od 30 do 40 odstotkov. Sledila je peta odkopna metoda »komorno odkopavanje«, ki sojo sicer uporabljali tudi že prej. Tudi ta metoda pozna dve izboljšavi, aktualna pa je bila v stari Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno in prva leta po osvoboditvi. Najdlje se je na jamskih deloviščih obdržala sedma odkopna metoda — »Širokočelna odkopna metoda«. Z njo se je izkop premoga močno povečal, delo rudarja je postalo enostavnejše, še kako pomembno pa je tudi, da se je z njo povečala varnost. Število smrtnih nesreč se je v rudniku močno zmanjšalo. Zato ima veliko zaslug tudi nova težka odkopna mehanizacija, ki omogoča, da dela rudar globoko pod zemljo vedno bolj varno. Širokočelna odkopna metoda, imenovana tudi velenjska odkopna metoda, z njo so v velenjskem rudniku začeli odkopavat premog 1953. leta, je doživela v teh 33. letih veliko pomembnih izboljšav, dopolnjevali pa so tudi samo tehnologijo odkopavanja. Dr. Rudi Arhač, »oče« velenjske odkopne metode, je povedal, da je bilo o tej odkopni metodi napixahih okoli 20 strokovnih knjig. \o metodo so uporabljali ali jo še uporabljajo v večini jugoslovanskih premogovnikov, pa tudi v Franciji, Poljski, Sovjetski zvezi, Novi Zelandiji, Nemčiji in Ameriki. Čez približno 14. dni pa se bo ta odkopna metoda in z njo kopno čelo »E« na koti 105 v jami Pesje poslovilo iz velenjske jame. Že več kot deset let namreč uvajajo v našem rudniku osmo odkopno metodo — »Mehanizirani način odkopavanja premoga«, ki je še varnejša, pa tudi produktivnejša. Med jamskimi podporji, ki so se izmenjala v velenjskem premogovniku se je uveljavilo pod-porje Dowthy, ki ga izdeluje domača delovna organizacija ESO. Seveda ga bo potrebno v prihodnje še izpopolnjevati. Najbrž bo vedno več elektronskega vodenja rezilnega stroja, vedno več bo hidravlike, s tem pa bodo odkopi hitrejši in varnejši bolj varno pa bo tako tudi delo rudarjev. L. Ojsteršek Odkopna metoda, ki se poslavlja SEJE. SEJE. SEJE Konstitutivne seje interesnih skupnosti Skupnost za ceste V ponedeljek so se v Titovem Velenju sestali novoizvoljeni delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje. Ker je bila to prva seja, so na njej izvolili novo vodstvo in organe skupščine. Za predsednika skupščine so izvolili Antona Tanjška, za predsednika zbora uporabnikov Pavleta Planinca, zbor izvajalcev pa bo vodil Peter Šepetavc. Delegati so se seznanili z delom skupnosti za ceste in spregovorili o načrtih, pri uresničevanju katerih jih vsekakor čaka veliko dela. Komunalna skupnost Odslej mehanizirana čela V sejni sobi skupščine občine Velenje so se prejšnji četrtek zbrali na prvi volilni seji delegati komunalne skupnosti občine Velenje. Po izčrpnem poročilu dosedanjega predsednika skupščine Jožeta Krka in drugih poročilih, so delegati opravili volitve. Za novega predsednika skupščine komunalne skupnosti so izvolili Erna Rahtena, za predsednika zbora uporabnikov Toneta Hladina in za predsednika zbora izvajalcev Milana Ramšaka. Vodna skupnost V petek so se v sobi občinskega sveta zveze sindikatov na prvi skupni seji zbrali tudi delegati območne vodne skupnosti Savinja — Sotla Celje — enota Titovo Velenje. Za novega predsednika velenjske enote območne vodne skupnosti so izvolili Staneta Divjaka, za predsednika zbora uporabnikov Henrika Jon-ka in za predsednika zbora izvajalcev Rajka Pukla. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Prvič so se v ponedeljek na seji sešli tudi novi delegati velenjske enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Predsednik zbora delegatov bo poslej Tone Močilnik, njegov namestnik pa Kare! Koželj. Izvolili so tudi ostale odbore in komisije. Obravnavali so še ostala vprašanja z dnevnega reda prve seje delegatov enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stanovanjska skupnost Že v sredo pa so se v sejni dvorani skupščine občine Velenje sestali novoizvoljeni delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Ker je bila seja konstitutivna so na njej izvedli volitve. Za predsednika skupščine so izvolili Silva Koprivnikarja, zbor uporabnikov bo vodil Edo Krajšek, zbor izvajalcev pa Mato Blagus. Podpredsednika skupščine bodo delegati Stanovanjske skupnosti volili na prihodnjem zasedanju. Popravek V prejšnji številki NČ smo v članku Začetek je, vsak začetek pa je težak, pomotoma narobe zapisali priimek našega sogovornika. Pogovarjali smo se z Antonom Pergerjem in ne Bergerjem, kot je bilo zapisano. Antonu Per-gerju se za pomoto opravičujemo. Uredništvo 4- stran ★ nSS CBS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 15. maja 1986 Era — tozd Vino Šmartno ob Paki Novi skladiščni prostori pomembna pridobitev S krajšo priložnostno slovesnostjo ter otvoritvijo novih skladiščnih prostorov so delavci E rine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki na najboljši način proslavili 35-letnico delovanja. Razvoj te temeljne organizacije, do leta 1981 je delovala kot samostojna delovna organizacija, je bil dokaj' hiter in uspešen. Od začetne grosistične dejavnosti — oskrbe z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami — je danes njen »delokrog« precej širši. Dopolnili so ga še s polnjenjem lastnih namiznih vin brez, v zadnjem letu pa tudi z geografskim poreklom. Prav tako so razširili tržišče, ki ga oskrbujejo s to vrsto blaga, in sicer skoraj na vsa področja v Sloveniji in izven nje. Z dokaj velikim strojnim parkom se lahko dnevno prilagajajo potrebam še tako zahtevnih kupcev. Temeljna organizacija Vino je edina v Sloveniji in morda še širše, ki se poleg trgovine na debelo ukvarja z donegovanjem ter ste-kleničenjem vin. KJjub velikim težavam — na področju prodaje alkoholnih in brezalkoholnih pijač — se srečujejo s padanjem kupne moči in zapiranjem velikih trgovskih sistemov; pri polnjenju pa povzročajo precej preglavic nesorazmerja med prodajno in nabavno ceno — je lahko 112-članski kolektiv z doseženimi kazalci gospodarjenja zadovoljen. Seveda pa so ti plod naporov prav vseh delavcev. Ukrepi za izboljšanje gospodarjenja, dokaj realno opredeljen nadaljnji razvoj temeljne organizacije zapisan v planskih dokumentih ter velika mera pripravljenosti za dosledno uresničeva- nje zastavljenih ciljev pa so porok za uspešno delo tudi v prihodnje. Širitev izbora blaga in pospeševanje prodaje njihovih proizvodov na že obstoječem ter še neobdelanem trgu, aktivno vodenje poslovne in naložbene politike, pravilno razporejanje dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, pridobitev lastnega proizvodnega zaledja, širitev dejavnosti in izboljšanje delovnih pogojev v njihovih enotah, pridobitev lastnih poslovnih prostorov pa so predno- stne naloge nadaljnega razvoja tega kolektiva, ki jih je na sobotni slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov za skladiščenje embalaže predstavil direktor Gvido Omladič. Ena od prednostnih nalog do konca srednjeročnega obdobja pa naj bi bila ureditev kompleksa v Šmartnem ob Paki, kjer bo poleg te temeljne organizacije sodelovala še temeljna organizacija kooperantov. Novi skladiščni prostori za embalažo, svojemu namenu jih je predal eden najstarejših delavcev te temeljne organizacije Alojz Omladič, so za kolektiv pomembna pridobitev, tako z organizacijskega kot tudi ekonom- skega zornega kota. Njena naložbena vrednost pa znaša okrog 3,5 stare milijarde dinarjev. Ob koncu sobotne slovesnosti, pomembne ne samo za temeljno organizacijo Vino iz Šmartnega ob Paki, ampak tudi za delovno organizacijo Era, so zaigrali in zapeli še pevci mladinskega pevskega zbora šmarške osnovne šole in člani pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem. Za dolgoletno in požrtvovalno delo v kolektivu pa so podelili še spominska darila. Prejeli so jih Joža Fevžar, Alojz Omladič, Ivanka Resnik, Slavko Lek-še, Ivan Reberšak in Pavla Leto-nje. Alojz Omladič, eden najstarejših delavcev tega kolektiva, je prerezal trak in tako slovesno predal v uporabo novo pomembno pridobitev Erinega tozda Vino Šmartno ob Paki Zveza društev upokojencev občine Velenje Največ pozornosti neurejenim pokojninam Letna konferenca zveze društev upokojencev velenjske občine je nedvomno uspela, saj so upokojenci na njej obravnavali vse probleme, ki jih v sedanjem času najbolj tarejo. Spet je bilo največ razprav povezanih s trenutnim uveljavljanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotovili so, da je v lanskem letu precej napredovalo usklajevanje pokojnin. Ob tem so opozorili predvsem na dva problema. Prvi je različna pokojnina za upokojence z enako kvalifikacijo, ki so celo delali na istem delovnem mestu in imajo enako pokojninsko osnovo, drugi problem pa je realna vrednost pokojnin v primerjavi z osebnimi dohodki v zadnjem letu dela. Pokojnine namreč, če upoštevamo le rudarje, dosegajo 38 odstotkov osebnega dohodka rudarja v zadnjem delovnem letu. Upokojenci menijo, da bodo to popravili, ko bodo začeli izvajati 25. člen zveznega zakona, predvideno v letu 1987. Bistvo konference so seveda sklepi in usmeritve, ki so jih na njej soglasno sprejeli. Ti sklepi so: še naprej bo zveza sodelovala z organi občinske skupščine, zlasti s skupnostjo socialnega skrbstva in z domom za varstvo odraslih v Titovem Velenju z željo, da bi skupno reševali probleme bolnih in nepokretnih upokojencev, ki nimajo varstva; skupno s sin-diakti in socialistično zvezo se bodo zavzemali za vsestransko in popolno uresničitev pravic, ki pripadajo upokojencem iz minulega dela: v sodelovanju s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini bodo zahtevali od podpisnikov družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin, da brezpogojno zaustavijo realno padanje vrednosti pokojnin; vzdrževali bodo stalne stike z delovnimi organizacijami in si prizadevali za plodno razreševanje njihovih problemov; stanovanja, ki jih gradijo s sredstvi stanovanjskega sklada upokojencev so trajno namenjena upokojencem, zato bodo morali v sodelovanju z drugimi zagotoviti, da se pravice do stanovanja ne bodo mogle prenašati na druge osebe, skrbeti pa bodo morali, tudi, da se bodo sredstva za gradnjo stanovanj za upokojence koristila hitro, smotrno in predvsem zato, za kar so namenjena. Z vso prizadevnostjo bodo pridobivali sredstva za uresničitev svojih programov. Tudi letos bo zveza Šmartno ob Paki S »Hišo« še na republiško srečanje Ta četrtek bo v občini Vrhnika republiško srečanje pionirskih gledaliških skupin Slovenije. Tudi z naše občine bomo imeli na tem srečanju svojega predstavnika. Člani pionirske gledališčne skupi- ne Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki bodo nastopili z delom Alenke Go-ljevšček Hiša. Na to republiško srečanje pa so se uvrstili s področne prireditve Naša beseda 86. Galerija Vegrad Razstava fotografij Kulturna sekcija je v delovni organizaciji Vegrad zelo aktivna. V svoji galeriji, ki so jo uredili v prostorih uprave na Prešernovi 9 v Titovem Velenju redno pripravljajo različne razstave. V torek so odprli razstavo fotografij Gorana Rovana in Stojana Šoba iz Krškega na temo Dekleta, dekleta. Ob otvoritvi so kulturni program pripravili člani literarnega kluba Beno Zupančič iz Krškega. Razstavo fotografij si lahko v Galeriji Vegrad ogledate do konca meseca. organizirala prireditve ob tednu upokojencev, ki bo od 23. do 28. junija. Pomemben je tudi sklep v zvezi z regresiranjem letovanja v domu upokojencev v Izoli. Glede na dokaj visoko ceno oskrbnega dne v letošnjem letu so sklenili, da dosedanji regres 200 oziroma 300 dinarjev povečajo na 300 in 400 dinarjev na dan. Vsi upokojenci, ki imajo dohodek na družinskega člana do 35.000 dinarjev bodo prejemali 400 dinarjev na dan, tisti z višjim dohodkom pa 300. Seveda so.se upokojenci na letni konferenci iskreno zahvalili vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, ki so kakorkoli prispevale delež k uresničevanju programa zveze v lanskem letu, saj so ga upokojenci prav z njihovo pomočjo uspešno in v celoti uresničili. Želijo si seveda tudi, da bi s takšnim sodelovanjem nadaljevali tudi v prihodnje. Delegati so na letni skupščini občinske zveze društev upokojencev sprejeli tudi več sklepov in usmeritev. b. M. V Topolšici so slavili V spomin na zgodovinske dogodke iz leta 1945, krajani Topolšice slavijo 9. maj kot svoj praznik. V praznično okrašeni Topolšici so se ves teden vrstile kulturne in športne prireditve. Osrednja proslava je bila v petek, 9. maja. Na svečani seji samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti so podelili bronasta priznanja OF slovenskega naroda krajanom, ki so v preteklosti s svojim aktivisti-čnim delom prispevali k razvoju kraja. Priznanja so prejeli: Edvard FENKO, Janko KUGONIČ, Vinko MEDVED, Bogdan MENIH, Franc POTOČNIK, Ludvik PR1STOVŠEK IN Anton ŠKRUBA. Delegate in dobitnike priznanj je v imenu družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Velenja pozdravil predsednik Skupščine občine Velenje, Drago Sulek, krajanom Topolšice pa čestital praznik. Proslava seje nadaljevala na prostem, ob zakurjenem kresu, kjer se je zbralo veliko krajanov in zdraviliških gostov. Še pozno v noč se je slišala pesem mladih, ki so letošnjo proslavo še posebej mladostno obarvali. Saj je mesec maj mesec mladih. S. K. Združena akcija Pod okriljem Občinske gasilske zveze Velenje in štaba civilne zaščite občine Velenje je bila v nedeljo velika združena akcija, v kateri so sodelovala naslednja gasilska društva iz občine Velenje: Gaberke, Topolšica, REK Velenje TUŠ Šoštanj, Šalek, Škale, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Paška vas, Pesje, Lokovica in Šentilj. V akciji so sodelovali »novo pečeni« gasilci strojniki, ki so letos opravili dvomesečni tečaj. Obiskovalo ga je 68 mladih gasilcev in je potekal v Tovarni usnja v Šoštanju. Strojniki so morali iz potoka pod Lomom prečrpati na razdaljo 1750 metrov in na višinsko razliko cca. 250 metrov okoli 160 tisoč litrov vode za kmete na Lomu in za paško skupnost Ere, kjer se bo, ko bodo to dopuščale razmere, začelo pasti približno 150 glav živine. Poveljnik akcije je bil Slavko Drager ob pomoči dveh sektorskih, Miha Valencija iz Titovega Velenja in Franca Humelja iz Šoštanja. Akciji so zaključili ob 14. uri. L. O. Uspešen kuharski tečaj Ob zaključku uspešno opravljenega šestdeseturnega kuharskega tečaja na Delavski univerzi v Titovem Velenju, je deset kuharic na zaključni slovesnosti prikazalo, kaj so se naučile. In zares so imele kaj pokazati, še bolje povedano, bilo je kaj poizkusiti. Tečaj je vodila, tako kot prejšnja leta, Angela Vutkovič, sestajale pa so se dvakrat tedensko in kuhale od štiri do pet ur, odvisno pač od zahtevnosti jedilnikov. Pa niso samo kuhale. Angela Vutkovič jih je seznanila tudi s teorijo prehrane, s kalorično vrednostjo, sestavo živil. Potem pa so spoznale številne preizkušene praktične recepte, takšne, ki jih je mogoče na hitro uporabiti vsak dan. Seveda pa so se naučile tudi, kako pripraviti praznično, slovesno kosilo, na njihovih mizah pa odslej tudi ne bo manjkalo okusnih slaščic, ki se jim še tako zagrizen pristaš vitke linije ne more odreči. Skratka Marija Hliš, Ivanka Voh, Marjana Stropnik, Darinka Sevčnikar, Romana Verdev, Fa-hrija Mustafič, Sonja Kugonič, Jelka Krajnc, Milica Verdev in Marija Hudovernik so zelo zadovoljne, da so se udeležile kuharskega tečaja, večina pa bi se odločila tudi za obisk nadaljevalnega kuharskega tečaja. Upajo, da ga bo Delavska univerza organizirala. (mz) V tečaju so se veliko naučile Rotovnikova jama že odprta Za praznik OF je bila pri Rotovniku v Skornem manjša slovesnost. Po petmesečnem delu so Rotovnikovo jamo pripravili za ogled turistov. Mi smo o tej jami pisali v novoletni številki Našega časa. Med prvomajskimi prazniki je bilo v jami že kar precej ljudi. Vsi zatrjujejo, da je v jami kaj videti, da je lepa in urejena. Pridite še vi in se prepričajte, kaj skriva podzemski jamski svet. J.R. 15. maja 1986 * Titovo Velenje KULTURA nas cas * stra.i 5 DVIGNJENI ZASTOR 0 DVIGNJENI Učenci iz Uhingens so obiskali vrstnike Dan pouka v slovenski šoli Otroci naših zdomcev se vestno učijo svojega jezika in tako na najbolj preprost način negujejo vez med koščkom svoje domovine in mestom v tujini, kjer živijo. Pretekli teden pa so, obiskali Titovo Velenje člani Slovenskega kulturno-športnega društva »Ka-juh« in učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Uhingena. Obiskali so svoje sovrstnike z osnovne šole bratov Mravljakov v Titovem Velenju. Ta obisk je samo del ..jihovega bogatega medsebojnega sodelovanja, vezi, ki jih ti otroci že tretje leto zapored spletajo z učenci šole bratov Mravljakov. Pošiljajo jim gradiva za šolski pouk, scenarije, po katerih tudi zdomski otroci pripravljajo proslave ob republiških in državnih praznikih, vsako leto pripravijo tudi razstavo, najprej na šoli bratov Mravljakov, septembra pa jo prenesejo v Uhingen, bogatijo njihovo slovensko knjižnico in še bi lahko naštevali. Tudi ob njihovem obisku v Titovem Velenju so se potrudili, da bi bilo to čim lepše, čim bolj nepozabno. Posebno doživetje je bil kajpak EN DAN POUKA V SLOVENSKI ŠOLI, ki so ga obiskali pretekli petek. Učenci iz Uhingena so mu z zanimanjem prisluhnili. Marijana Šlihtuber se je rodila v Nemčiji. Danes je stara štirinajst let. Lepo govori slovensko. Takole nam je pripovedovala: »V Nemčiji obiskujem dopolnilni pouk slovenskega jezika. In to vsak četrtek tri ure. Uči nas tova-rišica Tatjana. Veliko beremo. Doma se s starši pogovarjamo slovensko in nemško. Danes ugotavljam, da je pri vas več učenja, kot pri nas. In tudi težje je. Morda pa se mi tako samo zdi. Slovenijo obiščem vsako leto trikrat. Gremo v Mursko Soboto, kjer imamo hišo. Ko bom konča- la šolo, se bomo morda vrnili. Tukaj v Titovem Velenju pa stanujem pri Petri Koren. Z njo bom obdržala prijateljske stike tudi naprej. Dopisovali si bova, pa tudi obiskali kdaj,« je povedala. Aleksander Jerak, ki je prav tako prišel s skupino osemnajstih učencev v Titovo Velenje pa nam je povedal, da obiskuje 4. razred in da se pri slovenskem dopolnilnem pouku najraje uči pisati in brati. »Danes pa sem se v pravi slovenski šoli učil matematike, slovenščine in glasbe. Najbolj všeč mi je bila glasba. Tukaj sem spoznal prijatelja Aleksandra Donaja. Najbolj mi bo ostala v spominu šola, ta je veliko večja kot tista, ki jo obiskujem v Nemčiji. V Sloveniji imam dve stari mami, ki ju rad obiščem, eno v Rogaški Slatini in eno v Mežici.« To sta nam torej povedala dva učenca slovenskega dopolnilnega pouka iz Uhingerta. Njihov obisk v Titovem Velenju pa je bil pester. Med drugim so člani Kulturno-športnega društva Kajuh iz Uhingena v petek popoldan obiskali Savinjski gaj, v soboto dopoldan pa so člani tega društva zaplesali nekaj folklornih plesov pred Kulturnim domom v Titovem Velenju in tako pokazali, da se še kako zanimajo ne samo za Slovenijo, ta lep košček njihove domovine, ampak tudi za njeno bogato kulturno izročilo. Za tem so si v dvorani kulturnega doma ogledali igrico Alenke Goljevšček Hiša, ki jo je prisrčno izvedla pionirska gledališka skupina Gledališča pod kozolcem iz osnovne šole bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Popoldan so imeli prosto, proti večeru pa so polni novih vtisov in spoznanj odpotovali nazaj v Nemčijo. mkp Marijana Šlihtuber Aleksander Jerak Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Uhingena v ZRN so imeli na osnovni šoli bratov Mravljakov En dan pouka v slovenski šoli. To je bilo doživetje. (Fotografije B. Z.) Obisk svojih zamejskih prijateljev so dobili tudi učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča. Prejšnji teden so se pri njih zaustavili šolarji iz Tržaške Siovenije in z njimi preživeli pester in nadvse prijeten večer. Najprej so jim učenci šole Veljka Vlahoviča pripravili kulturni program ter jim prikazali nekaj zanimivih in prisrčnih nastopov, nato so jih pogostili v šolski kuhinji, večerno razpoloženje pa so izpopolnili s plesom. Svoje goste so nato povabili na domove, naslednji dan pa so se novi znanci žal že morali posloviti, vendar s trdnim zagotovilom in željo, da se kmalu zopet snidejo. Tretje življenjsko obdobje Razmišljanje o predavanju V časopisu Naš čas je bilo 17. aprila objavljeno obvestilo, da bo 24. aprila v prostorih delavske univerze predavanje »Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje« in da bo to predavanje vodila profesorica dr. Ana Krajnc, ki je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Tega predavanja sem se udeležil in dovolite, da ga po svoje tudi opišem. Res bi lahko okoli 300 tisoč upokojencev, kolikor jih v Sloveniji živi svoje življenje, ki je precej svojstveno, glede na svojo strokovno in splošno razgledanost, marsikaj prispevali za širšo družbeno dejavnost. Tudi posamezna društva upokojencev bi lahko na tem področju marsikaj prispevala. Na samem predavanju pa je bilo tudi poudarjeno, da bi se o tem naj opredelil tudi sindikat iin sicer v tej smeri, da bi se delavci, ki se pripravljajo na odhod v pokoj lahko pravočasno pripravili na svoje tretje življenjsko obdobje. Posebno je bilo poudarjeno, da se odhodu delavcev v pokoj v posameznih OZD ne poklanja nobene pozornosti, in da je mnogo delavcev, ki odidejo v pokoj zagrenjenih in se neradi spominjajo svojih slovesov iz sredine, kjer so s svojim delom prispevali v razvoju posameznih delovnih organizacij. Ko smo na predavanju gledali tudi videokasete o življenju in delu upokojencev v ZRN je človek dobil občutek, da je tem upokojencem zaradi aktivnosti, ki jo sprovajajo lahko prav prijetno. Ob dejstvu, da so po vzoru iz ZRN v Ljubljani že organizirali nekaj podobnega, pa se postavi vprašanje, ali bi lahko tudi v Titovem Velenju, še posebno zaradi tega, ker tukaj živi precej relativno mladih upokojencev. Ob dejstvu, da se v razne aktivnosti kot so slikarstvo, fotografija, tuji jeziki, vrtičkarstvo, vključujejo v glavnem upokojenci s srednjo in višjo izobrazbo, bi se verjetno v Titovem Velenju glede na trenutni pregled aktivnosti lahko začelo nekaj delati na področju slikarstva, pa tudi vrtičkarstva, saj je »Kinta Kunte« prav zanimiva. Namen aktivnosti upokojencev na različnih področjih bi bil predvsem v tem, da se zmanjša osamljenost upokojencev in doseže večja stopnja humanosti. Ko je bilo govora o humanih odnosih v svetu, so poudarili, da je tudi v Ustavi SFRJ veliko humanih določitev, da pa je iz raznih primerjav v svetu ugotovljeno, da je v primerjavi z drugimi deželami v SFRJ v praksi ogromno nehumanih odnosov, kar je boleče za našo socialistično ureditev. Ob dejstvu, ko vemo, kje smo, bi bilo primerno dejavnost upokojencev drugod po svetu in tudi naše izkušnje uporabiti tudi v naši občini za prijetno tretje obdobje življenja. Da bi laže razumeli, zakaj govorimo o tretjem življenjskem obdobju, naj omenimo, da sodi v I. življenjsko obdobje čas dozorevanja in učenja, ki se nekako konča do časa zaposlitve, II. obdobje čas zaposlitve in seveda I'II. obdobje, ko se človek poslovi od aktivnega dela, to je nekje okrog 60. leta starosti, upokojenci iz občine Velenje, ki so bili rudarji, pa seveda nekaj let piej. Da pa bi vedeli, kje bi naj začeli z aktivnostjo naši upokojenci po skupinah, ki so bile omenjene, obveščamo tiste, ki jih za nima, da je v prvi fazi pripravlje na to dejavnost usmerjati Mirjam Šibanc, ki je kot andragogi nja zaposlena pri Delavski uni-verzi Velenje. A,bjn Amon 18. maj Mednarodni dan muzejev Nedeljo 18. maja bodo tudi delavci velenjskega muzeja posvetili Mednarodnemu dnevu muzejev in ob tej priložnosti omogočili vsem obiskovalcem brezplačen ogled svojih zbirk. Mednarodni dan muzejev v Jugoslaviji organizirano proslavljajo šele zadnjih nekaj let. Dan je predvsem posvečen seznanjanju javnosti z delom muzejskih delavcev ter organiziranju živih in pristnih stikov z obiskovalci, za katere ob običajnem obisku muzeja ponavadi ni dovolj priložnosti. Zato bodo v nedeljo vsi zahtevnejši obiskovalci imeli možnost izvedeti marsikaj o preteklosti svojega kraja, velenjske občine ter si ogledati bogato pisano in ilustrativno gradivo o Šaleški dolini. Tega muzejski delavci sistematično zbirajo že nekaj let, javnosti pa bo predstavljeno šele čez leta, ko bodo na gradu pridobili nove razstavne prostore. Fleckomanija Da, tovarišice in tovariši! Zasebna pobuda dobiva krila, toda drugje, kot smo pričakovali. Tam, kjer se kapital hitro obrača, tam se ponekod udejanjajo ambicije in interesi. Nič slabega, jasno: to odraža zdrav duh v zdravem telesu, ki vesta, da je vsako početje smiselno le, če prinaša dobiček. In dobičkov je v našem primeru ničkoliko, na obeh straneh. Ne bodimo licemerni, ne bodimo nevoščljivi! DISCO FLECK je v naši dolini primer uspešnosti, celo tako velik, da se tako imenovanemu družbenemu sektorju smeji v brk in žanje publiko, uspehe, denar in popularnost. Širši družbeni interes zaenkrat zadovoljno prede ob denarnih drobtinicah, ki padajo s fle-kaste mize in prav je tako. Miza je namreč bogata, da še nikoli tega. Oprijela se je trenutne disco mrzlice in zaigrala na vse registre, ki so ji na voljo. Vse je super za obiskovalce, ki pa niso nekakšni debili ali imbecili, ki bi se tjavendan zgrinjali v hram zabave. Vse skupaj je pač noro kot dejstvo: odjemalci so povsem naravni in normalni ljudje, ki želijo nekajkrat na mesec (teden) biti »odštekani«, se zabavati, sprostiti, družiti, odložiti raz sebe bremena vsakdanjosti! Ni ga, ki bi znal dokazati, da je denar (cene) problem. Ljudje se hočejo videti, drenjati, nasmihati, dotikati, čemeti v kotu, z grozečimi pogledi streljati po okolici, plesati, piti, biti. In zato, se razume, rabijo prostor! Toda kakšen je ta prostor, o katerem je beseda? Novodoben, jasno! Opremljen z vsemi blagodatmi tehnološkega napredka in strogim osebjem, ki svoj posel odlično obvlada. Kljub drenu, hrupu in poprečni glasbi stvar neverjetno funkcionira. »Množična kultura« je tako tudi v našem mestu končno našla svoj prostor. Ob tem zaenkrat padajo nagovori, mnenja, sklepi, očitki, zgražanja, ovaduštvo, preklinjanje, moraliziranje in kar je še teh čustvenih in čutnih odzivov. V času, ko nekateri subjekti v institucionalni mreži kulturno-gostinske ponudbe opravljajo tehtne analize slabega obiska, dogajanje v Hecku dokazuje, da je absurd v tem, da absurda pravzaprav (več) ni! So le realni interesi ljudi. Te je seveda moč tudi producirati, toda stvarnost kaže, da tega pač ni sposoben vsakdo. Včasih na žalost najmanj tisti, ki jih je družba za to postavila. Tudi to dejstvo kar kliče po . nekakšni razrešitvi in če ostanemo na ravni gostilniške (toda tudi kulturne) ponudbe, potem tvegamo izreči preprost in provoka-tiven predlog: od družbenega go-stinsko-kulturnega sektorja terjati vsaj enako učinkovitost, sicer pa mu zagroziti z dekretom zapreti vrata! KINO 16 PRIREDITVE 0 PRIREDITVE Vsem prijateljem dobre volje - MITO TREFALT jutri, 16. maja ob 20.00, v domu kulture Titovo Velenje Mito Trafalt je ob 25. letn ci svojega dela pripravil »Slovenski veseli večer«, s katerim je že napol lil največje slovenske dvorane. Program je sestavljen iz vseh tistih značilnih oblik, s katerimi je avtor v zadnjih letih razveseljeval slovenske televizijske gledalce. Narečja, preobleke in različni liki so glavna Tre-faltova orožja. Tokrat nastopa v družbi s sinom Andrejem, pianiste m, ki je z uspehom nastopal v Italiji, Španiji in na Nizozemskem in ki se bo tokrat izkazal tudi kot soigralec. V programu, ki je dolg uro in pol, boste lahko slišali besedili v desetih slovenskih narečjih, poleg obveznih skečev pa bo na sporedu tudi več solističnih nastopov, pridiga, izpoved zakonske žene, nasvet za osvajanje deklet in kupovanje rož, informacije o tem, kako kdo počne tisto stvar, ljudske smešnice in slovenske podoknice. Avtor obljublja, da se boste na prireditvi pošteno in od srca nasmejali, vsebina programa pa je taka, da je primerna za vso družino. Vstopnice 500 din. Popustov ni! GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM iz Šmartnega ob Paki bo gostovalo v domu kulture Šoštanj jutri, 16. maja, ob 20.00 s komedijo Fe-dje Šehoviča KURBE. Avstro-Ogrska je v razsulu. Zadnji dnevi monarhije. Moralo vojakov Franca Jožefa držijo le še na samotni jadranski otok poslane »balerine«. A te umetnice svojega posla vojakov ne morejo zadržati na otoku. Vojaki so vojne siti, zato prebežijo k zaveznikom. Čast av-stroogrske monarhije naj bi po zamisli vojnega zločinca — stotnika Dietlerja reševale na ta otok poslane cipe, ki so zdaj na otoku edina živa bitja. Človeška vrlina naših »kurb« se spopada z izdajalskimi nagibi stotnika Dietlerja, ki v svojem obupu ne izbira sredstev, da bi si rešil glavo. Avstrija je poražena, vojni zločinec pa s pomočjo naših »balerin« ujet in sodili mu bodo za njegova dejanja. Komedijo je režiral Bogimir Veras. Sreda, 21. maj, dom kulture Titovo Velenje, ob 19.30 POMLADNI ZVOKI Koncert mladinskega pihalnega orkestra Rudarske godbe in Rudarske godbe Titovo Velenje. Dirigenta: Marjan STROPNIK Ivan MARIN Solisti: Marjan STROPNIK, Uroš POLANC, Marjan PETREJ, Jakob HOLEŠEK, Feliks ZAJC, Darko HROVAT, Franc VERZELAK, Bojan PAVLINC in Zvone BRITOVŠEK. Vstopnice po 300 din so na voljo v Kulturnem Centru Ivan Napotnik. KINO 0 KINO 0 KINO 0 KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 15. 5. ob 18. in 20. uri NAPAD NA PLATFORMO JENNIFER — angleški, triler. V gl. vi.: Roger Moore Petek, 16. 5. ob 10. uri DAN MORILCA — AMERIŠKI, KRIMINALKA. V gl. vi.: Chuck Connors, Glenn Ford Petek, 16. 5. ob 18. in 20. uri ZABAVA PRI LARRYJU - angleški, komedija, V gl. vi.: Daniel Peacock Sobota in nedelja, 17., 18. 5. ob 18. in 20. uri DAN MORILCA — ameriški, kriminalka. Ponedeljek, 19. 5. ob 10. uri PASJI SINOVI - ameriški, komedija. Ponedeljek, 19. 5. ob 18. in 20. uri PASJI SINOVI - ameriški, komedija. V gl. vi. : Julie Christie Torek, 20. 5. ob 18. in 20. uri SVENOVA LJUBEZEN - francoski, ljubezenski. V gl. vi.: Ornella Mutti Sreda in četrtek, 21., 22. 5. ob 18. in 20. uri GROZLJIVE PODOBE IZ SANJ — ameriški, grozljivka. Sreda, 21. 5. ob 10. uri GROZLJIVE PODOBE IZ SANJ -ameriški, grozljivka. Nedelja, 18. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY- OSCARJEV-CA — ameriški, risanka. KINO DOM KULTURE Četrtek, 15. 5. ob 20. uri ZABAVA PRI LARRYJU — ameriški, komedija. Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Skupina mladih namreč želi praznovati Novo leto na domu enega izmed njih, starši so seveda odsotni in, ko se vrnejo ... Nedelja, 18. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY-OSCARJEV-CA — ameriški, risanka. Ponedeljek, 19. 5. ob 20. uri SVETOVNA LJUBEZEN -francoski, ljubezenski. V gl. vi.: Ornella Mutti KINO ŠOŠTANJ Sobota, 17. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY-OSCARJEV-CA — ameriški, risanka. Sobota, 17. 5. ob 18. uri ZABAVA PRI LARRYJU - angleški, komedija. Nedelja, 18. 5. ob 18. in 20. uri NAPAD NA PLATFORMO JANNIFER — angleški, triler. Ponedeljek, 19. 5. ob 20. uri DAN MORILCA — ameriški, kriminalka. Sreda, 21. 5. ob 20. uri PASJI SINOVI — ameriški, komedija. KINO BRASLOVČE Nedelja, 18. 5. ob 19. uri ZABAVA PRI LARRYJU - angleški, komedija. Sreda, 21. 5. ob 20. uri DAN MORILCA — ameriški, kriminalka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 16. 5. ob 20. uri DAN MORILCA — ameriški, kriminalka. Nedelja, 18. 5. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY-OSCARJEV-CA — ameriški, risanka. Torek, 20. 5. ob 20. uri ZABAVA PRI LARRYJU - angleški, komedija. 6_stran*_nascas NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 15. maja 1986 V BESED! IN SLIKI* V BESEDI IN SLIKI* Tudi v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče, v prvem zaselku v Podkraju, so se krajani odločili, da bodo z udarniškim delom in s pomočjo širše skupnosti, zgradili mestno centralno ogrevanje. Železne cevi na naši sliki barvajo Vili, Maks, Micka, Ro-zika in Fanika, za katere lahko tudi zapišemo, da so bili pred leti med prvimi udarniki, ko seje gradilo Titovo Velenje. (L. O.) Ničkolikokrat smo že zapisali, da moramo biti pozorni na vsako malenkost, ko zapuščamo stanovanje. Že majhna neprevidnost je lahko dovolj, da pride do nesreče. Tudi tokrat, bi se neprevidnost lahko hudo maščevala, če pomoč pri gašenju požara, ki je izbruhnil v stanovanju F. K. na Jenkovi v Titovem Velenju, ne bi bila pravočasna. Goreti je začelo približno ob 13.30. Samo za trenutek je hči pozabila na grelni plošči štedilnika olje, ko je šla po nakupih v trgovino, ki je v isti stavbi kot stanovanje. Tako se je olje pregreto in začeli so goreti kuhinjski elementi. Požar so pogasili sosedje in hči J. ter gasilci iz Titovega Velenja. Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA DSSP Gorenje SOZD DSSP Gorenje SOZD Gorenje GOSP. APARATI Gorenje GOSP. APARATI Gorenje GOSP. APARATI Gorenje PROCESNA OPREMA DSSP Gorenje SOZD DSSP Gorenje SOZD Gorenje GOSP. APARATI Gorenje SERVIS DSSP Gorenje SOZD Gorenje INTERNA BANKA Gorenje INTERNA BANKA Gorenje COMMERCE ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Gorenje GOSP. APARATI Gorenje INTERNA BANKA Gorenje INTERNA BANKA VEPLAS ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA Gorenje PROCESNA OPREMA PERGOVNIK FRANC — ZIDAR ANDREJC FRANC -ZIDAR - ŠOŠTA. ANDREJC FRANC -ZIDAR - ŠOŠTA. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA DSSP Gorenje SOZD ANDREJC FRANC -ZIDAR - ŠOŠTA. HERNAVS LOJZE — ČISTILNI S. ČEPLAK JOŽE - ČISTILNI S. ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Datum Del. izk. NČ DČ ROK P ROK Z DO diplomirani ekonomist pomočnik vodje fin. rač. dipl. inž. strojništva sektorja 9/5 3 nč 8/8 119.200 višji dokumentalist 9/5 4 -5 né 8/8 119.200 dipl. inž. el. višji razvojni konstruktor 9/5 4 nč 8/8 119.200 dipl. ekonomist samostojni ref. realizacije naložb 9/5 2 -3 nč 8/8 93.500 dipl. ekonomist odgovorni planer dipl. pravnik investicijskih projektov 9/5 4 nč 8/8 119.200 sam. ref. za samoupravne dipl. pravnik pravne zadeve 7/5 2 -3 nč 8/8 98.200 pravnik I 9/5 1 -2 nč 8/8 93.500 dipl. sociolog samostojni planer kadrov 9/5 2 nč 8/8 103.000 ekonomist samostojni skrbnik TEA 9/5 3 nč 8/8 93.500 ekonomist samostojni planer-analitik 9/5 2 nč 8/8 122.000 pravnik sam. ref. normativne dejavnosti 9/5 3 nč 8/8 98.000 ekonomist sam. ref. združevanja ekonomist finančnih sredstev 7/5 3 nč 8/8 98.000 sam. ref. dolgoročnih ekonomist kreditov 7/5 3 n? 8/8 80.000 sam. ref. uvoza 7/5 2 nC 8/8 90.000 višji fizioterapevt višji fizioterapevt 7/5 1 nč 8/15 102.090 kemijski tehnik vodja kontrole vhodnih mat. 9/5 2- -4 nč 8/8 85.000 ekonomski tehnik finančni knjigovodja 7/5 2 nč 8/8 63.500 ekonomski tehpik administrativni evidentičar 7/5 1 dč 8/8 55.000 ekonomski tehnik saldakontist kupcev 5/5 2 nč 8/8 75.000 administrativni tehnik tajnica-vodja TOZD 7/5 1 dč 8/8 84.000 ključavničar sam. oblikovalec prototipov zidar t 7/5 3 nč 8/8 70.000 zidarska dela zidar 6/5 6 m nč 8/8 50.000 zidarska dela 8/5 X nč 8/8 80.000 zidarski delavec zidar za zidanje in omet kuhar 8/5 X nč 8/8 70.000 kuharica 7/5 X nč 8/8 85.000 varnostnik varnostnik 7/5 1- -2 nč 8/8 50.000 pomožni zidar pomožna zidarska dela pomožni delavec 8/5 X nč 8/8 60.000 razna dela pri čiščenju pomožni delavec 5/5 X nč 15/15 80.000 razna dela pri čiščenju pomožni delavec 5/5 X nč 15/15 80.000 pomivalka posode 7/5 X nč 8/8 56.505 perica perica, likarica 7/5 X dč 15/15 61.040 snažilka snažilka upravnih prostorov 7/5 X nč 8/8 57.010 snažilka snažilka na bolniškem oddelku 7/5 X nč 8/8 59,100 PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 - NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE r NEMOGOČE JE MOGOČE SAMO V SPAR-TRGOVINAH! OBIŠČITE TUDI NAŠO SUPERDISKONT-TRGOVINO NEVERJETNO NIZKE CENE - PRIMERJAJTE -PRESENEČENI BOSTE U HORNIG „COLORADO" KAVA 1 kg 99.90 JACOBS MERIDO di REGIO BRASIL KAVA ino lkg 109.90 ITALI. RIŽ I kg 7.90 MOŠKO KOLO „ALPINA" ali „TRIUMPH ^zRvEcszTAV 1490 -BMX 839, ZA J'«8WÌÓ- SMX-JUttmi r'OTROSKO KOLO 20" ROZINE _ kg 19.90 MEHCALEC ZA PERILO 4,29.90 ANANASOV KOMPOT 1 doza 9.90 HI-FI STOLPI TOSHIBA IN PHILIPS ZA IZVOZ ZE OD r\-f-f r\ NAPREJ öl I U,~" RAČUNALNIK -_ ŽE OD NAPREJ STERE0-AVT0RADI0 ZA IZVOZ ŽE ZA 439,- VELIKA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ŠPORTNIH KOLES ^^».ZNAMKE* SKIL VRTALNI STROJ 400 W, 13 mm ron za izvoz Doy,~~ VIDEO-REKORDER VHS ZA IZOZ .ŽE ZA 6590,- STEREO WOKMEN 279,- + SLUŠALKE ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE URE ŽE OD 1 9.90 NAPREJ TRfUMP^utOF MOŠKO KOLO di ŽENSKO KOLO 3 PRESTAVE -ZA IZVOZ 990,— ZE ZA „TORINO" KOLO 24" 10 PRESTAV ZA IZVOZI .390,— OB NAKUPU VSAKEGA PHILIPS KASETOFONA VAS ČAKA MALO PRESENEČENJE. S tem kuponom dobite pri SPAR I URO z tei IRAČU-INALNI-JKOM I ZA 59,- PONUDBE VELJAJO DO 7,06.1986. VSE CENE SO V ŠILINGIH. NASE TRGOVINE SO ODPRTE VSAK DAN od. 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 18.00 URE. V SOBOTAH od 8.30 do 12.30 URE. SPAR GOSTINSTVO PAKA, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1 HOTEL PAKA RESTAVRACIJA v sodelovanju s kuharji iz Veneta vas vabi na kosila in večerje ITALIJANSKE KUHINJE od petka 16. maja do nedelje 18. maja, od 12. ure dalje. Iz bogatega izbora italijanskih jedi vam bomo pripravili: testenine na tisoč in en način, rižote na več načinov, glavne jedi iz vseh vrst mesa, omake pripravljene z originalnimi italijanskimi začimbami degustacije 6—8 jedi, Št. del Rezervacije sprejemamo na telefon (063) 853-351. VABLJENI! 2 2 1 2 2 1 3 3 1 1 1 1 1 15. maja 1986 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran i ČETRTEK, 15. maja - ZOFIJA PETEK, 16. maja - JANEZ SOBOTA, 17. maja - MOJCA NEDELJA, 18. maja - ERIKA PONEDELJEK, 19. maja - PE-TER TOREK, 20. maja - BERNARD SREDA, 21. maja - DAN LETALSTVA mali oglasi V TITOVEM VELENJU -STARI TRG PRODAM STANOVANJE, primerno za obrt. Telefon 061-576-913 popoldne. PRODAM GENERALNO OBNOVLJENI TAM 2001. Informacije Nezir Ahmetaj »Prodaja sadja in zelenjave«, Čankarjeva 1, Titovo Velenje. PRODAM MOŠKO KOLO »ROG«. Informacije po telefonu 853-574 po 21. uri. PRODAM REGAL. Informacije po telefonu 858-089 popoldne. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIM ŠIVILJO s prakso. Šiviljstvo »MALČEK«, Kardeljev trg 10, Titovo Velenje. MZ ETZ - 250, letnik 1983, prodam. Telefon 888-140. TAKOJ ZAPOSLIM DVA KV ALI PKV DELAVCA MIZARSKE STROKE, OD po dogovoru. Jože Nunčič, Veliki, vrh 1 A, Šmartno ob Paki, telefon 884-114. NE PREZRITE: — V tednu kozmetike v NAMI — od 19. do 24. maja vam brivnice in česalnice Titovo Velenje in frizerski salon Nada iz Cankarjeve I v Titovem velenju uredijo pričesko za 5 % ceneje. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA • VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD • ŠOŠTANJ w obvešča starše, da bo S VPIS PREDŠOLSKIH 5 OTROK J za šolsko leto 1986/87 19. in 20. maja od 7. do 15. ure. A Vpisujemo otroke od 1. do 7. let na: — Kajuhovi 3 v Šoštanju W — v Smartnem A — v Topolšici (od 2. do 7. let) MLAD PAR POD NUJNO IŠČE ENOSOBNO STANOVANJE, po možnosti z WC in kopalnico ter možnostjo za kuhanje. Kličite vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 20. ure po telefonu 854-625. UGODNO PRODAM LADO 1200, letnik 1973, leva stran ka-rambolirana. Rednak, Šaleška 2 a, telefon 858-480. BUKOVA, GABROVA DRVA za kurjavo kupi FOTO PAJK, Titovo Velenje, telefon 857-033. PRODAM SPALNICO »IDEAL«. Vito Basti, Stanetova 39, Titovo Velenje, telefon 857-504. MIZO ZA JEDILNICO - BELO IN 6 STOLOV PRODAM. Telefon 853-172. PRODAM ZASTAVO 1500, letnik 1979, neregistrirano, potrebno manjšega popravila. Jože Pa-stirk, Črnova 48, Titovo Velenje, telefon 853-717 popoldne. DOBRO SITUIRAN UPOKOJENEC Z AVTOM, želi spoznati osamljeno vdovo, staro od 56 do 64 let za skupne izlete in trajno PRIJATELJSTVO. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »DISKRETNOST ZAJAMČENA«. UGODNO PRODAM OTROŠKO PONY KOLO. Inforamcije po telefonu 858-305 po 15. uri ali dopoldne 853-321. ZASTAVO 101 CONFORT, le tnik 80, dobro ohranjeno, prodam za 70 SM. Šibanc, Efenkova 7, Titovo Velenje. BETONSKI MEŠALEC KUPIM. Mravljak, Koroška 50, Šoštanj telefon 882-326. RENAULT 30 TS, letnik 1980, prodam. V račun vzamem tudi cenejši avto. Informacije po telefonu 881-235. IŠČFM STANOVANJE v bližnji okolici Titovega Velenja. Andže-la Vadlja, Veljka Vlahoviča 38, Titovo Velenje. POCENI PRODAM OHRANJEN PRALNI STROJ. Gruber, Jenkova 25, Titovo Velenje. CITROEN GS 1,3, letnik 1980, prevoženih 46.000 km, garažiran, prodam. Telefon 853-079. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101. Vse in formacije lahko dobite vsak dan po 15. uri na telefon 853-292. Ar-nest Kaisersberger, Dušana Kve-dra 11, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO RENAULT — 4 GTL, letnik 1983. Informacije po telefonu 857-070. PRODAM ČOLN MAESTRAL — 5 ter motor Tomos — 4. Telefon 885-674. PRODAM LEGLA KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV. Telefon 854-338 od 14. do 18. ure. PRODAM KOMBINIRAN HLADILNIK (50 litrski zmrzo-valnik, 150 litrski hladilnik) in nov električni bojler. Telefon 881-062. V soboto, 10. maja 1986, smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od našega Nebojše Modica učenca 5. a razreda Njegova marljivost, vztrajnost in tovarištvo bodo spremljali naš spomin. Učenci in delavci OŠ bratov Mravljakov. Spraševala si, kdaj pomlad bo spet prišla ? Ko pomlad prišla je, a tebe našla ni. V SPOMIN Nežki Praprotnik iz Velikega vrha Te dni je minilo leto dni žalosti, odkar si naš za vedno zapustila. Ne moremo verjeti da nas ne boš več obiskovala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi. PRODAM ŠOTOR za 5 oseb in peč za centralno kurjavo » Stadler«. Telefon popoldan 858-432. PRODAM UREJENO KMETIJO. Telefon 063-858-745. SIVO TELICO, BREJO 9 mesecev, prodam. Jože Konovšek, Lo-kovica 62, Šoštanj. UGODNO PRODAM 200 komadov opeke za okrogli silos in troja vratca. Alojz Podgoršek, Rečica 26, Šmartno ob Paki. UGODNO PRODAM nov voziček z orodjem za avtomehaniko, bas kitaro Fender, pisalni stroj, Multipractic, hladilnik, fotoaparat Yashica, kvalitetne lestence, itd. Janez Rak, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje, telefon 855-051. PRODAM NOVO STANOVANJSKO HIŠO v Mozirju. 60 m2 stanovanja in 60 m' garaž. V račun vzamem novejši osebni avto ali težje motorno kolo. Čistilnica Kotnik Mozirje, vsak dan od 8. do 15. ure, ali telefon: 831-918. PRODAM rabljeno 300-litrsko hladilno skrinjo. Ivan Slatinšek, Ljubija pri Mozirju, telefon (063) - 831-660. KUPIM PROGRAMATOR za pralni stroj Gorenje 9 ali 10 programski. Ponudbe po telefonu 888-258, od 20. do 21. ure. dežurstva DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: 17. in 18. maja 1986 — dr. Darinka Šuster, Stanetova 27, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ: od 16. do 23. maja 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, tel. 891-166 (/0>U)5 Delovna organizacija PLAS« Titovo Velenje »VE- Na osnovi sklepa delavskega sveta delovna organizacija razpisuje licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. Tovorni avtomobil TAM — 2001, leto izdelave 1975 Izklicna cena 900.000,— din 2. Tovorni avtomobil TAM — 60, leto izdelave 1976 Izklicna cena 650.000,— din 3. Zastava 850 izdelave 1982 kombi, leto Izklicna cena 250.000,- din Licitacija bo dne 19. maja 1986 ob 8.00 uri na parkirnem prostoru delovne organizacije, Štrbenkova 1, Titovo Velenje. Ogled vozil je možen 16. in 17. 5. 1986 od 6. do 14. ure na parkirnem prostoru DO. Interesenti so dolžni plačati varščino v višini 10% od izklicne cene pred pričetkom licitacije. gorenje Titovo Velenje Delavski svet DSSS Gorenje Procesna oprema razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi I. VODJA SEKTORJA KAKOVOSTI Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje tujega jezika Komisija za delovna razmerja DO Gorenje Commerce razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili 2. POMOČNIKA DIREKTORJA IZVOZA 3. VODJA SEKTORJA TRŽNE PRIPRAVE , Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 2 — dipl. ekonomist ali dipl. inženir — najmanj 5 let delovnih izkušenj v zunanji trgovini na vodilnih nalogah — aktivno znanje enega tujega jezika pod 3 — dipl. ekonomist ali dipl. inženir — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale — aktivno znanje enega tujega jezika — registracijo za zunanjo trgovino Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Kandidati pod št. 1 naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa, kandidati pod št. 2 in 3 pa v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bomo kandidate pod št. 1 obvestili v 45 dneh, kandidate pod št. 2 in 3 pa v roku 30 dni po poteku roka za prijavo. ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega sina jIzidorja Kuharja s Polzele, dijaka 4. letnika CSS Titovo Velenje, smer računalništvo, se zahvaljujemo sošolcem, učiteljskemu zboru in pevcem za vso pozornost, ki so nam jo izkazali v najtežjih trenutkih. Družina Kuhar ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Adolfa Meha , iz Ravn pri Šoštanju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in vsem, ki sorga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav prisrčna zahvala velja dr. Stuparju za prizadevno zdravljenje in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Iskrena hvala tudi duhovniku za opravljen obred. Hvala za izrečene poslovilne besede vsem govornikom in pevcem za odpete žalostinke. Z žalostjo v srcu vsi njegovi. k Trpljenje, ki naj se ne vrne Pred spominskimi ploščami v krematoriju. Pepel tisočev so nacisti raztresli po bližnjih poljih. Ivo Rahten: »V spomin se mi je najbolj vtisnil dogodek uničevanja uši. Nacisti so izločili zapornike, ki so imeli uši, jih sredi zime slekli do golega, pobrali njihovo obleko in jo namočili v mrzli vodi, naslednje jutro so morali ti zaporniki takšno ledeno obleko natakniti nase in oditi na delo. Bilo je grozno.« Mauthausen. Marsikatero oko je solzno in sončen dan vpet med stebre neba, kot da bi želel za-streti bedo in bolečino, prikriti nečlovečnost časa in mesta na katerem stojimo. Toliko različnih ljudi, različnih svetov, toliko različnih zgodb in spominov. A nič lepih, zgolj bolečina, ponižanje, strah. »Pozabiti ne moreš, a sedaj je to trpljenje že tako odmaknjeno, da čutiš, kot bi bile neprijetne sanje, mora, ki te je tlačila prejšnjo noč,« pravi Ivo Rahten eden od bivših internirancev v tem taborišču. Pa je žal vse kruta resnica. Nepozabna za ta rod, za naslednji! Za vekomaj! Kdo bi si od teh tisočev zbranih na vsakoletnih spominskih svečanostih, želel podobne mori- je? Pa vendar, kako malo je očitno potrebno, da se nekateri med nami prelevijo v svoje grozljivo nasprotje, kako zlahka je nekaterim utrniti tuje življenje, kako majhen, droban in ničev je pravzaprav človek. Med leti 1938—45 je v Maut-hausenu, ki leži okoli 20 km jugovzhodno od Linza v Zgornji Avstriji, delovalo nacistično koncentracijsko taborišče, v katerem je izgubilo življenje okoli 120 ri- provili. Ni kaj. Najbrž je tudi to priprava na življenje v izjemnih razmerah. Sicer je bil tabor na velikem prostoru lepo urejen, vojaki so izdali dve številki glasila »Šlan-drovci«, razglasna postaja pa vsekakor ni služila samo poveljevanju in obveščanju, pač pa so poskrbeli tudi za razvedrilo. Obiska so bili vojaki zelo veseli, saj je tudi to oblika priznanja za njihove dosežke, želeli pa bi sodelovanje z vsemi občinskimi dejavniki še okrepiti. To si tudi zaslužijo. soč žrtev, med njimi tudi precej Jugoslovanov. Preteklo nedeljo so se tu zbrali nekdanji interniranci, njihovi otroci, vnuki, prijatelji in številni drugi, skratka več tisoč ljudi iz različnih krajev sveta, da bi na vsakoletni svečanosti počastili spomin na številne žrtve tega krutega obdobja človeške zgodovine. Tudi Jugoslovanov je prišlo precej, med njimi pa je bilo tudi okoli 50 Velenjčanov. Tja jih je Komandant enote, v katero sodi velenjska, je to posebej poudaril, saj je prav velenjska zagotovo najboljša daleč naokrog. Usposobljenost in znanje vojakov sta na visoki ravni, kar je seveda posledica temeljitih priprav in dobrega kadrovanja v preteklem obdobju. Velenjska enota je prednjačila tudi z disciplino in moralo, kar je razlog več za zadovoljstvo in ponos. Komandant celjske enote je posebej poudaril, da so v Titovem Velenju na to enoto lahko upravičeno ponosni, tudi zato, ker znatna sredstva namenjena za ljudsko obrambo niso bila porabljena zaman. Tako seveda naj bo tudi v prihodnje. J. Plesnik Prometne zveze urejene Vljudno vabljeni! popeljal odbor za nekdanje in-ternirance in politične zapornike, ki deluje pri Zvezi združenj borcev NOV Velenje, na pot pa so odšli poleg nekdanjih internirancev iz tega in nekaterih drugih taborišč tudi številni mladinci. Zgodbe, ki so jih o tem obdobju svojega življenja nizali med potjo nekdanji interniranci, so mladim z ogledom tega taborišča postale bližje, grozovitost zločinov pa še bolj nesprejemljiva. — mladina ima vstop prost. Kako je bilo možno, so se spraševali, polivati ruske vojake sredi zime z mrzlo vodo, da so se spremenili v ledene stebre, kako v prepad s psi pahniti na stotine obnemoglih bitij, kako do smrti pretepati številne Žide . . . Tudi koncentracijska taborišča pričajo, kako težka je bila pot do svobode. Očuvajmo jo! Boris Zakošek 10 Let Obisk pri vojakih v Pivki >Velenjčani, vaša enota je najboljša« »Vi ste iz Titovega Velenja? Bravo! Vaša enota je najboljša.« Približno tako so na vojaških terenih blizu Pivke v ponedeljek zjutraj sprejemali in pozdravljali delegacijo velenjske občine, ko je prihajala na obisk k enoti občine Velenje, ki je bila tam na večdnevnem taktičnem urjenju. Na vaji so sodelovale tudi druge enote JLA in rezervne enote. Vojake so obiskali predsednik občinske skupščine Drago Šulek, predsednik in sekretar izvršnega sveta Miran Arzenšek in Slavko Korenič, sekretar občinskega komiteja ZKS Drago Blagus, predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek-Huda-rin, predsednik občinskega sveta ZSS Ciril Grebenšek, načelnik oddelka za ljudsko obrambo Pankrac Semečnik in komandant občinskega štaba TO Jože Pri-slan. Vsi so te in podobne besede pohvale ta dan slišali še nekajkrat in treba je priznati, da jih je bilo prijetno poslušati. Toda — bile so še kako upravičene in v njih je seveda predvsem in največ trdega, zahtevnega in vestnega urjenja vseh vojakov in starešin te enote. Ti so vse to najlepše potrdili prav na veliki ponedeljkovi združeni taktični vaji, na kateri so sodelovale še druge peša-dijske, tankovske in artilerijske enote, povedati pa velja, da so na vaji uporabljali bojne naboje. Strelci velenjske enote so se odlično izkazali. Njihove mine in granate so zadevale cilje kot za stavo, pa tudi sicer je bila vaja pravo doživetje za opazovalce, za sodelujoče pa izjemno zahteven preizkus znanja in sposobnosti. Tudi po zaslugi vojakov velenjske enote je vaja po vseh ocenah v celoti uspela. Da je to res, pove podatek, da je bila vaja obenem tudi praktični del izpita polkovnika Rožanca za napredovanje v čin generala JLA, in da je ta preizkušnjo tudi uspešno opravil. Ko so se oficirji vrnili na zbirno mesto, je bilo predstavnikom velenjske občine spet prijetno in toplo pri srcu. Komandant velenjske enote Alojz Hudarin je kar po vrsti sprejemal čestitke in pohvale visokih oficirjev, tudi iz ust generalov jih ie bilo slišati. Za obisk v taboru Slandrovcev je bilo bolj malo časa. Vojaki so se pravkar utrujeni, pa vendarle zadovoljni, vračali z vaje, po kratkem počitku pa jih je seveda že čakala kopica opravkov. Kljub pohvalnim ocenam za dosežke na večdnevnem urjenju in na združeni vaji še posebej, so vendarle največ govorili o torku, ko so se vrnili domov. Več kot razumljivo, saj jim lahko verjamemo, da so bili utrujeni, želja po domu pa je tudi več kot samoumevna. Med urejenjem jim je ob izpolnjevanju zahtevnih nalog precej nagajalo vreme, z dežjem, soncem in drugimi nevšečnostmi, kamor sodijo tudi kače. Eden velenjskih vojakov se je tako med čiščenjem orožja nič hudega sluteč zleknil v travo in z glavo zadel naravnost na velikega modrasa, ki se seveda ni obotavljal. Vojaku so hitro nudili pomoč in ga odpeljali na opazovanje v Ljubljano, na srečo pa ni bilo nič hudega. Kaj neprijetna zadeva tudi za ostale vojake, saj so še tisti dan ubili več kot deset teh strupenjač. Tistega prvega pa je eden lepo slekel in si, vsaj zase, pripravil okusen prigrizek, koža pa bo postala kravata. Tako so m+m&mzm TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA 16. maj 1986 DAN UGODNIH NAKUPOV v sodelovanju s proizvajalci NAMA že 40 let hiša dobrega nakupa! tssmss»i ; MMR m _ . PS*14 .."**-' : Utrujeni, vendar zadovoljni s svojimi dosežki ** »n ffl '"mm Predstavniki velenjske občine med vojaki Turnir mojstrov karateja Karate je šport, ki gotovo privlači vse več gledalcev. Če želite videti najboljše slovenske karate mojstre, vas karate klub iz Titovega Velenja vabi v soboto, 17. maja, v Rdečo dvorano, kjer se bo ob 17. uri pričel že 13. turnir slovenskih mojstrov tega športa za pokal Titovega Velenja. Organizator pričakuje, da bodo prišli v Titovo Velenje najboljši karateisti naše republike, treba pa je še dodati, da je to že dolga leta najmočnejši tovrstni turnir v Sloveniji. Občinsko prvenstvo v tenisu Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje bo za vse ljubitelje tenisa organizirala na igriščih Šaleškega teniškega kluba občinsko ekipno prvenstvo. Tekmovanje bo v mesecih juniju in septembru, prijavijo pa se lahko ekipe organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, zasebnikov in skupine občanov. Prijave sprejemajo do 22. maja na sedežu ZTKO, Foitova 2. Prijavnina za posamezno ekipo je 8.000 dinarjev. Žrebanje in določitev načina tekmovanja bo v petek, 30. maja, ob 17. uri, v prostorih Šaleškega teniškega kluba. Velenje Rokometašice 1 stale z igralkami Z< zvezni rokometni li| razmišljajo za napre pa so jo videli v tej — to velja tudi za si Ker pa je razen neka V tekmi z Zame njih sekundah. Gosi 11:10, dobro minute njih trenutkih igre c dom. Gostiteljice pa sedemmetrovk, bile čanja. Zadetke za V« Hast, Felle in Misal. Dubovca. Šoštanj Igralci Šoštanja ke, ne morejo preser je so nekaj časa celo njihovo mrežo. Vene bljati, da ne igrajo s Trenutno so Šoi Astra Jadran na dru Kompanom gotovo imajo, toda že v nasi ali morda celo zmag Na srečanju z S in Medved po 4, Oc Rudar :2 V nedeljskem kc tržili obe točki. Gostj čil Djurič šele petnaj je Hudarin v 87. min bodo velenjski nogoi borijo za sredino pr\ Elkroj: I Na nedeljski tek cer z borbeno igro u zatresel njihovo mre: lepih akcij,, zlasti ra; pa je prispeval Božič točko razlike pred sli več zaostali. V p riho kjer se bodo pomeril Partizar Domačini so tok rati. Visok poraz je bi stovalo moštvo četrte AVTO MOTO DRUŠTVO TITOVO VELENJE prireja M0T0KR0S 18. maja ob 14. uri in TOMBOLO ob 15. uri Pridite in preizkusite svojo srečo! čaka vas 30 glavnih dobitkov. Po poteh partizanske Ljubljane Jubilejnih prireditev 30. pohoda po poteh partizanske Ljubljane so se konec minulega tedna udeležili tudi številni tekmovalci iz Titovega Velenja. Na najtežji preizkušnji, partizanskem maršu na 28 km dolgi poti za moške tnčlanske ekipe ter 14 km za ženske, je nastopilo tudi največ velenjskih ekip. V ženski konkurenci je bila ekipa AK Velenje (okrepljena s tekmovalkama iz Idrije in Vrhnike) druga, moška vrsta pa enajsta. Stane Miklavžina je bil v teku prijateljstva v močni mednarodni konkurenci dvanajsti. V štafetah zmage je tudi nastopilo več velenjskih ekip, ki so dosegle sicer dobre rezultate, vendar zaradi mladosti še ne najboljših uvrstitev. V partizanskem maršu na 14 km je nastopila ženska ekipa ZTKO Velenje (Napotnik, Kugonič, Konečnik). Za ekipo ZTKO Velenje so dobro tekli tudi re-kreativci iz REK-a in Gorenja — Goršek, Lah in Fijavž. V najtežji disciplini pa so znova lep uspeh dosegli velenjski alpinisti, uspešni pa sta bili tudi ekipi TO občine Velenje. Velenje: Zamet 20:20 Rokometašice Velenja so si s točko v 19. kolu, ko so se v Rdeči dvorani sestale z igralkami Zameta z Reke, tudi teoretično zagotovile obstanek v drugi zvezni rokometni ligi. To je trenutno najpomembnejše. Gotovo pa v klubu že razmišljajo za naprej, saj si konec koncev gledalci želijo veliko boljših iger kot pa so jo videli v tej prvenstveni sezoni. Žal, za precej tekem lahko ugotavljamo — to velja tudi za srečanje z Zametom, da velenjska dekleta nimajo prave igre. Ker pa je razen nekaj izjem ekipa zelo mlada, se gotovo tudi to da spremeniti. V tekmi z Zametom so si rokometašice Velenje zagotovili točko šele v zadnjih sekundah. Gostje so bile vseskozi boljše, tudi vseskozi vodile, ob polčasu 11:10, dobro minuto pred koncem pa kar z 20:17. Toda sreča (?) jim je v zadnjih trenutkih igre obrnila hrbet in zadovoljiti so se morale z neodločenim izidom. Gostiteljice pa so glede na igro, omenimo naj, da so od 10 zastreljale kar 5 sedemmetrovk, bile več kot zadovoljne s takšnim nepričakovanim koncem srečanja. Zadetke za Velenje so dosegle: D. Golič 6, Kričej in Bovha 4, Es, Golič 3, Hast, Felle in Misaljevič po 1. V 20. kolu bodo Velenjčanke gostovale pri ekipi Dubovca. Šoštanj: Minerva 29:21 Igralci Šoštanja so se zavedali, da jih gostje, ki so v 18. kolih zbrali le 3 točke, ne morejo presenetiti, zato se predvsem na začetku niso preveč trudili. Gostje so nekaj časa celo vodili, nato pa so se domači igralci le potrudili in napolnili njihovo mrežo. Vendar tudi v primerih, ko je nasprotnik slab, ne bi smeli pozabljati, da ne igrajo samo zaradi sebe, ampak tudi zaradi gledalcev. Trenutno so Šoštanjčani na tretjem mestu s 26. točkami, Inles na prvem in Astra Jadran na drugem pa imata dve točki več. Igralci se skupaj s trenerjem Kompanom gotovo še niso odpovedali igri za prvo mesto, možnosti še vedno imajo, toda že v naslednjem kolu jih čaka težko gostovanje v Trbovljah. TočKa ali morda celo zmaga bi jih še za stopničko približala željenemu cilju. Na srečanju z Minervo so bili strelci za Šoštanj: Gjurin 9, Cater 5, Žolger in Medved po 4, Ocvirk in Frankovič po 2, Požun, Strigi in Vrečar po 1. Rudar:Železničar 2:1 V nedeljskem kolu so nogometaši Rudarja na domačem igrišču komajda iztržili obe točki. Gostje so namreč povedli že v 10. minuti, za domače pa je izenačil Djurič šele petnajst minut pred koncem. Ko je že vse kazalo na delitev točk, je Hudarin v 87. minuti vendarle dosegel zmagoviti zadetek. V prihodnjem kolu bodo velenjski nogometaši gostovali v Novi Gorici pri ekipi Vozil, s katero se borijo za sredino prvenstvene razpredelnice. Elkroj: Drava 4:0 Na nedeljski tekmi v Mozirju presenečenje ni bilo možno. Gostje so se sicer z borbeno igro uspešno upirali do konca prvega polčasa, ko je Hren prvič zatresel njihovo mrežo. Po odmoru so se domači razigrali, uspèlo jim je nekaj lepih akcij,, zlasti razpoložen je bil Hren, ki je dosegel še dva zadetka, četrtega pa je prispeval Božičevič. V boju za prvo mesto mozirski nogometaši vodijo s točko razlike pred slovenjgraškim Partizanom, Dravinj? in Nafta pa sta že preveč zaostali. V prihodnjem kolu bodo nogometaši Elkroja gostovali v Zagorju, kjer se bodo pomerili z domačim Proletarcem. Partizan:Šmartno 5:0 Domačini so tokrat zaigrali odlično in gostje se jim niso mogli resneje upirati. Visok poraz je bil torej neizbežen, v naslednjem kolu pa bo v Šmartnem gostovalo moštvo četrtouvrščene Dravinje iz Slovenskih Konjic.