V DO GORENJE TIKI
Bo res treba proizvodnjo ustaviti?
Že v prejšnji številki Javne tribune smo zapisaii tudi to, da problem Li-tostroja najbrž ni osamljen in njemu sledi delovna organizacija Gorenje-Tiki z nekaj več kot 500 zaposlenimi. V obdobju 1981-1986 se je delež proizvodnje električnih bojlerjev Gorcnje-Tiki v celotni jugoslovanski proizvodnji teh izdelkov (7 proizva-jalcev), gibal 51,5 do 61 odstotkov. Je ena od rekih delovnih organizacij ki se lahko pohvali z pozitivnim izvo-zom, vcndar zadnji zvezni ukrepi so še to spremenili v negativno stanje. Kaj se pravzaprav dogaja v tej delov-ni organizaciji? Na to vprašanje smo iskali odgovor pri glavnem direktor-ju Marjanu Korinšku, pomočniku Čcdomirju Daletiču in Stanetu Zajcu predsedniku sindikalne organizacije Gorenje-Tiki:
»Naša delovna organizacija je tre-nutno v takšnem stanju, ko ne vemo več kako naprej. Bojimo se. da bo-
Dipl. ing. Marjan Korinšek. gl. di-rektor Gorenje-Tiki
mo morali zaradi vseh pritiskov na Gorenje-Tiki, ki trajajo že od lanske-ga leta in se še nadaljujejo, del proiz-vodnje popolnoma ustaviti. Trenut-no še ne vemo kakšen bo rezultat minulega leta, toda vsi pokazatelji devetmesečne proizvodnje kažejo na izgubo v zadnjem četrtletju in bojimo se, da bomo leto 1987 sklenili z ne-ugodnimi rezultati.«
Ali vidite boljše rezultate v sanaciji proizvodnje?
»Izhod ni v sanaciji proizvodnje ker so problemi na cenovnem po-dročju. Naša delovna organizacija je ves čas pod pritiskom zvezne admini-stracije, ki nas drži nazaj pri obliko-vanju cen naših proizvodov in tako smo prišli v situacijo v kakršni smo. Naj navedemo samo ta primer: ko smo v zadnjem četrtletju lanskega leta imeli dvig cen v akumulativi 53 odstotkov, so se med tem vhodni
materiali podražih za več kot 120 odstotkov! Tudi zadnje podražitve, katere nam je odobril Zvezni zavod, nikakor ne morejo kriti zaostajanj v letih 1986, 1987, še manj pa vseh podražitev, kot rezultat zadnjih ukrepov.«
Ustavilcv proizvodnje?
»Ustavitev proizvodnje v prvi fazi pomeni verjetno prisilne dopuste na malolitražnem programu, kjer naj bi se delalo predvsem za izvoz in to je tudi rešitev ko bomo v januarju in v prvi polovici februarja delali še ko-liko-toliko v mejah normale. Brž ko bo zmanjkalo izvoznih naročil, pa bodo morali delavci najbrž na »do-puste«. V kolikor ne bo spremenjen katerikoli cenovni režim, pomeni, da bomo morali v doglednem času pri-praviti ustrezen program, da se del zaposlenih poskuša premestiti v dru-ge delovne organizacije, proizvodnjo pa takorekoč prepolovimo.
Naj dodamo še to: zmanjšanje iz-voznih stimulacij, povečana carinska stopnja kakor tudi povečarfa carina zaradi višjih cen, že to pozitivno do-
hodkovnega izvoznika prinaša delov-ni organizaciji tudi dohodkovno ne-gativni izvoz. Na vsa moledovanja, prošnje in zahteve ne dobimo odgo-vorov ne od slovenske skupščine ne od zveznih organov, in mi v delovni organizaciji ne vemo več ali smo za družbo pomembni, ali naj še 500 Iju-di dela, ali pa dejansko naj zapusti-mo delovno organizacijo s čemer bi pravgotovo povzročili veliko škodo.«
Kaj o tem menijo zaposleni?
»O stanju v kakršnem smo, sproti obveščamo celoten kolektiv. Seveda preko družbenopolitičnih organizacij in delavskega sveta, planiramo pa tudi vsaj enkrat mesečno zbore de-lavcev, kjer naj bi se Ijudje informi-rali o dejanskem stanju. Trenutno stanje pa je takšno, da vse skupaj prenašamo z razumevanjem, bojimo pa se, da v kolikor se bo stanje ka-kršno je nadaljevalo, da bo prišlo do večjega nezadovoljstva, ki se lahko odraža v prekinitvi dela, ki pa ne bo usmerjeno na osebne dohodke, pač pa pravilen odnos vseh subjektov vključno z zveznimi organi, saj vsi
skupaj želimo delati, ustvarjati doho-dek in normalne pogoje za nadaljnji razvoj ne pa da našo usodo kroji nekdo drug!«
Ob tem naj zapišemo še ta zanimiv podatek: »Leta 1987 so v Gorenje-Tikiju fizični plan realizirali stood-stotno, da so delali več kot v letu 1986, da so svoje izdelke povsem prodali, rezultat vseh teh prizadeva-njih pa se sedaj zrcali v delni prekini-tvi proizvodnje in prekinitvi dela! »Vsa naša prizadevanja, zbori delav-cev, ustrezno informiranje najbrž več ne bodo zadoščali za izhod iz krize v kakršno smo zašli po zaslugi vse-mogočih in nemogočih ukrepov, pač pa ustrezni in končni rezultati, ki pa niso samo problem delovne organi-zacije Gorenje-Tiki,« so med drugim stališča naših sogovornikov.
Kako se bodo izkopali iz krize, in če se sploh bodo, o tem bomo prav-gotovo še poročali, jasno pa je, da tako ne gre več naprej, to tembolj, ker smo priča vsepogostejšega ne-spoštovanja dogovorov in ukrepov, v našem primeru tudi v cenovni poli-tiki!                              Jože Čurin