a svit lob o dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj H
srédo 16. Kimovca
i


46
List 37
Puhlićar pride čez vec let spet dornú.
epa ravnina, Žitna bogata Zraven gorá: Serne, medvedi, Ris vi no gamsi Gori domá.
Tice, veselje Mojimu sercu, Milo pojó; Cvetke se stavjo Razveseliti
Moje okó.

Bečic na lijivali Ino per mervi Pôtne hité, Fantje nadejo Klepljejo, brusjo
Terdni kosé.
Godu perterka, Trojkljo, čveterko S turnov drobní;
Tudi
po svetu
Pojejo ptice, Cvetke diše, Ali za mene Vender nikjeri Tako ljubé.
me pozdravlj
Truma dekliska Domu iz polja Poje žgolí.
Ukajo fantje, Hruševe pera, Brunde pojó, Stránské pišali
?
gleda

Vse Mile
Se ^_____y
Znane spoznavam Roke
Sreču

daj
oci
Bici debeli Hrunie ženó.
Novo veselje Praznik pernese, Serce budi; Mlado no staro Stvarnika hvali, V cerkev hiti.
Požencan
Kakšna pšenica je za seme dobra?
Če hoćeš ciste in
lepe pšenice pridelati, vzemi
Po zgorej imenovani šegi namakvana pšenica,
ktero sim 1845. leta poslednjic od vse druge pše nice sejal, je bila nar perva zrela, ktera ini je tudi nar boljši pridelek na dobroti in velikosti donesla.
l)e sim se od te koristi še bolj vživo prepri
•	f t	I	• •	1*	1 •	V •	.
cal

sim na
tisto njivo en kos
emlj
s cisto
imočeno pšenico obsejal, ktera je bila kakili
dni pozneje zrela, slama je bila veliko manjši, nje pa veliko slaběji, kakor od perve v gnojnici namočene pšenice
Iz te skušnje se vidi, de v gnojni vodi na makvana in s pepélam potresena pšenica, akoravno se pozneje seje, venderle bolje
rodi
i
kakor nena
priliki moram tudi, kar sim že večkrat
?
makvana
Pri
v Novicah in druzih kmetijskih bukvah bral na znanje dati: kakó nepotrebno delo je pšenico v apnjeni vodi namakvati.
Tudi od te navade sim se dovelj prepričal, namreč: obsejal sim nekaj njiv s čisto, nekaj pa z apnjeno pšenico. Od oapnjeniga semena sim přidělal čiste pšenice z lepim, polnim in nesnetlji-vim klasjem dovelj, odneoapnjene pa, ako od ravno tistiga semena, venderle semtertje precej snetljive pšenice
Potem takim mora oapnjenje za semensko pše nico dobro delo biti,kér so po Krasi, dokler niso
za seme le lepiga in zreliga semena, déni ga en oapnjene pšenice sejati v navadi imeli, vseskozi
dan

predenj ga sejati misliš v kako posodo
y
ki je
z gnojnico ') napolnjena, toliko časa, de se v nji dovelj namoči: potem jo zopet vim vzemi ter jo na kak prostoren kraj razsuj in takó dolgo s pepélam
obilno snetljavca přidělovali. Sedaj pa apnjenja poprijeli, se ga malo kje vidi.
y
kér
so se
A. K.
posiplji in mesaj, dokler ti pepél vso mokroto takó popije in posuši, de jo boš zamogel lahko sejati. O Od kořisti imenovaniga děla sim se iz svoje letaš nje skušnje popolnama prepričah
Opomba
za
tište
kmetovavce
pridelujejo.

ki
zelje
De sta korun in
zelje kmetovavcam, skorej
po
celim sveti, nar poglavitniši živez, to mi bo vsak
Tudi vsmrajena scavnica je za to delo dobra, če ne se boljši. Živo apno s pepélam zmešano še bolj pred snetjem obvarje. Ako se pa neutegama lepo vreme prekucne, ce ni moc na-
moceniga semena
koj drugi dan
po namocenji sejati, bo takiga, pozneje vsejaniga semena malo ozelenélo. Tega so
letaěne skušnje gotov porok.
Vredništvo.
2
Ni odreči, de tako namakvanje gnojí in kalenje pohiti
Tudi oapnjena pšenica
dovelj
iviga pridelka do
pšenico. \
apnjenje vselej gotovo sredstvo zoper snetljivo letne skušnje učé. de dobro, zrelo, zdravo in
eno leto staro pšenično seme, česiravno ni oapnjeno, da tudi
zdrav pridelek brez vsiga snetja.
Vredništvo
clovek rad poterdil, kteri je le količkaj po deželi pesek še dalje vroc ostane. Vročina prime les v
pešku in ga hudó skoz in skoz pregreje. Pri zde Od žalostné šibe, ktera je letas veliko krajev, lovanji se tudi vidi na koncih v pesku strojeniga
I	.	It	ilftv	««	«	/	i	11«	v a	a «	m	• a
zahajal in s kmetijstvam se kaj pečal.
ne samo po Krajnskim, ampak tudi v bližnji
okolici, zadela, kodér korún
lesá, de so
gnjije, ste ze većkrat
razpoke
okoli steržena veći, proti

kéi
kraju pa manji na to vižo mokrota popred iz srede
slišali, in od podukov, kakó gré z njim ravnati, izgine, poller še le iz krajne beline; razpokane kader se ga gnjiloba poprijemlje, v naših Novicah letine se v pesku popolnama nazaj marsiktero besedico brali.
stisnejo, kadar
je mokrota iz njih izginila. Znaminja popolnama Enaka šiba nam je jela, kakor se pogostama suho strojeniga lesá so drobné razpoke v sredi iz več krajev sliši, tudi na želji žugati; namreč, in okoli steržena, in če pesek poleg lesá clo nič de je začelo korunu enako tudi zelje sèmtertje po mokroten ni.
zelnikih gnjiti. Kaj bo , IV a | u i / , 11/ ua^ /iupci Id	I anu pu^uuom lea je am; ici u , tenue piun
žalostna nesreća zasači? Ce še ob ta božji dar	sredi takó stisnjene, de se pràv teško izdelovati
pridemo !	da. To se vé, dele v neprenehama gorkim in sonć
De bodo pa naši dragi kmetovavci, kterim bi	nim vremenu se zamore droban in debel les v
jelo zelje gnjiti, vedili, kaj je pri enaki bolezni	pesku s pridam strojiti.
kaj bo
ce nas zopet ta
Takó pogođeni les je silo terd, letine proti
storiti, jim svobodni naslednji svet damo:
Vsakimu kmetovavcu, kteri je precej zelja na sadil, bo gotovo tudi mar, de bi ga obilno přidělal
bo že za dom, ali pa za prodaj.
Pri barkarijah bolj merzlih krajev pa, kjer ne
naj
veku ne gré nič druziga storiti, kakor večkrat
utegnejo vselej sončniga vremena čakati, imajo po sebne podstrešne tla, ki jih po podzemeljskih žre Takimu čio- lili kurijo, in po njih nasuti pesek grejejo . kamor
na
je les za sušilo vložen.

zelnik stopiti in paziti, ce je zelje zdravo ali ne če vidi, de začne rumeno perje dobivati, mora že misliti, de je bolno ; takrat naj urno bolne glave odbere, poseka
lujejo,
Strugarjiin taki rokodelci, ki droban les izde
si lahko po razlozeni viži les sušili in pá
cali, kér je v naših krajih malo kedaj sončno vřeme
zriba in kisati dene ali pa sirove za tako sušilo dolgo časa stanovitno.
J. P.
vuuiyi i. ^	/ii im u 111 iviouii ui/iit au pa. au u v
pojé, de se mu ne bodo spridile in do dobriga so
gnjile. Naj gré po celim zelniku gori in doli in kjer Bratje SV. Cirila ill Metuda V Iiašill SOlah.
bo vidil, de so začeli iz s tor ze v ali kocenov
fStrunk) zeleni odrastiki spešno poganjati, akoravno
ni gnjilobe po
glavah še zapaziti, so venderle že
n
(Nadalje.)
Zdaj šola neha. Vi lehko zopet domá ostanete in
bolne, in gnjiloba se mu bo na njih kmalo očitno tedne ste v šoli dostali
na paso gonite, kakor hocete in kader hoeete.
Svoje

prikazala; in s takimi glavami naj dela ravno takó kakor smo mu popred povedali. Če pa kdo sirove zelnate glave

dokler je bila zima; dalje ne
kuhati hoče, naj jih
hati dene, s kropam popari
?
, predenj jih ku de ne bodo zdravju
škodljive.
Kdor bo z bolnim željeni takó, kakor smo mu danes svetovali, v caker šel, bo vidil, de se bo
utegnete vi, in vas tudi jaz ne silim v solo. Kratek čas vam bo saj, ce bote kaj lepiga brali, bukvice na pašo vzeli; — in kader ste živino vkročali, kake molitvice
se naučili, ali pa kako pesem zapeli. — Glejte! lani v jeseni, kader ste ledine zapustili, se niste nadjali, de
bote spomladi, kader spet na ledino přiženete, ze iz
zažugane nesreće precej ognil.
1
Oroslav.
bukvic brati znali.
Takó cvet in mladost nov sad
poganjata
u
„Vém, de bo nekterimu vasih tovarsev zal, ki so
^e nekaj od íllizarski£;a in tesarskio;a lesá. to priložnost zamudili, in je ne bojo lahko vec naj dli.
(Konec.)
Tudi nograški kolčiči in podporné za sadno drevje dalje terpijo, če so opaljeni. Povodně ceví ( rorij po verhi in po žreli opáliti, je práv koristno delo. Po opaljenih žrelih tekoča voda ima zmerej dobro slast.
Smolnata maža, s kakoršno se morske barke
Zima je pretekla vam in njim ; pa vi ste na dobicki, uni
nevedni kakor so bili. Dobro
danes brali: „Kar se
pa taki ubogi sromaki
je v mladosti učiti
se, kakor ste
v mladosti naučiš, s tem se za starost preskerbiš".
„Slišali so vsi vaši tovarši, stariši in cela soseska, de naše stopnje v teh 14 tednih niso bile zastonj. Vi znate
in napis; znate šteti do 100, po 1, po 2
V •
• V • •
5
mazejo, obvarje namazane lesove, posebno tište ki so v ozidje vdelani, mokrotě in gnjilobe, tode les mora popolnama suh biti, predenj se s smolnato mažo namaže, sicer bi mu škodljiva bila, kakor je bilo že spredej od oljnate maže ali farbanja rečeno.
kar je vsak slisal — zlogati, znate brati natis
, po 3, po 4,
po 5 , po 10. Števila poznate do 100 po nemških in rimskih števkah. Deset znamenj per branji znate raz-ločiti, veste tudi, koliko meseov je v leti in kakó se imenujejo. Iz katekizma ste se naučili od kraja do osmiga clena ali artikelna apostoljske vére, takó, de sim z vami zadovoljin, in blezo, de se je tudi vašim starišam dobro zdelo, kér ste takó gladko in čversto odgovarjali, kar sim vas keršanskiga nauka poprašal. — Za ta kratek čas se že zaide, kar znate".	■
pesek vloženi les.
barkarijah pràv toplih krajev vkladajo les v suh pesek, de se pràv pràv vstroji in uterdi; to delo gré takó : Les se perpelje na tak prostor, kjer
sonce celi dan liudó perpéka, tla morajo s kame-	„Pa nikar ne mislite, de že zadosti znate! Le za-
njem uterjene (llaštrane), potem pa s suhim in čistim četek nauka je to, pa ne konec. Zdaj se imate vi dalje peskam eno dlan na debelo nasute biti, po peski se poklada les vsake mere takó, de se eden dru ziga ne tiší ; po lesu nasujejo zopet lego peska
gnati, de bote cedalje bolj popolnama znali, kér véste, de berete še kesno, pocasi, pa še z jeclanjenr*.
takó na debelo, de je les s peskam vès dobro po- se uči pisati in brati? Zató, naj bi po tem pridnejši bil,
I___• 1	_ I • •	______J	1 • 1	v	lvi»	I	*	j*	1	, ,	. .	. ,	J	• V • •	1	• •
Véste pa tudi, zakaj clovek v šolo hodi
zakaj
krit, pustijo ga toliko
casa ležati, de se
in posuši. Se bolj je, če se h pesku galunaste parstí v šolo dali, ali take zemlje primeša, ki ima solnate kisline in leoši slu:
práv spotí se bolj pametno nosil. Zató so vas stariši in gospodarji
é	»9	V«	m m*	m	1 « »a«	à	# i	1	1 •	• v •	1 •
de bi jih po tem raji ubogali, rajsi molili
ima solnate kisline (Salzsâure) veliko v sebi, kakoršne se lahko dobi dovelj. Vsakterimu je znano, de sonce pesek hudó
sogreje, de ? če bi ravno podnebje se že shladilo,
lepši služili Bogú in ljudém;
naj bi rastli v modrosti
in starosti in v gnadi per Bogu in per ljudéh. To bo vaša nar veči sreča. Ravno zató so se vas tvegali vaši
dobri stariši celo zimo, ter so dostikrat za vas h živini
stopili, ali h kakimu drugimu opravku, de ste se le vi učiti utegnili; in zató jim imate hvalo véditi. Posebne hvale vredni so tisti dobri gospodarji, ki so tudi vam
služevnim fantam v šolo pervošili. Vi pastirji in hlapci ste svojim dobrim hišnim očetam za to posebne hvale
Zamolčič.
Veliko Slovencov je po nekdanjih zgodbah o slediti.
zmed njih .
emga
dolžni; zakaj lepšiga in boljšiga bi
_	«	V 1	i	1 • , •
dati
vam ne bili mogli
u
Za kratek čas naj tukaj sosebno od koiikor mi je moč, vsacimu razumevno povém; ta je Zamolčič, od Grekov in Latincov Zamolxis imeno-
i
kakor de so vam v solo hoditi přivolili Bral jih bom, ki so nar bolj pridno v šolo hodili. Taciga. ki je črez trikrat šolo zamudii, klical
n
ne bom".
n
Ako sim ravno z nekterimi pràv zadovoljin
i
da
rila vam nimam dati. Za dobro imejte, kar sim vam storil, de sim se z vami trudil, de sim vsakteriniu bukvice oskerbel, v kterih ste se brati naučili, de sim vam kupil krajde in papirja, de sim vam novo tablo pripra-
van. On je bil getiskiga rodu, in kakor greški pisavec Hero dot pravi, kakih 1110 let pred Kristusovim roj-stvam getiški in trački postavodaj. Get i so bili slovenski prebivavci deželá obCernim Morji, kjer se Ister ali Dunarva vanj steka. Od njih tudi Ovid perpoveduje, kér je kot rimski ubežen mogel ob Kristusovih časih med njimi živeti. Oni so se s kmetijstvam pecali, saj je tam rodoviten svet, kakor nam dandanašnji Banat
i
vil, de sim s svojimi dervami šolsko jisbo celo zimo kuriti dal. Vse to sim vam storil zató, de bi se kaj lepiga naučili, de bi kdaj od vas kaj prida slišati bilo
u
ki je en kos tistih deželá, spričuje. Greki, kteri so se bolj kupčije poprijemali, so jih Gete, to je po naše kmete imenovali. Turaki, Traki, Duraki, Derači (Thraces) od Turaka, Traka, Trača ali Duraka
n
De ne pozabite, cesar ste
se naučili, in se v nauki
(Thrax) Tur o vi g a
f
i
Duro viga
ali T ero viga (to je
boljšate. vas boni po veliki noci za kake 2 uri ob ne-deljah v šolo vzel, de bote brali, iz glave rajtali, evan-gelj razlagali, keršanski nauk ponavljali i. t. d. Ako zdravi včakamo, bom k leti dekletam — kakor sim letas fantam
Martoviga) in Nirijniga sina, ki je 1690 let pred
Kristusam živel, imenovani, so stanovali v Turačii
1
Tračii ali Dračii dandanašnji Turčii.
šolo od peri
(Konec sledí.)
Postave, ki
jim jih je Zamolčič dajal, so bile pràv modre. Po Egiptu je oil potoval, in od tam postave ter navade v svoje domače dežele prinesel. Cude fScythae) — takó
KRAJOPISJE.
Cesta cez Ljubèlj.
Krajnsko je od Koroškiga skoz in skoz s
so bile imenovane veći del Rimljanam in Grekam neznane ljudstva — med kterimi so bili tudi Geti — Cude, pravim, je bil s svojimi postavami Zamolčič napravil modre, trezne , pravične, neobrestne in de so zvesto obljube in
terdnimi
prisege
deržali. De si je bil več veljavnosti perdobil, in
mejniki, visokimi snežniki,, ločeno; zatorej tudi ceste iz de so ljudjé zvestejsi njegovih naukov poslušali
i
ene v drugo deželo le čez hřibe peljajo: na Beljak
Koren, na Celjovec
čez Jezerski včrh. N
cez Ljubčlj, in na Káplo po Kokři
si je
bil podzemeljsko hišo naredil, v kteri je cele tri leta ti cal, četerto leto je bil spet na dan přišel. Turaki so
med temi je imenovana in ob- mislili, de je od smerti vstal, in zató so mu
v
se
bolj
iskovana cesta cez Ljubèlj; kér gré
v •
del vožnje med terdno verjeli, kar jih je ucil. Posebno jih je učil pre
dvěma deželama čez njo. V prejšnih časih seje tukej le	duševanje (die Seelenwanderung), in jim obetal vecno
s tovori zamôglo čez priti, in kakó močnó je kupčija po	srečo v prihodnjim življenji, če bodo zvesto njegove na-
tem potu šla, kaže med drugim to, de so cerkev s v.	uke deržali. Nekteri pravijo, de je bil Zamolčič su-
podej stojí, po obljubi kupci zidali, ki so čez	ženj in učenec modrijana Pit a gora (Pythagoras). Kadar
An
i
ki
goro tovorili, to je bilo léta 1519. — Kér je pa pot
vender nevarna in težavna bila, je Karl, Nadvojvoda ------- ------ -----
Štajarski, krog leta 1560 z lastnimi potroški dal cesto	goree, saj so tudi Greki imenovali
_________îi!_______i- ____x________ x. , . , <	«^aíí ik^.u «a dur"*
se rece Pitagor ali Pythagoras, je kakor bi kdo
ta modrijan res Pod-
kar je po naše
rekel Podgorec. Morebiti je bii
n
napraviti namesti prejšne to\
poti
ta je umetno
li
noe
i li
thér" po naše
li
tje v ovinkih po hřibu gori do verha spelj
i
včrh téga po nase
se je popřed pod zemljo skozi šlo, kakor je per Valva
„dra ž i m u; besedah tudi vidimo
u
„thyra naš o in
il y x " ali plah po naše
i
u
il
thrasso" duri". V teh
i li
per Grekih v
in
th
zorji v podobi se víditi
Cesar Karl VI. oče Marij
T ere žije, je med drugimi dal tudi cesto
Ljubèlj ve
spremenjen. Marsikdo bo besedo Pythagoras tudi iz greškiga razlagal, kér se mu novo zdi kaj
taciga iz
liko popi
m
čez v Goratàn
erb i prekopati, de se gré zdaj prosto slovenskiga razložiti. Jez njegovih misel ne zametjem
t,	-w	V	1	1	J	1 » •	1	I «	1 V f j •	•
i
Od tega časa stojite tudi verhi dve
Pi
ramidi (štručasta pila) iz kamna z napisani v spominik. Se več se je pa za letó cesto zgodilo pod rajnkim svitlim
le to recem, de se da tudi iz slovenskiga razloziti slovenski rod je takó star kot vender sploh za Greka veljá ;
i
in
greški.
Ali
Pitagor
Cesarjem F r a n c a m I. in zdajnjim Ferdinandam I
kér
saj tudi marsikteri Slovenec za Nemca veljá, in marsikteri Nemec ima tudi
OMIJI/Ili A JL M 11 V M MMM M • ill /ill Uj 1JJ 1U| JL1 U 1 U 1 11 U U U U lit JL • * IV^l	* ----— ------------------~ J ~ 7 --- ---------------------- -----------
bila cesta verhi za tri ovinke ali ride ponižana, in so se slovensko imé. Pitagor je bil rojen na otoku Samu
^ _	_ _	______V	7	• • V« ! 11«WJ/\1J	! T» « i	«n i	A -
podporné ali skarp sód sozidale. Gov
ki
bile pred večidel leséne
pov
so cló, de bodo
gorór prekopali
ali prevertali, in cesto pod zemljo skozi peljali, takó, de
bi na Koroski strani per cerkvi sv. Lenarta vunkej peršla kar se pa moi
i
ebiti ne bo lahko zgodilo
in je zivel okoli 540. leta pred Kristusam. Po tem ta kim bi bil tudi Zamolčič veliko pozneje živel, kot je bilo od začetka rečeno. Ko je bil Zamolčič umerl, so ga po božje častili. Imé £ amo lei č je imel od tod, kér je bil tri leta zamole an, ali pa od tod, ko se je per
Kar gré
i
adne kupčijske vožnje čez Ljubèlj jo Koróšci od une, in Krajnci od te strani do verha iz-peljajo, in tamkej prekladajo; zató so tudi verhi hrami
njih zamore spraviti, de se malo na eniga
P i t a g o r u
i
kakor
drugi
učenci, molčanja vadil.
Poženčan.
de
ćute) postavljeni, Pot čez Ljubèlj je sterma
i
se blagó v
Slovenski osrlednik.

takó
konj plaz
more naložiti
m
imski čas je
oljo snežnih
nevarno; zatorej so tudi po zimi vedno delavci
perpravlj dajo.
i
de cesto, ako je zasuta, od snegá odki
Tudi se večkrat zgodi, de
ljudí plaz podsuje, kakor
je se predlansko léto neki cestoravnávec (Wegmeister)
nje: da
i
5. list.
Juri y metlar v Rovtah Mihèlu v Ljubljani.
(Odgovor na vprašanje v 20. listu Novic.)
Veliko časa je že preteklo, kar si mi dal vpraša-
„Kakšen mora biti stan slovenskiga naro-če ga po obléki prevdarim?" Zaméril mi ne
v Begunsk
pla
konec storil
in so nje
mertvo boš, de ti takó pozno odgovorim
i
kér
9 V
ves
i
de sim se v
truplo se le cez nekaj tednov našli
P. H
svoji mladosti samo toliko brati ucil, de zdaj pocasi Novice ali kake druge bukvice prebéram; pisati pa ne
znam ne čerkice, in v ti reči moram tisti teti, Maruši
niti.
Kakor povsod, takó je tildi tukej le eden bil
práv dati, ki ti je
unidan takó neomikano pismo poslala, zavárvan , in ta je komaj pred štirnajstimi dnevi bil to
akoravno se ne more tajiti, de ti je tudi veliko resnič
preskerbel; drugi
pa
y
ki je bil popřed zavarvan
y
je
niga pisala. Kar ti tukej pošljem, niso moje misli, temuč pred časam odstopil. De bi pač enkrat ljudjé spoznali, nekiga gospoda iz Ljubljane, ki je bil té dni z nékim de plačilo zavarovanja ni noben davk, ampak le do-
— v b rotin dar, ki se bratu v nesreči podělí; kteri ima
učenim gospodam
ne vém v kakšnih opravilih
P. H.
Rovtah. Gospod fajmašter so ju h kosilu povabili, in kér tedej podobo milošine ali almozne ; kteri pa tudi v času je ravno Kožarjev Matevž na šolske praznike (va- nesreće stotero plačilo pernese kance) přišel, so tudi njega v družbo vzéli. Ta mi je povédal,
vse
kar je ptuji učeni gospod pri kosilu go
Kratek pregled novih slovenskih knjig
voril in on ti tudi vse to namesti mene piše
Med družim i pogovori je bilo tudi od nóšnje kme
4.
Zdravo teló nar boljši blag
nauk zdrav je
tov na Krajnskini govorjenje in ptuji gospod je re- obraniti. Spisal P. K. liobida benediktinar in c. k
učitelj matematike. V Celovcu 1846.
Nate bukve , ljubi Slovenci ! kterih ste že davnej
kel : „
okróg,
Zdi se mi

de
ga ni para Krajnski nošnji
kakó
je tó mogoce.
V
delee
kér vunder ni fabrik v de-
želi, in kmetje vsih krajev tožijo, de jim zemljiša komaj pricakovali v potrebi, ko vas je bolezin napadla in po
de
davke in druge potrebne reci komaj
toliko veržejo, opravljajo. Přehodil sim Krajnsko deželo od kraja do kraja, in nikjér nisim slišal, de bi bili kmetje zadovoljni s svojimi prihodki
moci zdravnika niste
mogli
dobiti
bukev, ktere bi imele v vsaki hi nik.
bit
Gosp
pisatelj teh sicer zdrav-
pa so po dobrih naukih skupej spravili, kar je od
zdravnikov poterjeniga ali
sicer skusenig
yy
Res je tó
J » "i
odgovoré
o*
fy>
ospod fajmošter
T
bukve pa niso zató pi
y
de bi se ljudjé
velikrat sim si že sam mislil, de je to velika nesreća brez zdravnika samí sebe ozdravljali, ampak so le za
take potrebe na pomoč dane, kadar ni moč zdravnika
za našo domovino
de se toliko teško zasluženiga de
narja iz dežele pošlje, v kteri je kmetijstvo in malo dobiti. Zató pisatelj pri vsaki hujši bolezni s svojimi
kupčije edini pomoček, si pičel živež zaslužiti.
Zakaj
sveti odnehaj
ukazej
y
t

p
d r a v n i k
obertnost je še v zibéli, in kar je obertnikov in roko- poslat
8 a m o 1 a s t
ozdravljanje je ne var na
re c;
delcov v deželi, so veči del ptujci.
u
kakó pa zdravje ohraniti in se bol
t
yy
Veliko jih je ptujcov rés
u
odgovori ptuji

to naj
y
k clovek vé, in zató so imenovane bukvice
pa to nemore drugači biti. Zakaj obertnost ptujih, prav prav koristne imenovati. Tudi so v lahko umljivim
zgodbami
raz
spod
posebno nemških deželá je že na visoki stopuji in vsak	jeziku pisane , in nauki so s svarivnimi
se oberne tjè, kjér se mu več zaslužkov kaže, in potrébe	jasnjeni, ki se dajo pràv prijetno brati. Škoda, de se
današnjih časov so take, de ljudstvo s vsakdanjimi iz-	je v hvale vredne bukvice precej tiskarskih pogreškov
delki nikjér več dovoljno ni. In to se vidi posebno na	vgnjezdilo
o.
Krajnskini. Pesterna in
pastarica, keršenca
in gospo
dinja, pastir, hlapec in gospodar — bodi si pri delu, na
polji ali pri domaćih opravilih so vsi napravljeni skorej mislil, de mora
y
de bi
biti tukaj izverstno bogastvo in
premozeiije
u
Nebeske Roie. Spisal naš sloveči misijonar Fri-
derik Baraga. Kaj v sebi zapopadejo, je iz pregovora očitno, v kterim se bere: Imenujem lete bukve: Nebeske rože, zakaj tukej so razložene in perporočene lepe keršanske čednosti. ktere
Casi so minuli, de bi se moglo reči, kakor je naš paradiža pernesel.
y
u
nam je Jezus iz nebeškiga
Vodnik od zadovoljniga Krajnca pel:
Bukev tih ni treba perporočevati
y
y
nost
govori
,,Imam oblačilo Bomacga pad vana Zenica pa krilo, Iz prav'ga mezlana".
Kar se nósi, je sama tanjčica. Nekdajna imenit-
riga platna je minula; zakaj? Lahko se od-Obrajtano je bilo, dokler lepšiga nemškiga niso
zakaj dosti jih perporocuje i mé in poprejšnje delà gla sovitniga spisavca, kteri, desiravno je že več lét v ptu
jih deželah, vender v
prav gladki
in lični slovenšini,
• v
pise
Zató
in zraven tega popolnama prosto in umevno so tudi njegove bukve med vsimi drugimi cerkevnimi našimu prostimu ljudstvu nar Ijubši.
poznali; ko je to v dezelo prišlo, se nihce vec ni za domaće pečal in nihče ni dalje mislil, kakó bi se domače v enako versto s ptujim djalo. Sukno, kakoršno se je
Cerkna vganjka.
pred 50 lçti nosilo, je predebelo, preburno, tanjko mora biti in gladkiga lica, in od kodi se tako dobiva v deželo? Iz ptujih krajev. Svila (žida) in žamet, mušelin in berkalj pride za drage denarje v deželo; poznali niso naši spredniki teh rob, ki so v domaćim bukovim suknu in v domaćim platnu oblečeni hodili. Se moj rajnki oče so nii plajš zapustili iz taciga sukna, kteriga so še pastir nosili, in pri poroki v njem bili, povedali so mi pa tudi, de so takrat pastirji imeli po 10 in več gol-
ki
S c nar dražji ti rec imenujem, Z b pred puštam nar bólj gospodujem S p per delu na potu te vijem,
l te tudi odkritiga krijem, Večkrat, kader se vdariš al' spečeš.
y
Lej
brez sledne tih cerk me izrečeš.
0
Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je:
Irt
T r i.
dinarjev vedno v aržeti ; zdaj je malo gospodarjev zamorejo kaj taciga reci.
y
r/iitni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
Krajnju
12. Kimovca.
Kim ovca.
erold.
(Ivonec sledi.)
Nesreća.
Zvečér 7. Kimovca proti polnoči se je v Dobu na
enim koncu vasi hud oginj
vzdignil,
in je trém kmeto
vavcam pohištva, nekaj do tal, nekaj le strehe pokon-čal. Velika sreča je bila za vso vas, de je bila noč popolnama tiha, de se je takó
A
o°*
nju

moglo na prej
ubra
mernik Pšenice domače •
» banaške
Tursice.........
Sorsice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
)