AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 48.
CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING FEBRUARY 27th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Slovenske vesti iz širne Amerike
V Waukeganu, 111., je umrl 18 letni Emil Podboy in sicer radi ponesrečene operacije na 1 slepiču. Istotam se je poročil Jos. Mesec ml., sin j. Meseca iz Verda, z Johanco Setničar. Pred nekaj tedni sta praznovala v Waukeganu srebrno poroko John ■ Dobrovolc iz Bistre in njegova žena Mary Tišlerjeva iz Devc pri Stari Vrhniki.
Dramatično društvo "Slovenja," Barberton, Ohio, priredi dne 1. marca v dvorani društva "Domovina" lepo igro "Sovražnik žensk."
Pri družini Jakob Cerarja
v Ridgewood, N. Y., se je na Washingtonov rojstni dan oglasila gospa štorklja in pustila za spomin 10 funtov in pol težkega fantiča.
Iz starega kraja sta dospela v Barberton, Ohio, Antonija Gerbajs, ki je dospela k družini Smole, in John Pen-ko, ki se je naselil pri družini John Klančar. >
Rose Gerbec, stara 16 let, hčerka družine Jernej Gerbec je šla k sestram Domini-kankam v Akron, Ohio. Pripravila se bo za učiteljski stan.
V	Barbertonu, Ohio, se je poročila Miss Frances Župeq, hčerka dobro poznane družine Jernej Župec, ki je v naselbini jako priljubljena.
Otroci Mrs. Mary Sigmund so priredili svoji materi ob priliki njenega 60. rojstnega dneva lepo "party," katere se je udeležilo številno prijateljev iz Barbertona.
Rojak Jos. Škraba iz Barbertona, Ohio, ki je pred nedavnim ubil svojo ženo, je bil sedaj poslan v umobolnico v Lima, Ohio, potem ko je bil od zdravnikov spoznan umobol-nim.
V	Imperial, Pa., se je smrtno ponesrečil rojak Jos. Jerman. Zjutraj se je podal na obisk k sorodnikom svoje žene, ki žive v West Virginiji. Nazaj grede se je pa njegov avto zagnal v breg in se prekucnil nazaj na cesto. Ranjki je bil.član SNPJ in JSKJ.
V	Milwaukee, Wis., se je poročil rojak Mike Rotar z Miss Antonijo Osojnik.
V	Pueblo, Colo, se je poročil Frank Mihelčič z Štefanijo Lesar, hčerko jako dobro poznane tamojšne družine.
V	Jolietu, 111., je umrl rojak Anton Košiček, star 64 let. Doma je bil i.z Žužemberka na Dolenjskem, po domače Ma-teč.
Predsednik delavske federacije priporoča dobro pivo
Boljševiki se bojijo velike vojne.
Moskva, 25. febr. Voditelji boljševiške Rusije so izdali nekak manifest na ruski narod, v katerem svarijo pred^ imperialistično kampanjo tujih dežel, ki so ljubosumne na gospodarski in industrijski napredek sovjetske Rusije. Komunistične oblasti sg dozdevno boje, da nameravajo ruski sosedi v Evropi podvze-ti gotove gospodarske korake napram Rusiji, ali pa celo Rusijo prisiliti v vojno. Ta strah Rusije se je še povečal, ko se je v tujezemstvu zadnje čase pričela ostra kampanja napram Rusiji, ker slednja preganja z vso silo vernike raznih sekt. Vladni organ "Izvestja" piše v skrajno ostrem članku sledeče: "Vse sile reakcije po celem svetu so mobilizirali proti Rusiji. Papež, nadškof v Canterbury, francoska policija,'angleški zgubljeni socialisti, nemška buržoazija, fašistovski denar, vse to se je združilo v I sveto unijo, da začnejo Z novimi banditskimi napadi proti Rusiji." V enakem tonu se izjavljajo tudi drugi komunistični časopisi v Rusiji. Drugod pa vlada mnenje, da boljševiki le s k u š a j o napraviti umetno gonjo, da si pridobijo zgubljene simpatije.
-o-
Zvezni prohibicijski
agenti zopet streljali
Tulsa, Okla., 25. febr, Dva farmarja se nahajata v bojni-šnici tukaj, in trije zvezni prohibicijski agenti so bili aretirani kot posledica pogona zveznih agentov na neko farmarsko poslopje. Zvezni prohibicijski agent Wolver-ton je izjavil, da je dobil zanesljive podatke, da se na farmi George Lewisa prodaja žganje. Šel je tja z dvema d r u gima agentoma. Ko je stopil v hišo je farmarjeva žena razbijala steklenice, polne žganja, dočim je Lewis hotel streljati z revolverjem, toda :-e slednji ni sporožil, nakar Le Wolverton sam začel streljati.
Jetnik, ki se brani pozdraviti zastavo
Nova zlata polja so odkrili v Alaski
Washington, 25. febr. V okraju PoormaVi, Alaska, so dobili obilico zlata, in od vseh krajev prihajajo zla4;o-iskalci, ki si lastijo vsak svojo zemljo, da na njej iščejo zlato. Kot se poroča notranjemu oddelku vlade so nova zlata polja najbolj obsežna, kar so jih kdaj dobili v Alaski.
San Francisco, 25. febr. Herbert Steiger je stal včeraj pred policijskim sodnikom obtožen potepuštva. Tekom obravnave mu je sodnik ukazal, da pozdravi ameriško zastavo kot v znamenje, da spoštuje Ameriko. Ker pa aretirani tega ni hotel storiti, ga ,'e sodnik obsodil na 30 dni zapora radi nespolnovanja sodnega povelja. Steiger je proti obsodbi vložil priziv.
*	Parnik Carmania je bil lahno poškodovan, ko je trčil z nekim drugim parnikom blizu Philadelphije.
*	Francoska vlada pod vodstvom Chautemps je dobila nezaupnico v zbornici.
Poroka Miss Perlin
V soboto, 1. marca se vrši v slovenski cerkvi v Collin-woodu na Holmes Ave. poroka Miss Rose Perlin, 13525 Darley Ave., hčerke dobro poznane družine Mr. in Mrs. Math Perlin, z Mr. Anly Sullivan. Poročna slavnost se vrši zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd., kamor so prijazno vabljeni vsi prijatelji in znanci. Iskrene čestitke mlademu paru! ;
O Cene jajcem so se zadnje čase precej znižale.
Pravilne številke glede napredovanja J. S. K. Jed-note v preteklem letu
V uredniškem članku "Ameriške Domovine" z dne 18. februarja je bilo v razpravi o jugoslovanskih podpornih organizacijah med drugim omenjeno, da je Jugoslovanska Kat. Jednota v letu 1928 finančno napredovala za $22,339.68. Take številke je baje priobčil Jugoslovanski Informacijski Urad v New Yorku.
Urednik Nove Dobe, uradnega glasila J. S. K. Jednote, smatra potrebnim gornje poročilo označiti kot NETOČNO. V našem uradnem glasilu priobčeni računi kažejo, da je skupno čisto premoženje J. S. K. Jednote konci 'eta 1927 znašalo $988,827,29, konci leta 1928 pa $1,098, 533.25.
Čisti prirastek premoženja J. S. K. Jednote je torej v letu 1928 znašal svoto $109,755.96. — Urednik.
To poročilo čitamo v "Novi Dobi," ki je uradno glasilo J. S. K. Jednote. V "Ameriški Domovini" je bilo označeno, da je znašal prirastek v letu 1928 samo $22,339.68. To poročilo je bilo posneto po statistiki, ki smo jo prejeli od Jugoslav Information Bureau iz New Yorka, kot se je uredništvo "Nove Dobe" tudi prepričalo. Da pa pošilja Jugoslav Information Bureau napačna poročila v javnost, o tem se bomo direktno pomenili z d o t i č n i m uradom.
Ljudsko štetje *
Štiri nova vprašanja bodo stavili ljudski števci osebam v Zed. državah, ko začnejo 2. aprila z javnim štetjem. Prvo vprašanje: Ali ste bili včeraj na delu? Kdaj ste zadnjič delali? Ali ste lastnik hiše ali rentate v hiši? Ali imate radio? To sta nova vprašanja, ki bodo stavljena pri ljudskem štetju.
Električna družba je znižala 250,000 odjemalcem cene za elektriko
The Cleveland Electric Illuminating Co. naznanja, da je prostovoljno znižala cene elektriki, kar bo malim odjemalcem elektrike znižalo njih račune za elektriko vsako leto za približno $800.000. Nove cene za kilovatne ure so: za prvih 40 kilovatnih ur na mesec se plača 5 centov kilovatne ure, za prihodnjih 200 kilovatnih ur po 4c od kilovat ure, in kdor rabi več kot 240 kilovatnih ur na mesec, plača po tem za vsako kilovat uro 2.8 centa od ure. Nove cene se tičejo kakih 250.000 odjemalcev, katere ima omenjena kompanija, in se računa, da si bodo ti odjemalci prihranili približno $800.000 na leto na elektriki. Približno 130 mest in vasi dobiva elektriko od te družbe. Slednja je izjavila, da so bile nove cene omogočene, ker je kompanija dobila nov način proizvajanja elektrike in je vpeljala v vse postaje modern način poslovanja.
Znižana registracija Te dni je stopila nova postava v veljavo glede registracije državljanov za volitve. Dosedaj se je moral vsak državljan v Clevelandu vsaj enkrat na leto registrirati, ako je hotel voliti. V bodoče se bodo pa morali samo oni vsako leto registrirati, ki so se med letom preselili iz pre-cinkta. Ako pa stanujete stalno v volivnem precinktu se vam ni treba registrirati za volitve, ako ste že prej enkrat registrirani.
Maškeradna veselica Društvo Cvetoči Nobel št. 450 S. N. P. J. priredi v soboto 1. marca, veliko maške-radno veselico v Špelkotovih prostorih. Vsaka masTva dobi en dobitek. Kdo se ne bi po-služil te prilike! Prijazno Ste vabljeni, od blizu in daleč.
P r v o leto predsedništva Hooverja. Nič se ni zgodilo, ničesar doseglo
Washington; 25. febr. Senator McKelar iz Tennessee je danes govoril v senatu glede dogodkov prvega leta, ko je Hoover postal predsednik. Napadal je Hooverja na \seh krajih in koncih. Njegova komisija za preiskovanje zločinov, je dejal senator Mc-Kellar, je kolosalen bluf, in londonska konferenca za raz-or6žitev bi se pravzaprav morala imenovati "konferenca za večje oboroževanje." Senator McKellar je pozval vsakogar, da naj pokaže, če je Hoover naredil v prvem letu svoje administracije en sam kopak naprej. "Postave se niso še nikdar tako očitno kršile, kot se kršijo pod vlado Hooverja," je grmel bojeviti senator. Tudi Hooverjeva zur nanja politika je bila udarec v vodo, in bo taka ostala tudi v bodočnosti. Vsak korak, ki ga je Hoover naredil, odkar je vzel vladne vajeti v roke, je bil v škodo dežele, in nobenih uspehov v čast Hooverja se ne more dognati. In današnja brezposelnost je krona vseh neuspehov, katere je dosegel Hoover v prvem'letu administracije.
Victor Radio Ako hočete imeti čist glas v svojem radio aparatu, morate imeti aparat, ki vam či-stosfglasu garantira. In to je Victor Radio aparat, katerega lahko dobite pri poznani domači tvrdki Anton Mervar, 6921 St. Clair Ave. Eksperti trdijo, da noben radio aparat, te ali one cene, se ne more primerjati z Victor Radio apa-r a t o m. Vprašajte pri Mr. Mervarju.
Hudo bolna Mrs. Žiberna, 8804 Rosewood* Ave., se nahaja že teden dni hudo bolna na svojem domu. Želimo, da bi kmalu zapustila frolniško postelj.
Dr. Snook bo moral v petek na elek. stol
Washington, 25. febr. Najvišja sodnija Zedinjenih držav je danes zavrnila prošnjo odvetnikov dr. Snooka, bivšega univerzitetnega profesorja na Columbus vseučilišču, ki je bil spoznan krivim, da je umoril dijakinjo Theoro Hix, in je bil raditega obsojen v smrt. Sodnija je izjavila, da nima povoda, da bi odredila ponovno obravnavo, kar pomeni, da je dr. Snook zgubil zadnjo priliko na svetu, da pobegne pravdnim potom električnemu stolu. Kakor hitro se je najvišja sodnija tozade-vnč izjavila, so odvetniki dr. Snooka pograbili suknje in klobuke, poiskali prvi vlak., ki je peljal v Columbus, da primejo še za eno slamico, ki se . jim nudi — prositi governer-ja države Ohio, da pomilosti dr. Snooka. Z odvetniki je pa odpotoval iz Washingtona tudi John J. Chester, državni pravdnik v Columbusu, ki bo napel vse sile, da governer ne pomilosti Snooka. Ako governer danes ne pomilosti Snooka, mora slednji v petek zjutraj umreti na električnem stolu.
Smrt rojakinje
V torek zvečer je preminula Karolina 'Klančar, rojena Sterle ,stanujoča na 1047 E. S7th St. Umrla je v bolnici sv. Aleša, kamor je bila pripeljana isti dan. Bolezen je prišla nagloma. Mrtvoud in bož-jast jo je mučila ves dan. Ranjka Karolina Klančar je bila doma iz Sodražice, kjer zapušča še mater. V Ameriki je bivala 28 let. Stara je bila 49 let. Tu zapušča žalujočega soproga John Klančar in sina Antona, ki pohaja višje šole in je star 21 let, brata Frank Sterle in dve sestri, Marija Komin in Leopoldo Pucel, ki se nahaja v Chis-hclm, Monn. Pogreb ranjke se vrši v pondeljek zjutraj iz cerkve sv. Vida in iz hiše žalosti 1047 E. 67th St. pod vodL stvom A. Grdina & Sons. Naj bo ranji mirna ameriška zemlja.	i
"Policijski pes"
Grocerist Frank De Santo, 452 Woodland Ave. se je vedno smejal,\ko je čital poročila o trgovinah, ki so bile izro-pane. Imel je stasitega policijskega psa, kateremu je ponoči izročil v varstvo svoje premoženje. Pes je spal v trgovini. In v torek ponoči sta prišla dva bandita v grocerijo. Slišala sta pasje godrnanje, kar ju pa. ni oviralo, da sta izpraznila register do zadnjega. Pes je pričel'lajati, toda napasti se ni drznil. Lajanje je bilo tako silno, da so se zbudili vsi sosedi. Roparja sta medtem pa pobegnila z $420.00, in ko je dospela policija je-"policijski pes" še vedno lajal. In grocer Frank De Santo ie zgubil vero v policijske pse.
Dva cekina
V soboto 1. marca priredi društvo Beacons, SNPJ., in Klub Slovenskih Žena, S. D. Dvorane na Prince Ave. veliko maškeradno veselico. 'Kot nagrade bosta oddana dva cekina srečnim plesalcem. Pridite, mogoče bo cekin vaš!
1 — —
Urednica — učiteljica
Miss Kurent, poznana kot pomožna urednica angleške strani "Ameriške Domovine" pod i m e n o m "Cinderala Jane," poučuje sedaj na Notre Dame kolegiju, kjer se nahaja mnogo slovenskih dijakinj.
Umrl v domovini
Naš naročnik- nam sporoča, da je 3. febr. po kratki bo-lezni v ljubljanski bolnici' umrl dobro poznani trgovec in gostilničar Ivan Modic, doma iz občine Bloke, vas Fara. Počivaj v miru!
Ke&ljaci pridejo
Od 1. marca pa do 7. aprila bo v Clevelandu kar mrgolelo Regljačev, ki pridejo sem iz vseh strani Zedinjenih držav. Vršil se bo kongres ameriških kegljačev. Računa se, da pride v Cleveland nič manj kot 14,500 kegljačev, da pokažejo svojo umetnost in odnesejo to ali ono nagrado. Vseh raz-pi-sanih nagrad je $100,000. Tekmovalno kegljanje se bo /ršilo v mestnem avditoriju, kjer so postavili 32 kegljišč, na katerih se bo hkrati kegljalo. Kaj takega še nismo videli v Clevelandu. Kot se nam sporoča, bo nastopilo pri tekmi tudi 19 slovenskih "team-ov."
Lonis Marolt
V	soboto, 1. .marca, ob 8. uri zj. se bo brala sv. maša za-dušnica za pokojnim« Louis Marolt ,v cerkvi sv. Vida. Ob obletnici njegove smrti so orijatelji in znanci ranjkega proseni, da se udeležijo sv. maše.
Važna seja
Klub Pipa ima važno sejo v soboto 1. marca v navadnih prostorih. Treba je ukreniti vse potrebno glede piknika. Po seji bo dober prigrizek in nekaj za zaliti — brezplačno. Člani so prošeni, da se vsi udeleže seje.
7000 korporacij
V	Cuyahoga okraju se nahaja 7000 korporacij, ki še ni-'so plačale osebnega davka. Ako tega ne store do 1. marca, se jim naloži kazen v svo-ti 50 procentov. -
Nocoj je shod za "slovenski park"
j Nocoj zvečer se gre za j skupni narodni nastop v S. N. ! Domu na St. Clair Ave. Gre se za skupno narodno korist Slovencev v Clevelandu. Poročali smo že, da namerava mesto ^podariti Slovencem v Clevelandu lep kos zemlje v javnem parku, katero zemljo naj bi spremenili v "narodni j vrt." Na tem sestanku, ki se visi nocoj, bodo pojasnjene še podrobnosti in odgovarjalo se bo na morebitna vprašanja. Videli boste načrt zemljišča, da bo vsakomur jasno. Vprašalo se je tudi Mr. Hop-kinsa, da bi bil navzoč, in je odgovoril, da prav rad, toda ker mora isti večer po nujnih opravkih v Washington, je obljubil, da drugič gotovo prl-| de. Pridite pa vi Slovenci v i največjem številu na shod. Od j strani Civic Progress League se shoda udeleže: Mrs. Chas. Wolf i "am in Mrs. Jennie K. Zwick, ki bosta dajala pojasnila. Pridite ob 8. zvečer.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA:
«8.501 Za Cleveland, po pottl, celo leto $7.00
Zrn Ameriko, celo leto____
** A»«rtlro. pol leta-----U.0* | Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raanašalcih: celo leto $S.50: pol leta $8.00 Za Evropo In Kanado Je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, __6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0828._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o t March 3rd. 1879.
83
No. 48. Thu. Feb. 27th, 1930.
Pri naših trgovcih.
Te dni smo govorili z neko slovensko ženo, ki je prena-rejala obleke svojih hčerk. Dekletca so odrastla, oblekce so postajale premajhne, toda več oblek je bilo še uporabnih in jih je bilo treba le malo podaljšati in deloma razširiti, pa so zopet dobro uporabne.
In žena je pregledovala obleke, pa je rekla: Blago za to oblekco sem kupila pri tem slovenskem trgovcu. Tudi to blago je bilo kupljeno ravno tam. Ta-le obleka pa je bila delana iz blaga, ki sem ga kupila "v mestu." In ne vem, kako je to, da obleke delane iz blaga, ki je bilo kupljeno pri slovenskih trgovcih, mnogo dalj držijo kot pa obleke, delane iz blaga, kupljenega pri tujih trgovcih v mestu."
Pa smo se zasmejali in rekli: "Mrs. ali veste, da se gre slovenskim trgovcem za to, da vas obdržijo za stalno odje-malko? Ali veste, da se čuti slovenski trgovec odgovornega za vse, kar vam proda, ker je vedno pred vami iff greste mu vedno lahko povedat, ako je kaj narobe?
In v takem položaju vas slovenski trgovec gotovo ne bo hotel presiepariti, ker ve, da ste takoj lahko nad njim, ker želi še nadalje vas kot odjemalca., zato se pa potrudi, da vam ne postreže samo z nizko ceno, pač pa tudi z dobrim blagom.
Nasprotno katera velika trgovina v mestu čuti z vami, katera se zanima za vaš napredek, kdo se čuti odgovornega napram vam za vsak prodan predmet? Kupite kaj, kar vam ne ugaja in zahtevajte povračilo. V največ slučajih se vam smejejo, v nekaterih slučajih vam nevoljno zagodr-njajo, da lahko kaj druzega zberete, ako vam prvo ni po volji. O, naše ženske ima polno takih bridkih skušenj.
Vsakovrstne "razprodaje" vlečejo dostikrat v mestu, ;n ljudje drvijo dostikrat kot divji v mesto, kjer se prerivajo po natlačenih trgovinah, kjer nimajo prilike, da biv miru in razsodno izbrali, kar želijo, in kjer vam namečejo vse, staro in novo, preležano in moderno.
Ljudje v največ slučajih sploh ne gledajo na blago, ker nimajo prilike za'to radi silne gnječe. Samo cena vleče, pa naj bo blago še tako slabo. V naglici se kupi, zavije in odnese domov, potem pa ženska doma zdihuje, kako slabo ' blago je kupila v mestu.
Drugi trgovci so postali milijonarji, in med našimi slovenskimi trgovci ne poznamo danes še nikogar, ki bi bil vsaj blizu milijona, dasi bi ga vsakomur privoščili. Naši 'trgovci delajo z malim dobičkom, kupujejo zanesljivo blago, vam dajo domačo, prijazno postrežbo. V slovenski trgovini si lahko izberete po volji, kar želite, ni nobenega prerivanja, nobene gnječe, pač pa vam domači ljudje postrežejo, kar je pač v njih najboljših močeh mogoče. In če ni kje kaj prav, je slovenski trgovec še vedno tukaj, ki bo takoj vam ustregel po želji, ker njemu je do tega, da vas obdrži za odjemalca.
Znano je, da brez slovenskih trgovcev slovenska naselbina sploh ne bi poznala kakega napredka. Saj dajejo tisoče od svojega zaslužka vsako leto našim ljudem, našim društvom, našim narodnim ustanovam. Vsega tega ne dobimo nikdar od tujih trgovcev, ker nas poznajo le tedaj, kadar dajemo, ne pa tedaj, kadar kaj zahtevamo.
Tuji trgovci privabljajo v svoje trgovine ljudi z ogromno reklamo. Tudi naši slovenski trgovci bi morali dobro vedeti, da je reklama najboljši, prodajalec. Stalna reklama, dobro premišljena, poštena -in resnična. Vse največje ameriške trgovine so postale velike, ker so potrošile mnogo za reklamo.
Naši trgovci sicer ne morejo neprestano kričati v javnosti o tem ali onem, toda naše mnenje je, da bi moral vsak slovenski trgovec vsaj vsak mesec imeti primeren oglas, v katerem bi naznanjal, da nudi to ali ono ugodnost svojim odjemalcem za par dni. S tem se pridobi odjemalca, marsikaterega bi se pridržalo v naselbini, da ne bi hodil v mesto in potem godrnjal, da je tam kupil slabo blago, dočim je blago v domači trgovmi bolj trpežno, boljše "in po isti ceni.
^ttrmmmrn m mn n m	11 111 "	11 ™ 11 ,r' ' ■■ ■■ <•■■" ■■* " 1,111 «
DOPISI
' - -■ - - - ■■—•• •• - *■ ••—......... ■■ - .. ■■-■.... ..i.
Geneva, O. — Z o p e t se
oglašam s par vrsticami, če ne bo kdo hitel zamerit, kakor se je to zgodilo zadnje leto. T oda pregovor pravi, da čez sedem 1 e t vse prav pride. Vprašam vas, Clevelandčane, če je tudi v Člevelandu tako gorko, kakor tukaj na farmah? Toda, mislim, da mi ne boste po pravici povedali, zato bom šel raje sam pogledat tje. Tukaj je ravno tako, kakor v poletnem času. Včasih še meseca junija ni tako lepo in tako gorka sapica ne pihlja, kot te dni. Travca že zeleni in čebelice že brenče in si iščejo žlahtnih rožic, da se nasrkajo medu. Toda rožic
še lie bo tako kmalu, ker je še prezgodaj. Tudi mravlje so prišle že iz svojih trdnjav in prav pridno hite po mravljiščih. Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli take dneve, kot v. Floridi ali Kaliforniji, če ne bo vremenski prerok obrnil pratike na Sibirijo.
Včasih mi žena reče, kako je to, da grem tako rad v Cleveland. Kako bi ne šel rad, ko pa tako rad poslušam slovenske radio programe, katerih ne zamudim za noben denar. Poslušam lepe slovenske pesmi, pa šq katerega zvrnem lahko zraven. Želim, da bi bili vsi slovenski radie programi taki, kot so bili do
sedaj. Meni je slovenska pesem nadvse.
Toda Če bodo taki dnevi, bomo tudi tukaj na farmah kmalu .imeli radio programe. Tudi tukaj se bodo oglasile kmalu mične pesmice, ko nastopijo lepi spomladanski dnevi. Takrat boste pa tudi vi sem prišli poslušat. V srcu si boš pa mislil, da si zopet doma, v starem kraju, pod goro zeleno, kjer ptičice po-jo. Pridi nas obiskat, pa si boš razvedril svoje srce, na-vžiješ se svežega zraka, katerega ima vsak pravico vzeti, kolikor hoče. Slovenski farmerji v Genevi smo precej postrežljivi tako, da se vam ni treba bati, da bi šli lačni, ali pa žejni^domov.
No, kam jo pa mahnemo v
nedeljo, 1. marca? Kam drugam, kakor na bazar, ki se vrši v korist cerkve sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid, O. Tam bodo tako lepi dobitki, da bo lahko ,vsakemu žal, ki ne pride na-ta bazar. Hudo se ti bo storilo, če boš katerega srečal, ko bo nesel polno naročje darov iz tega bazarja. Bazar se bo vršil na 1. marca zvečer, na 2. in na 4. marca. Zadnji dan bo pa še najbolj imenitno, ker bomo nesli Vse dobitke domov, kar jih bo še ostalo. Ta dan bo tudi nas vseh god.
Čeprav sem daleč od Cle-velanda, tiste dni se vseeno vidimo na bazarju. Torej se vidimo na bazarju fare sv. Kristine v Euclidu, Ohio. Pozdrav! - Jerry Stroin.
SLOVENCI V ČLEVELANDU
V ilustriranem družinskem listu "Mladika," ki izhaja v Celju, je profesor dr. Josip Debevec napisal v februarski izdaji lista, karakteristično poročilo o vse-narodni razstavi, ki se je vršila v Člevelandu od 18. do 23. marca, 1929. Svoje poročilo je profesor Debevec črpal iz slavnostne knjižice, ki je izšla ob tisti priliki v angleščini in kjer je dal naš neumorni, zaslužni pesnile, g. Ivan Zorman, Američanom nekaj podatkov: kdo da smo, mi Slovenci.
Tako Zormanov članek v angleščini tu v Ameriki, tako je storil svoje dobro delo profesor Debevčev .prevod v stari domovini. Poznajo nas bolj Ameri-kanci, v domovini pa vedo, da njih sinovi, ki so odšli po svetu za kruhom, yie delajo sramote svoji rojstni domovini.
Članek prinašamo v celoti, kot je bil priobčen v "Mladiki:"
Slovenci v Člevelandu so uspešno tekmovali z 29 drugimi narodnostmi.
Cleveland v državi Ohio (v Severni Ameriki) napreduje z ogromnimi koraki1: po številu prebivalstva (en milijon ljudi) je že na petem mestu med mesti Severne Amerike, po višini kulture in izobrazbe pa — na prvem. Kdo je mestu priboril to zavidanja vredno prvenstvo? Stoodstotni Cleveland, t. j. tisti, katerih star|i in staršev starši so se tam rodili, s hvaležnostjo priznavajo, da imajo velik del zaslug za tolikšni napredek tudi1 vse razne narodnosti, katerih prvotna domovina je v Evropi ali Aziji in ki so začele nekako okoli 1. 1850 pošiljati svoje prve izseljence v Cleveland. Da bi tudi po zunanje pokazalo svojo hvaležnost in priznanje, je mesto Cleveland v dnevih od 18. do 23. marca 1929 priredilo v velikanski dvorani vsenarodno razstavo (All Nations Exposition). Priljubljeni mestni župan W. R. Hopkins je v začetku 1. 1929 približno takole pozval Clevelandce k sodelo vanju:	1
"Clevelandci! V našem mestu je razen pristnih Američanov še kakih trideset narodnosti, katerih stara domovina je ali v Evropi ali Aziji. Pripadniki teh narodnosti, ki so meni enako ljubi kakor pristni domačini, so prinesli s seboj iz starega kraja marsikaj umetniško dragocenega: lepo pesem, lepe narodne noše, krasne izdelke domače obrti itd. Naredimo raz. stavo t e h dragocenosti, da vas bomo mi, Američani, bolje spoznali in vzljubili. Obenem izdamo na mestne stroške knjigo: vsaki narodnosti dam točno dve strani na razpolago; na tem — res na tesnem prostoru — naj vsaka narodnost pove, kar ve najlepšega in najzanimivejšega o svojem narodu, o svoji stari domovini; ob koncu naj se tudi svobodno pobaha, kaj je storila v teku let za našo skupno domovino Ameriko." ■ Županov poziv je našel ra-
dosten odmev. Res, vprav trideset narodnosti je poslalo svoje dragocenosti in umetnine, prinesene v preteklih le tih čez morje, na razstavo. In prav tako je tudi vseh teh trideset narodnosti hvaležno porabilo tisti dve strani z ze-. lo strnjenimi in stisnjenimi podatki.
Tekmovale so tele narodnosti : Armenci, Bolgari, Čehi, Danci, Filipinci, Francozi. Grki, Hrvatje, Indijci, Irci, Italijani, Kitajci, Latiši, Lit-vanci, Macedonci, Madjari, Mehikanci, Nemci, Norvežani, Poljaki, Rumuni, Rusini, Sirci, Slovaki, Slovenci, Škoti, Španci, Švedi, Švicarji, Ti-rolci, Ukrajinci.
Naši rojaki so vzbujali pozornost s čipkami in s svojim prekrasnim petjem.
V slavnostni knjigi pa či-tamo o Slovencih tale lepi, z veliko ljubeznijo do stare domovine napisani članek iz peresa g. Ivana Zormana:
"Komaj bo kakšna narodnost na vsenarodni razstavi zanimivejša od Slove ncev. Slovenci, ki so najmanjši izmed treh rodov Jugoslavije (1,300.000), zavzemamo posebno mesto med Slovani. Čeprav so se tisoč let borili zoper tuje napade za svojo narodnost, so jo vendarle do danes ohranili z vsemi svojimi slovanskimi značilnostmi. Od desetega stoletja pa do konca svetovne vojne so živeli v avstroogrski monarhiji, pod nemško vladarsko hišo. Ni čuda, če njih slovstvo, njih glasba, njih umetnost kaže vpliv Zapada. Toda kljub temu zapadnem vplivu imajo Slovenci odločno slovanski značaj.
Posebnosti slovenske narodnosti se zlasti lepo odražajo v rezbariji, pestri narodni noši z značilnim pokrivalom, v slikah ter v vezenju, v čipkah, ki jih Slovenke od nekdaj rade izdelujejo v svojem prostem času. Med temi vezeninami vidimo vzorce izredne ljubkosti in lepote.
Dasi je Slovenec ponosen na pestre izdelke svoje hišne obrti, je vendarle vir njegovega največjega ponosa lepota njegove domovine, njegovo narodno petje ter njegovo slovstvo, zlasti pesništvo. Kdorkoli Slovenijo obišče, je nikdar več ne pozabi: tak izreden vtis napravi nje prirod-na lepota. Griček za gričkom se vzdiguje proti daljnemu obzorju; zasanjani gozdovi pokrivajo obširne ploskve tal; bele ceste se vijejo mimo bajnih pašnikov; kakor žamet mehka trava valovi v lahnem, hladnem vetriču; tu vam je žuborenje in gumljanje, pa tudi šumot voda, izvirajočih izpod skal apnenca ali granita; po vrhovih holmov in hribov pa so posejane skoro neštete cerkvice, bele golobice, druge pa se vesele dvigajo iz solnčnih dolin. Ni pretiravanje, če trdim, da nikjer v Evropi, da, na vsem svetu ni zbrane toliko lepote na raz-
meroma t£}ko majhnem prostoru, kakor na tem alpskem svetu. Da se o tem uverite, vam treba posetiti samo div-ni jezeri Blejsko in Bohinjsko, ali pa romantični svet okrog Triglava, čigar z večnim snegom in ledom pokrita glava se dviga nad vse druge vrhove (2863 m). Pa tudi idilična sela Slovenije so nepozabna.
Sedaj pa per .besed o ljudskem petju Slovencev. Ljudsko petje Slovencev se v precejšnji meri loči od ljudskega petja drugih Slovanov v tem, da so skoro vsi napevi v duru, napevi drugih Slovanov pa izvečine v molu. Narodna pesem Slovencev je časih resna in nežnotožna, časih pa vesela in dobrovoljno šaljiva; redkokdaj je bojevita, čeprav so Slovenci v teku stoletij okusili dosti vojnega gorja. Njih narodna pesem dokazuje dovolj jasno, da so bili vedno miroljuben narod. Omembe je vredno, da se zdi kakor prirojeno Slovencem peti tro-glasno. . Ne da bi se posebej pripravljali, reže eden prvi tenor drugi drugi tenor (vodilni glas), tretji pa bas. S svojimi lepimi glasovi so od nekdaj sodelovali v raznih evropskih opernih gledališ čih.
Dasi se narod, kakor so Slovenci, majhen po številu, povrhu pa še obdan od mogočnih sosedov, ne more ponašati niti z zgodovino, polno junaških činov narodnih kraljev in bojevnikov, niti z ve--liko industrijo, je samo po sebi umevno. Sme pa se po vsej pravici ponašati s svojim slovstvom. Poezije, kakor so Prešernove, Gregorčičeve in Župančičeve, ali povesti kakor so Jurčičeve, Tavčarjeve in Cankarjeve, bi delale čast vsakemu narodu, velikemu ali majhnemu. Dela teh slovenskih literarnih umetnikov so v resnici temelj slovenske kulture. Vse nosijo na sebi pečat in žig slovenske narodne osobitosti. Ker pa so ta dela spočeli možje svetovnega obzorja, imajo tudi splošen, svetoven pomen. Precej najboljših d e 1 slovenskega slovstva je že prevedenih v fazne evropske jezike. V angleščino pa še ni bilo mnogo prevedenih; nekaj teh prevodov je tudi v Ameriki zagledalo beli dan, imenujem naj Cankarjevega hlapca Jerneja (v prevodu Al. Adamiča v časopisu The Vanguard Press) in'Slovenske pesnike (Slovene poetry), izšlo v Člevelandu 1928.
K sklepu še besedo o Slovencih v Člevelandu. Cleveland je največja slovenska naselbina (35.000). Odlikuje se po veliki delavnosti.« Svoja družabna in kulturna središča imajo Slovenci v svojih "Narodnih domovih," ki jih je sedem, največji je na St. Clair Avenue, št. 6409. Imajo tudi veliko število podpornih društev, dramatičnih odsekov, sokolskih in orlovskih telovadnih društev, slovensko šolo, knjižnice, dva bančna zavoda (The North American Banking and Saving Co., in pa the International Savings and Loan Co.), štiri katoliške cerkve (sv. Vida, sv. Lovrenca, M. Božje in sv. Kristine) ter pet časopisov: Enakopravnost (dnevnik), Ameriška Domovina (dnevnik)? Nova Doba (tednik), Glasilo K."S. K. Jednote (tednik), Clevelandski časnik (pisan v angleščini tednik). Slovenci so zaposleni v vsakovrstnih obratih in tovarnah; mnogi imajo svojo trgovino; precejšnje število jih je tudi že v višjih poklicih zdravnikov, pravnikov itd.
Večjega pomena pa je vprašanje, so li Slovenci kaj pripomogli k napredku in veličini Amerike? Razen svojih žuljavih rok, ki so pomagale
narediti Ameriko za najbogatejši narod sveta, so dali Ameriki tudi svojo poštenost, svojo marljivost, svojo varčnost, svojo vedro, bistroum no družabnost ter svojo stroga nravno vestnost. Te lastnosti se lepo ujemajo z najboljšimi vzori in navadami njih nove domovine, Amerike. To spajanje najboljših posebnosti Slovencev z narodnimi vzori Američanov daje Člevelandu in Ameriki trdno poroštvo, da dobi v Slo-^ vencih vrle državljane."
Tako Zormanov članek. Pri naštevanju zaslug našega naroda za Ameriko bi pač pričakovali imena škofa Barage, misijonarja Pirca i. dr., ki so odločilno pomagali že pred sto leti civilizirati rdečekožce. Ampak razumemo: na dve strani se ne da mnogo spraviti.
Na čelu nosi vsak članek kak značilen okrasek: Bolga ri in Hrvatje so postavili na čelo skupino narodnih noš. Čehi sliko gradu Karlštajn, Grki tempelj Partenon, Irci portret svojega voditelja De Valera, Rumuni sliko starega samostana, Rusini sliko procesije ob blagoslovitvi "zvona svobode"itd., Slovenci pa so se odločili za sliko Blejskega jezera.
Pisatelj članka, Ivan Zorman, je veleugleden učitelj glasbe v Člevelandu (no, to se vidi tudi v spisu), pa tudi sam izvrsten pevec; je pa tu di slovenski pesnik: izdal je že štiri knjižice svojih liričnih poezij. V posebno zaslugo mu pa moramo šteti to, da zelo lepo prevaja naše slovenske lirične pesnike (Prešerna, Levstika, Jenka, Gregorčiča, Funtka, Medveda, Župančiča. . .) v angleški jezik in tako Američane seznanja z našo pesniško besedo. Zgoraj omenjeno Slovene poetry je on spisal in izdal.
Zanimiva je bila ta tekma zares; če končno še enkrat pogledamo imena, vidimo, da so se je udeležili sinovi vseh svropskih narodnosti, samo treh ne: Rusov, Turkov in Srbov jii med razstavljalci. Kaj jih ni v Člevelandu?
Dr. Josip Debevec.
j-o-
Suhači pripeljejo Turka v Ameriko
Istanbul', 25. Tebr. Zaro aga, poznani Turk, ki trdi, da je 156 let star, in da vse svoje življenje ni poskusil alkohola, pride v Ameriko na prošnjo suhačev, da ga bodo kazali, kako izgleda človek, ki ne pije alkohola. V Ameriko pride aprila meseca. Zaro aga je tekom svojega življenja pokopal že 11 svojih žen, in bo 12. ženo pustil doma, ko odide v Ameriko. In sedaj iščejo mokri enako starega moža, ki je pil alkohol v svojem življenju in dosegel visoko starost. In kot trdijo, ga že imajo.
MLADOST
je lepa, brezskrbna. Toda ne veste, kedaj vas zadene nesreča. V vsakem slučaju smo pripravljeni, noč in dan smo vam na razpolago, da vam pomagamo. Naša am-bulanca, naš moderni pogrebni zavod je vedno na razpolago za točno postrežbo.
Louis L. Ferfolia
(slovenski pogrebnih , 3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420 V NEWBURGU
Ce verjamete, al' pa ne...
Svoje čase je imel Jamšek dva psa, ki sta pa živela med seboj v večnem prepiru, rav-su in kavsu. Ni kazalo drugega, da je Jamšek enega prodal. Do tu je bilo vse dobro, ampak trubel pride sedaj: Jamšek bi namreč strašansko rad obiskal tistega svojega psa, ki ga je prodal, sedaj pa ne ve, komu ga je prodal, in ne kam. Jamšek prosi svoje znance, če kdo ve, kdo je kupil njegovega psa, naj mu to naznani, kakor hitro mogoče. Za tisto je Jamšek gvišen, da pes ni prav blizu, ker bi bil sicer že sam prišel domov.
rA'
To se je zgodilo letošnjo zimo, ko je mrzla bprja žvižgala okrog voglov tisto pesem: Blagor mu, ki se spočije, za pečjo lepo smrči. . . Takrat je bilo treba nagnati furnez, da je kar bobnelo v dimniku. Tako je bilo neke nedelje prav.posebno hudičev mraz. Rojak, ki je imel- ta dan cesarsko - kraljevo službo fajermana, je hodil vsake pol ure v klet in jamral napram ženi, da kar ne qjore napraviti ta prave "ice" v furne-zu, da bi kaj izdala.
"Ne vem, ali je kolen zanič, ali furnez ne vleče, da nič ne izda," je tožil rojak proti ženi in šel čez par minut zopet v klet. Mali sinko pa, ki se mu je zdelo čudno očetovo ravnanje, da mora revež tolikokrat v klet, se obrne proti svoji materi in ji sočutno; reče:
"Mama, zakaj pa ne daste furneza pofiksa'd? Vsakokrat, kadar gre ata v klet, pride nazaj z vedno bolj rdečim nosom, kar stresa se in pa kol-ca se mu, in pa v nogah postaja nekam slab."
A
Dva elevelandska avtomo-bilista sta se srečala na far-merski poti blizu Madisona, Ohio. Ravno v tistem kraju je bila pot tako ozka, da se nista mogla eden drugemu umakniti. Eden, ki je bil posebno vročekrven, z a k 1 i č e drugemu: "Jaz se nisem še nikdar kakemu tepcu umaknil." Ko drugi to zasliši, hitro požene svoj avtomobil nazaj z besedami: "Jaz pa vedno!"
A
"Ali si ti že videl tisti nov inštrument, ki pokaže, kedaj se človek zlaže?"
"Kaj, videl? Ne samo videl, še celo poročil sem ga."
A
"Sinoči sta imela s svojo ženo nekaj besed, kot sem slišal."
"Imela, imela. Toda jaz svojih nisem mogel rabiti."
H	A
"Bil sem na banki, da bi si izposodil nekaj denarja na noto. Rekli so mi, da če ti to noto podpišeš, dobim denarja kolikor hočem."
"Vidiš, kakšen si. Vedno sva bila prijatelja, sedaj hodiš pa na banko po denar. Kaj ti ga ne morem jaz posoditi? Ti kar lepo pojdi nazaj na banko, reci jim, naj oni podpišejo noto, pa ti jaz posodim denarja, kolikor hočeš."
A
Berač Janez se je vrnil iz špehkambre in je napisal na vrata svoje bajte: "Janez Po-birač se je vrnil z oddiha ter zopet berači vsak dan od 11. ure dopoldne, do 6. zvečer."
A
"Jim, hej Jim!" kliče žena svojega moža. "Pojdi hitro sem! Vedno si mi rekel, da ne znam zapeljati avtomobila iz garaže nazaj. Sedaj sem ga pa, pa še vrat nisem poprej odprla."
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblak in vse oprema M naTa-
ate in družica
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ianaki klokuki.
Trmlu uprta vsak* >r>4« MF-•k*zi cul* Ut*.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEndcrson 7112
•• " ..-t.iLtt i i (M. Thu. S.)
UMETNOSTNA RAZSTAVA B. JAKACA
Leto dni bo kmalu minulo, odkar je prispel med nas Slovence v Cleveland Mr. Božidar Jakac. Kdo je on, pisali so naši lokalni listi, poročali so naši elevelandski angleški časopisi. Poznan nam je po imenu, ne poznajo ga vsi po njegovih umetniških delih. / Pred pičlim letom je prišel med nas, toda ni ostal med nami ves ta čas. Kakor ga domovina ni mogla obdržati doma, tako je zapustil tudi nas, šel na ameriški Zapad, da vidi čudovite naravhe lepote, ki jih hrani naša zemlja v Ameriki. Mudil se je na Zapadu preko pet mesecev. Yellowstone National Park, Columbia River, Seattle, Ta-coma, San Francisco, Los Angeles, Hollywood in Grand Canyon, vse je moralo videti njegovo oko, da primerja z barvami kontinentalne evropske zemlje, da pokliče v spomin vroče in močne barve zapuščene puščave in zelene oaze v severni Afriki. Iskal je primere v Yellowstone Park, pa je videl vse nekaj močnejšega, nenavadnega in skrivnostno zavitega v meglo in sopare. Po ure je sedel pri vročem vrelcu, ki vsako uro vrže iz sebe vročo vodo. Videl je Pacifično morje z nepopisnim in čarobnim solnč-nim zahodom. Samo na Pacifiku se to vidi, samo California hrani to mistično večerno zarjo, safno y Tihem oceanu se odbijajo svetlobni žarki, ki mešajo in slikajo nebesne barve s krasotami zahajajočega solnca. Veličastne so-te večerne slike, kakor da gre solnce res spat v zlati grad, nakar se zopet zbudi tam na Jutrovem, v deželi jutranjega solnca. Vrača se naš prijatelj slikar iz Califor-nije, ustavi se v Grand Canyon. Tam je doma bogastvo čarljivih barv, tam strmijo slikarji in umetniki, tam .se mešajo in prehajajo mavrične barve, kakor bi hlapele iz glo-bočine, iz zemlje, po stopiča-stih grebenih in skalah v morje solnčne svetlobe in žarkov. Vsaka minuta je neprecenljiva, vsaka barva ima svojo veliko prednost in moč, vsaka sprememba, kaže naravno krasoto, ki ji ni primere na svetu. Samo globoki, skrivnostni in mrmrajoči stari Grand Canyon ima v svojih prsih umetniške barve, diha solnce in mavrico. Rudeče skale in zemlja pa odbijajo
valovito barvno morje, kot bi hotelo objeti večno ž^rko solnce.
Pa je stopil slikar Božidar Jakac v te kraje s svojim bistrim in velikim očesom, njegova roka je hitela po papirju, lovila barve, solnce, megle, kristalno solnčno svetlobo, skrivnosti slikarske umetnosti. Treba je imeti veliko umetniško dušo, globoko obvladanje očesa in roke, dosti dobre voljd in brezmejno hrepenenje po lepoti in krasoti spreminjajočih, zažigajočih in umirajočih, barvah, potem pa zagori pred vami slika iz živega Grand Canyona, iz zlate Californije, iz solnčne-ga Oregona in iz puhtečega Yellowstone Parka.
Treba je videti Jakac-ovo umetnost, enkrat, dvakrat, trikrat. . . gledati in študirati. Slike iz Afrike so polne vročega solnca, slike iz Slovenije dihajo mirno slovensko pesem, slike iz Amerike govorijo o krasotah velike in naravno bogate Amerike, tako da je res samo ena Ameri» ka na svetu, bogata in velika, da jo vse opazuje: See America first, pravi tudi slikar Jakac.
Slikar B. Jakac je plodovit in priden. V desetih mesecih si je nabral bogastva v Ameriki, da mu je danes kar težko, če ne bo prinesel teh slik v domovino,' kjer bi kazal našim ljudem Ameriko v slikah in podobah, kar še ni storil noben Slovenec pred njim. On je prvi, ki ponese najnovejšo poslanico med naše ljudi' v domovini, kamor se povrne takoj po razstavi.
Prosvetni odbor Slovenskega narodnega doma s pomočjo drugih delavnih ljudi v naselbini uredi razstavo slikarja Božidar Jakac-a v spodnji dvorani SND od 12. do 20. marca. Kakor je bil naš Dom spremenj9n v svetišče upodabljajoče umetnosti .za časa našega slovensko ameriškega slikarja Peruška, tako bo tudi drugi mesec v spodnji dvorani SND. Vstopnina bo samo 25 centov, otroci v spremstvu 10 centov. Na razstavi bo veliko število slik. portretov, gjrafik,. pastelov, itd. -
To bo razstava, bogata in privlačna, tu bo prilika, da si človek poišče sliko, ki mu bo v trajen spomin vse življenje.
Za Prosvetni odbor SND, Janko N. Rogelj, tajnik
V JUGOSLAVIJO
S.N.P.J.
Obiščite staro domovino in se pridružile velikemu izletu, katerega priredi IZLETNI URAD
AQUIT ANI A
28. maja
Izletniki bodo zapustili New York (via Cherbourg) na dveh največjih CUNARDO-VIH BRZOPARNIKIH
MAURETANIA
28. junija
Na poti boste tudi lahko videli Pariz. Izletnike bodo spremljali izkušeni vodniki, kateri bodo skrbeli za vašo prtljago, potni list itd., in preskrbeli vam bodo dovolj zabave, ko se boste nahajali na parniku. — LEPE ČISTE KABINE, IZVRSTNA HRANA IN VLJUDNA POSTREŽBA.
Za nadaljna pojasnila se zglasite pri
John L. Mihelich Co.
6419 ST. CLAIR AVENUE
CLEVELAND, OHIO
Cunard Line
1022 CHESTER AVENUE
CLEVELAND, OHIO
stavljamo, kakšna čuvstva so morala navdajati pevce, ko so peli "Soči" in s pesnikom-pre-rokom Gregorčičem gledali pred sabo veliko tragedijo naroda:
"Krasna si, bistra hči planin!..
Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan, prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga. — Gorje, da daleč ni ta dan!"
In naročilo naši reki:
"Tačas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok strašan! Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi in tujce, zemlje lačne vtopi na dno razpenjenih valov!"
DVOJE KONCERTOV
"Oj, rožinarinovo jutro, oj, nagelnov dan!" je vzkliknil pokojni Iv. Cankar, ko je neke pomladne nedelje zjutraj pogledal skozi okno svoje sobe 'na Rožniku ter uzrl pred sabo zeleni log in gaj, ki sta se kopala v prelestnih, zlato-pisanih zarjah mladega solnca. S tem kratkim stavkom je pokojni pisatelj bolje označil lepoto dotičnega dne, kakor bi jo kdo drugi v gosto popisanih straneh.
Jutro nedelje, 23. februarja, prav gotovo ni bilo "rož-marinovo jutro," ker je bog Pluvij odprl zatvornice svojih nebeških jezov. Dopoldne je bilo zavito v umazane megle, ki so se vlačile n a d mestom, takoj popoldne 'pa je priveslalo po nebu pravo nedeljsko, praznično ožarjeno solnce, ki je razpršilo oblake ter pretrgalo umazane kopre-ne sive mase pod seboj. In nastal je pravi nagelnov dan rožmarinovega razpoloženja.
Ob dveh popoldne se je pričel naš slovenski radio koncert, ki nam ga je to pot podarilo collinwoodsko pevsko društvo "Jadran." Ta koncert je bil nekaj izredno lepega in nudil je m n o g o duševnega užitka. Moči, ki nastopajo pri tem zboru, so druga dru-
ge vredne in prav težko je reči, katera bi bila boljša. Omenim naj četvero Česnikovih sester, hčerk Mr. in Mrs. Pavel Česnika s 158. ceste, ki; so nastopije z več pesmicami samostojno v četvero- in dvo-spevih. Njihovi glasovi so krasni, blagoglasni in milo-zvočni, tako da so imeli poslušalci resnični užitek ob njihovem petju. — Prav tako dovršen je bil moški kvartet: Podboy, Novak, Dumovicb in Stanonik. Tenorja sta bila izborna, prav tako oba basista. Celokupni Jadranov zbor, ki sestoja iz takih posameznih moči, — je prvovrsten in vzorno discipliniran.
Radi pomanjkanja prostora, ne morem navesti vseh pesmi-, ki jih je Jadran zapel, in iz prav tega vzroka ne morem istih posamič ocenjevati, omenim naj samo, da sta bila prava pesniška in glasbena umotvora "Zlata kanglica," ki jo je pel mešani zbor, in divna, preroška "Soči," katero je zapel moški zbor Jadrana. Ker so Jadranaši sami Notranjci, Pivčani in Primorci, torej sinovi in hčerke onega dela našega naroda, ki preživlja zdaj' v krvavih solzah svojo Kalvarijo pod tujčevim jarmom, zato si lahko pred-
Veličastno je bučalo tudi Morje Adrijansko.
Pevce je izborno spremljala na klavirju gospodična Germ, ki je dovršena pianistinja.
Zborovodja vrlega Jadrana je Mr. Ivanush, isti, ki nam je podal s svojo neprekosljivo "Zarjo" potom radija opero 'Urh, grof Celjski," zato se tudi lahko mirne vesti trdi, da je "Jadran" "Zarji" kvalitetno najbližji. Hvala gospodu zborovodji in vsem Selča-nom, odnosno onim štirim Selčankam, Pivčanom in Primorcem, ki tvorijo ta dovršeni zbor!
* * *
BANOVČEV KONCERT V NEWBURGU
Istega dne zvečer se je vršil v Newburgu v Slov. Narodnem Domu koncert oper- ■ nega pevca g. Svetozarja Ba-novca. Po mojem mnenju sta Banovec in Betteto slovenski pevski in glasbeni umetnosti to, kar sta pokojni Cankar in Župančič slovenski literaturi. Naša nesreča je to, da se ti veliki talenti ne morejo svetovno uveljaviti, ker smo pač premajhen in preneznaten narodič.
Kdor je že kdaj slišal Ba-novca, tega čudovito obdarjenega pevca z grlom slavca in nedosežnega interpretorja naše slovenske pesmi, ta ve, kakšen veličasten užitek zna pripraviti on navzoči publiki. Banovec je divno pel. Njegov "Ponočni pozdrav" je bil čudovito krasen in podan tako, kakor ga ni dozdaj še iz-daleka podal noben drug slovenski pevec. Bila je to čuv-stvena, nežna in bolna tožba velike, vseobsegajoče ljubezni: vse že pokojno spi in počiva, "samo ljubezen še budi, ljubezen le. . ."
Pravi k o n t r a s t te je bil "Metuljček," nadvse ljubek, hudomušen in šegav, kakršen je pač brezskrben metuljček-fant, ki1 frfota od cvetke do cvetke in srka sladki med njihovih ust, zvrhanih kelihov opojnosti.
lKakor še nihče pred njim, nam je podal prekrasno "Gor čez jezero," "Ko so fantje proti vasi šli," "Rožmarin," "Srcu" in ostale, da ne pozabim omeniti še krasnega od-
lomka iz opere "Rigoletto."
Na klavir je spremljal g. Banovca Mr. Jos. Kogoj.
Banovec je pač pevec po božji volji in očarujoča, morda celo preskromna osebnost, ki se mora prikupiti vsakemu, kdor je imel srečo in čast občevati ž njim. On je ves umetnik in ves človek. Za umotvore, ki jih je poklanjal v nedeljo publiki s svojim koncertom, je žel burne aplavze, slične pomladnim plazovom, ki, visoko v gorah utrgani, bobne v dolino. Publika mu je bila hvaležna; vzljubila in zaklenila je umetnika v svoje sr.ee v hipu, ko je privrela iz njegovega grla prva srebr-nozvočna pesem. In umetnik je to čutil, kajti obraz mu je ožarjal blažen smehljaj in pel je z zanosom zmagovalca in triumfatorja. — Skrajno razveseljivo je tudi dejstvo, da ta njegov nedeljski koncert ni bil samo moralni, temveč tudi materijalni uspeh. Slovenska publika se je pol-noštevilno odzvala in dvorana je bila natrpana dO zadnjega kotička. Med udeleženci je bilo opaziti tudi lepe število Clevelandčanov, med njimi tudi naš odlični gost iz Ljubljane, akademski slikar in profesor g. Jakac.
Sicer morda ni na mestu govoriti tu o materijaln i h straneh koncerta, vendar pa je potrebno, kajti treba se je zavedati, da živimo pač v dobi mrzlega in brezčutnega materijalizma, ko se z golim idealizmom nikamor, ali vsaj daleč ne pride. Ta velik umetnik je prišel k nam v dobi, ko je zavladala stagnacija v ameriški industriji, vsled česar so tudi bili vsi njegovi dosedanji uspehi bolj moralnega kot materijalnega značaja. Rojaki, Slovenci, na-denimo si nalogo, da pripo-moremo temu velikemu umetniku pred njegovim odhodom v domovino še vsaj do enega koncerta v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, ki naj napolni do zadnjega kotička i parter i balkon velikega avditorija tega našega kulturnega žarišča. Moja iskrena želja in prošnja do vseh naših kulturnih, zlasti pevskih društev, je, da se zavzame skupna, smotrena tozadevna akcija, in uspeh ne more izostati1. Tej lepi akciji, s katero bi se dalo moralno priznanje našemu umetniku, naj sežeta krepko pod pazduho zlasti oba cenjena tukajšnja slovenska dnevnika, "Ameriška Domovina" in "E n a k o p ravnost," ta dva tvorca in glasnika javnega mnenja, in uspeh koncerta mora biti ogromen. Če bosta tudi oba gg. urednika jedno-tinih glasil, sporazumno z vodstvom svojih organizacij, podpirala to akcijo, česar se je nadejati, tedaj bo gotov uspeh krona našega dela.
Glejmo torej, da bo njegov bodoči koncert v resnici "nagelnov dan" naše slovenske pesmi \	šabec.
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900.
Thur.-Sat.-Tue.
Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co.
LEO KAUŠEK In FRANK KOVACH, lastnika.
Fina čiščenje, likanje in popravljanje oblek.
15210 SARANAC RD. Glenville 4746.
__ (Thu.)
V SPOMIN
prve obletnice smrti drage mi soproge in ljubljene naše matere
Karoline Fakult
ki je preminula dne 27. februarja, 1929, še vedno nepozabljena.
Povodom obletnice njene smrti se bo brala sv. maša zadušnica dne 27. februarja ob 7. uri zjutraj v cerkvi Matere Božje na Holmes Ave. (Collinwood).
Draga mi Karolina fti draga nam mati! Cemu si se tako hitro preselila v večnost? Sledila si glasu usode in Njega, ki ve kaj dela, in ki določa dolgost našega življenja.
Spomlad se nam bliža! Zopet bomo lahko Tvoj grob okrasili s cvetlicami, katere bomo zalivali s solzami, ker Te ni več med nami!
Bela žena, srm-t nemila žrtev se izbrala je. S koso svojo zamahnila, s tugo nas navdala vse.
Ljuba mati, draga žena ste ločila je od nas; zadnja ura smrtna njena je odbila za ves čas.
- V grobu leto dni že sniva -večno spanje tam sedaj . . . V miru božjem naj počiva, večna luč ji sveti naj!
Žalujoči ostali:
Josip Fakult st., soprog. Josip ml., Frank, John, sinovi. Helena, omožena Mersek; Mary, omožena Hrova lin,
hčere.
Cleveland, O., 25. februarja, 1930.
Frank V. Opaskar,
ODVETNIK
1119 HIPPODROME BLDG.
Tel. MAin 3785
V pondeljkih, torkih, četrtkih in sobotah me dobite na E. HSrd St. in llnion Ave., v istem poslopju kot dr. Pcrko, od 7. do 9. ure zvečer.
A. l.Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalccm za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. IUndolph 3289
Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. F.)
VABILO
na
maškeiadno veselico
ki jo priredi
DRUŠTVO CVETOČI NOBEL ŠT. 450 S. N. P. J.
v soboto, 1. marca, ob 7. zvečer
V SPBLKOTOVIH PROSTORIH
Vstopnina je samo 25 centov.
Na razpolago bo toliko krasnih dobitkov, da bo vsaka maska dobila enega. Igrala bo izvrstna godba, odbor bo pa preškrbel za izvrstno postrežbo.
Vabljeni so vsi člani in članice in sploh vse cenjeno občinstvo, od blizu in daleč.
ODBOR
PRVI SLOVENSKI g PLUMBER I
J. MOHARj
6521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in ; polteno, pokličite men«. 1
Randolph 5188
(Thu. F.)]
IU5(U5IUSy§IU§[U5IU6IU5IU5(UEIUE
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite
Florida 4312-J (Thur.x)
VA'BILO
na
MASKERADNO VESELICO
katero priredijo
društvo Beacons, S. N. P. J.,
*	in
klub Slovenskih Žena S. D. D.
V SOBOTO 1. MARCA
V SLOVENSKI DELAVSKI DVORANI NA PRINCE AVE.
Začetek ob 7. uri zvečer.
Vabi se od blizu in daleč cenjeno občinstvo. Godba bo izvrstna, za lačne in žejne bo pa skrbel
Veselični odbor.
Dramatično Društvo "KRKA"
PRIREDI
V NEDELJO DNE 2. MARCA, 1930.
Dasi je bila gospodična Di-jana sprva prestrašena, je imela vse preveč močno voljo, da bi ta njen strah dlje časa trajal; kmalu je spet popolnoma obvladala samo sebe.
Niti za hip ji ni prišlo na misel, da bi tajila, zakaj je prišla sem, ker se ji je zdelo, da bi bilo to poniževalno in nje nevredno. Zato je odgovorila:
"Popolnoma prav pravite: prišla sem, da se sestanem z vašim sinom, in ker ga ni, zato mi, prosim, dovolite, da zopet odidem."
Ko se je mislila deklica obrniti in oditi, ji je vojvoda položil svojo roko na ramo.
"D o v o 1 i t e mi, ljubi moj otrok," je rekel vojvoda z očetovskim tonom, "da izprego-vorim z vami nekoliko besed Ali veste, zakaj ni danes Nor-berta tukaj?"
"Mora imeti pač tehten vzrok, da je izostal."
"Da, moj sin je zaprt v sobi, in moji služabniki imajo ukaz,'preprečiti vsak poizkus njegovega morebitnega bega, in če treba, s silo."
"Ubogi fant! Vsega usmi Jjenja je vreden."
Vojvoda je bil zelo presenečen nad nesramnostjo deklice, kakor je on-smatral tž> njen odgovor.	x
"Zdaj vam bom pa povedal," je nadaljeval vojvoda z glasom, ki se je že pričel tre sti jeze, "kako je prišlo do te ga, da tako postopam s svo jim sinom."
Vopvoda je izgledal že zelo razjarjen, ko je to govoril toda deklica mu je mirno rekla: "Da, prosim, nadaljujte, ker to je res zelo zanimivo."
"Nu, torej poslušajte! Vedite namreč, da sem izbral Norbertu mlado, bogato in razumno nevesto."
"In seveda, plemenitega stanu."
Žgoč sarkazem deklice jo vojvodo razjezil.
"Petnajststo tisoč "frankov dote odtehta vsak grb. K temu pride še ono, kar dobi po smrti svojih staršev. Kljub vsemu temu pa je moj s i n tak bedak, da odklanja to bo gato nevesto."
"Če mislite, da bi bil ta zakon v srečo vašega sina, tedaj je vaše postopanje popol noma pravilno."
"Srečo! Kakšen opravek naj ima tukaj sreča, ko se gre za veličino in grandezo našega rodu in imena? Odločil sem, da ima Norbert poročiti to mladenko; prisegel sem si to, in jaz nikoli ne prelomim svoje prisege. . . nikoli! In tudi Norbert to prav dobro ve.
Dijana je strašno trpela, toda njena trdna volja, jo je podpirala in ji dajala- moči. Njeno zaupanje v Norberta je bilo tako veliko; da se je drznila vprašati vojvodo: "In kaj je on odgovoril na to?"
"Norbert bo postal zopet oni ubogljivi sin, kakršen je bil, čim bo rešen slabega vpliva, ki se ga izvaja nad njim,' je odvrnil vojvoda razdraženo.
"Res?"
"Da, ubogal me bo, ko mu bom povedal, da če morda on sam nič ne da na svojo pozicijo in na svoje ime, da so pa drugi, ki mnogo drže na to; povedal mu bom, da bi marsikatera ženska bila odločilno bitko za čast, da postane voj-vodinja de Šamdus. Gospodična, moj sin je pravzaprav še otrok, jaz pa sem izkušen
mož in poznam svet. Ko mu bom dopovedal, da je njegova namišljena ljubezen samo prazna pena, pisan balonček iz milnice, bo pozabil to svojo neumnost in bo postal zopet ubogljivi sin, kakršen je vedno bil. Povedal mu bom, kaj si mislim o beraških avan-turistinjah plemenitega rodu, katerih edino orožje je njihova mladost in lepota, s kate-ho hočejo omamiti in ujeti bogatega moža."
"Nadaljujte, gospod," ga je prekinila Dijana. "Nadaljujte in žalite deklico, ki se ne more barniti, z njeno ubož-nostjo! To je v resnici plemenito dejanje, vredno človeka tako visokega rodu, kakršen ste vi!"
"Mislil sem," je nadaljeval vojvoda, "da govorim z žensko, ki je zapeljala mojega sina na stranpota, da je pozabil svoje dolžnosti napram meni in da se mi je javno uprl, Ali imam prav? Lahko pa mi dokažete, da sem se zmotil, če priporočite Norbertu, naj posluša moje nasvete in se mi pokori."
Deklica ni odgovorila, marveč povesila glavo na prsi.
"Torej vidite," je nadaljeval vojvoda, "da imam prav in če boste vi nadaljevali s tem, kar ste delali doslej, boni podvzel potrebne korake, da to preprečim. Bili ste po-svarjeni in ravnajte se po tem. Če boste nadaljevali s to intrigo, boste delali to na svojo lastpo odgovornost."
Besedico "intriga" je izgovoril vojvoda v tako žaljivem tonu, da je Dijani zavrela kri. Svojemu maščevanju na ljubo bi bila v tem trenotku pozabila na vse: na svojo čast, na svoje ambicije in na življenje samo.
Pozabivši vso dostojanstve-nost, je odvrgla z obraza masko svoje dosedanje brezbrižnosti in indiferentnosti, njene oči so vzplamtele, in zardelih lic je odgovorila:
"Tak poslušajte me! Kakor vi, tako sem tudi jaz storila svojo prisego, in ta je, da bo Norbert moj mož, kar tudi bo! Zaprite ga v ječo ali kamorkoli; ponižujte ga vpričo svojih služabnikov in hlapcev, kolikor hočete, toda zapomnite si, da ne boste nikoli zlomili njegovega duha ali ga pripravili do tega, da bi pogoltnil svojo dano besedo. Samo besedica od mene, in on se vam bo uprl in zoperstavil do samega bridkega konca On in jaz se nikoli ne podava, nikoli! Verujte mi, če vam povem, da predno napadete čast mlade deklice, ' je bolje, da to stvar prej dobro premislite, zakaj napočil bo dan, ko bo ta deklica članica vaše rodbine. Zbogom!"
Preden se je vojvoda zavedel, se je deklica obrnila in odšla po stezi proti svojemu domu. Zdaj je pričel vojvoda besneti fti preklinjati kakor blaznež. Mislil je, da je sam, toda zelo se je zmotil, kajti ves prizor, ki se je o d i g r a 1 med njim in mladenko, je imel skrito pričo, in ta priča je bil — Džtumon. Ta je namreč čul od nekega grajskega sluge, kaj se dogaja na gradu, kako postopa stari vojvoda s sinom, in njegova prva misel je bila, da obvesti o tem Dija-no. Vedel pa ni, kako naj to stori. Na njen dom se ni drznil iti, rajši pa, kakor da bi bi) zaupal papirju nekaj besed, bi bil umrl. Tako je tuhtal in premišljeval, kaj naj ukre-
Ob 2. uri popoldne za otroke in ob 7:30 zvečer za odrastle
v dvorani Slovenskega Narodnega Doma
v Newburghu
IGRO
"REVIZOR"
KOMEDIJA V PETIH DEJANJIH OSEBE:
ANTON ANTONOVIC, mestni poglavar.............................................Joseph Smrdeli
ANA ANDREJEVA, njegova žena-------------------------------------------- ... Rose Kaplan
MARJA ANTONOVNA, njegova hči -------------------------------.............Josephine Verček
LUKA LUKlC, šolski nadzornik ________________________________________________..:............ Frank Košak
LUKICEVA ŽENA ................................................................................ Mary Lindič
AMOS FJODOROVlC LJAPKIN-TJAPKIN, sodnik ... ________ ..Mike Vrček
ARTEMIJ FILIPOVlC ZEMLJANIKA, oskrbnik dobrod. zavodov _______Fr. Snyder
IVAN KUZMIC ŠPEKIN, poštar _______________________________________________________..1 Jojin Vičič
PETER IVANOVIC DOBCiNSKIJ, mestni graščak . ...........................j,. Frank Papež
PETER IVANOVIC BOBClNSKIJ, mestni graščak ............... ............... Matt Lekan "
IVAN ALEKSANDROVlC HLESTAKOV, uradnik iz Peterburga ... Frank Vičič
OSIP, njegov sluga.— --------------------- •__________.'„._____________________________________________________Josip , Jerič
KRISTIJAN IVANOVIC HIEBNER, okrožni zdravnik ___________________Frank Glavič
KOROBKIN, mestni mož .. _______________________________________________________________________________________Cyrill Lekan
STJEPAN ILlC, policijski nadzornik --------.........______________________________ Anton Gros Sr.
SVISTUNOV, stražnik ------------------------ ..-------------------------------------------------Anton Gros Jr.
ALDULIN, trgovec --------------£---------------------------------.,----------------_____________________Cyrill Resnik
FEVRONIJA PETROVNA POŠLJOPKINA, kljueavničarka ______________ Julija Jerič
PODČASTNICA ......................................................_.._____________________________________________Rose Hren
MIŠKA, poglavarjev sluga ...... ...............................................................Rudolf Kenik
NATAKAR ...................-----................---------------------------------Anton Meljač
TRGOVCI IN MEŠČANI
POPOLDNE OB 2. ZVEČER OB POL 8 (7:30 P. M.)
VABILO
na
maškeradno veselico,
katero priredi
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA
na pustni torek, 4. marca, 1930
V OBEH DVORANAH SLOV. NARODNEGA DOMA
Za ta večer je preskrbljenih 16 krasnih dobitkov, do katerih bodo opravičene najbolj primerne maske. Cenjenim udeležencem se bo nudila domača zabava. Odbor bo skrbel, da ne bo nikomur žal, ki se udeleži. Preskrbel bo za najboljša jedila in za kapljico najfinejše pijače. Za plesaželjne je preskrbljen za zgornjo dvorano dobro poznani Suverein orkester, v spodnji pa priljubljeni Valentin Trio. Vsem udeležencem se bo nudila prvovrstna postrežba.
Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50 centov
VABI ODBOR
Novi Edison Radio in Gramofon kombinacija. Bogato izdelan kabinet. Ves električen. Krasen naraven ton. Kompletno s tub.
Model C-4 — $347.50
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
Novi Edison Radio, R-5 model. Lepo izdelan in pripraven. Kabinet iz dveh vrst lesa z novim električnim dynamic speakerjem. Komp. s tubi
$197.50
Novi Edison Radio R-4 model, malo večji kabinet kot R-5 z izrezanimi okraski. Komp'ietno s tubi
$235.00
Vabilo na "članski zabavni večer"
, DRUŠTVA CARNI0LA TENT
št. 1288 T. M.
V SOBOTO, DNE 1. MARCA, 1930
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU dvorana št. 1 Vstopnina prosta
NA LAHKA ODPLAČILA
FRANK CERNE
CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
Pikličite HEnderson 0465 za prosto demonstracijo
TAJNOST LJUBOSUMNEGA VOJVODE
Spisal GABARIOU
za "Ameriško Domovino"
A. ŠABEC.	S
ne, ko mu je proniknila v glavo ideja, da bi jo šel čakat tja, kjer se sestaja s svojim ljubimcem. Oni lahni krik, ki ga je izustila Dijana, ko je ugledala starega vojvodo, ga je storil pozornega. Bruno ga je sicer našel v njegovem skrivališču, toda, k$r ga je poznal, je samo z repom pomahal ter spet odšel. Daumo-nu se je kar srce topilo veselja, ko je videl furijo razjarjenega vojvode, katerega je sovražil iz globine svojega, srca, Dijanin pogum pa ga je v.zradostil in napolnil z občudovanjem ter spoštovanjem do deklice. Želel si je, da bi jo mogel dobiti za zaveznico pri svojem maščevanju nad vojvodo.
_(Dalje prihodnjič)_
Radi bolezni
v družini sem prisiljen prodati dobro idočo slovensko trgovino po zelo nizki ceni. Vprašajte pri Frank Matoh, 756 E. 152nd St. (Febr. 27. Mar. 1.3.5.7.10.12.)
Naprodaj je
cash register, na električen pogon. Vreden $150, se proda za' $85. Vprašajte na 1207 E. 175th St.	49
se oda za enega fanta. Prost vhod. Vprašajte na 5709 Pros-ser Ave.	(50)
Soba ~~r~
se da v najem ža lnega poštenega, fanta. Kopališče in gorkota. 1131 E. 76th St., spodaj. (49)
Naprodaj je pohištvo
za štiri sobe. Istotam se oddajo tudi štiri sobe. Proda se tudi Chevrolet avto, dvojna vrata, sedan. Vprašajte na 1128 E. 63 rd St.	(50)
V najem
se da tri sobe, kopališče, klet. Pripravno za malo družino. Vprašajte na 1189 E. 61st St. zadej.	(48)
Na prodaj je
mesnica in grocerija na St. Clair Ave. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(49)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
_•_ (Thu.)
Slovenska mesnic«
največja v Člevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, Jočna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnica 18—20.
(Thu.)
Hiša naprodaj
cena samo $6500. Moderna hiša, 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, dva furneza, hrastova tla, dvojni pori, škrljeva streha. Takoj $1500.00. Hiša se nahaja na E. 96th St. blizu St. Clair Ave. Vprašajte pri. Mc-Kenna, 1383 E. 55th St. Henderson 5282.	(49)
Lot naprodaj
meri 50x150, en blok od St. Clair Ave. na E. 236. cesti. Vse ugodnosti na lotu. Takoj plačate $100.00, potem pa $10.00 na mesec. Pokličite po 5. uri Cedar 4073, ali pa se oglasite na 95 Talbott Rd., Bedford. (53)
ŠEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikiht
lie de France Mar 7; Mar 28
1 P. M. 5 r. M.
Paris __________ Mar. 21, Apr. 11
fi P. M.
Najkrajia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpraiajte kateregakoli
pooblaščenega agenta «11
FRENCH LINE
26 Public Square, Cleveland, Ohio.
VABILO
EDISON = ® RADIO
Avtomatično se vam pokaže, kje je vaša priljubljena postaja