Naša bodocnost* Nedavno je v nekem švicarskem listu napisal neki izobražen Srb zanimiv članek, ki y njem opisuje, zakaj se avstrijski narodi tako krepko drže avstri'skie drž-ave. Posebej govori tudi o Slovencih ter pravi o njih nekako tako-le: Ce se pomisli, kako Slovenci v izobrazbi in tudi v gospodarshoi napredujejo v Avstrijl se jim ni čucKti, da se ne ogrevajo za — Velikb Srbijo, kjer je liudstvo splošno v vseh ozirih ra njimi. Povdariti je treba, da so Slovenci glede na čitanje v tretji vrsti med desetimi avstrijskimi narodd — Pisatelj ima prav; tako govore naši uradni podatld, da za Nemci in Cehi zna v naši državi čitati sorazmerno največ odstotkov Slovencev., Cesar ni naredila šola — in vsi veino, da v gorskih krajili do zadnjih let marsikje niso imeli otroci priložnosti za v šolo — je nadomestila vestna skrb razumnih starišev, ki so otJ zimskih večerih otroke iz katekizma ali 6e ni bilo drugače, tudi iz pratike Sitati učili. Potem je pa veliko pripomoglo našt> izobraževalno delo na kmetih. Kar šola da, se le prerado izkadi, če ni priložnosti za nadaJjevanje in ponavljanje. Saj se dobe Ijudje, ki kljub temu', da so trgali obleko več let po šolskih klopeh, vendar ne znajo več plsati in celo že čifati ne. Izobraževalna društva pa zbirajo mladinc, ki je od šole vzela slovo, in ji dajo v rok» časopisin knjigo, zraven ji pa vlivajo s predavanji, tečaji, m najbolj pa z medsebojnim vspo'dbujanjem ljubezen do daljne izobrazbe.. Danes smo na tretjem mestu; ako pojdemo pridno po začeti poti, se zenačimo tudi s Cehi m Nemci. Se neka dru-ga uradno dognana zanimivost glede na naš narojd je vredina, da se je večkrat spomnimo in da ž njo stopimo pred s\«et, kadar gre za našo 6ast in naše pravice. Vojaške oblasti so pred voj- sko naitančno izkaaale, da je sorazmerno med polid, ki se nabnrajo iz slovenskih krajev, najmanj bolezni. To se je iz;;ričalo tudi v sedanji vojski. 0 tem, kaso se bore naši junaki, ne potrebujemo refii nobene besede. To pa pravimo, da tako junaštvo zahteva moč.nih prs. zdravih src, krepkih in neskVarjenih živic;ovy Neki angleški učeijjak je rekel, da bodo tisti narodi nadkrilili druge, ki imajo največ širokih pleč in pa svitlih, jasnih oči. Druge reci se dado nadomestiti, in pridobiti, če jih ni. Siroka pleča, ki iz njih gledata telesno zdravje in moč, pa svitle oči, ki se v ojib. zrcali bister um in mirna vest, se pa ne morejo kupiti, ne dobiti na posodo. Mi pa. pravimo še to, da ima telesno in umsko zdravje naišega naroda svoje korenine v njegovi zarupni vernosti. Duše mu ne razjeda dvom, ne vzame mu miru ne strab, ne žalost, ne trplienje, ne skrb. Za vse ima svoj odgovor, svojo razlago v krščanskem prepričanju in to mu posuši solzo, ki mu jo ura bridkosti iztiska iz- očesa in mu pogladi valova,nje srca, M ga je razburii življenja vihar. Zato pristavljamo urajdno dognanima prejšnjima prednostima našega naro&a, še fo-le: Ko bi se uradno, s številkam? preigkavalo, koliko ljudi liodi sorazmerno pri poaamnih narodili olf nedeljah in praznikih v oerkev, koliko jih izvršuje sploh verske dolžnosti in se drži ceritvenih zapovedi, bi bile gotovo te številke našemu narodju silno v čast. Nemara, da je tu na prvam mestu, Vernost, zvezana z izobrazbo in telesniia zdravjem, pa pomeni zvestobo, pridnost, varfinost in napredek. Zato je mogoče pn nas za vsako razumno, novo misel takoj dobdti Ijudi, Id se je poprimejo, io izvršujejo in zanjo agitirajo. Za vsakoA tako pravimo, naj bo nov stroj, naj Uo močno krmilo, umelni gnoj. ali ttlovadba in godba, ali knjiga in umetnost. Ko bi pa danes šteli po narodilr, koliko pride na posamne premoženja, bi bil račun za nas gotovo neugoden. Tu bi stopili bolj zadaj, bdizu zaduje stopnje. Vse premoženje v Avstriji brez Ogrske, Hrvatske in Bosnev šteje na dobrih sto milijard kron vrednosti; na posameznega človeka pride torej okro^lo 3400 K. Potemtakem bi moralo znašati vse slovensko premoženje nekato 4,420 milijonov kron, Niti polovice tega v resnici ne dosega; pri nas ni ne velikih. mest, ne ogromnih obrtnih podjetij, nego v prvi vrsti le zemlja, draga srcu, dragocena po krvi, ki se je prelila zanjo, po znoju, ki je rodovom sto in stoletja oblival fielo, ko so jo otfdelovali, po denarni \rednosti pa skromna, kakor je bil v vrsti stanov do zadnjega časa skromen in na stran potiskan stan, ki jo neguje in varuje. In ko bi zopet še eno plat našega življenja s 6tevilkaini dognali, ko bi preiskali, kako je premoženje pri nas razdeljeno, bi našli zopet, da smo na •nem prvih mest, če ne najbolj spredaj. Velikih bogatinov domala nič, popolnih revežev malo; Ijudi, ki si pcšteno služijo svoj kruh s svojimi rokami, ali z u¦raom, in Srugih s skromnim premoženjem, ki ž njim kot kmetje ali obrtniki preživljajo sebe in družine — oaromna večina.. Napredujemo na vseh plateh, toda Bog daj, da bi bilo to napredovanje enakomerno za vse, ne samo za eno aJi drugo vrsto vse, za druge malo ali ni<5. Ko nam zazvone zvonovi po naših planinah in poljanah o miru in se vrnejo naši junaki domov, naj nam prinesejo s seboj tiste vzajemne in neustrašene požrtvovaJnosti, ki so jo tako sijajno izkazali v ognju in krvi, S tero nam bo zagotovljen Łe daljni napredek. Zelimo si vsi ohraniti svoje dtiševno in telesuo zdravje, vero, vestnost in bratsko ljubezen. Vsem nam pa živi v dušah — Cetudi marsikomu nezavestnq — globoko resnična misel, da nam je to nemOfoOče, da je vse naše tako lepo se razcvitajoče narod.no življenje ubito, če ne ostanemo naslonjeni na veliko, moSno državo, ki jo imamo in ki jo branimo v svoji !Avstriji. Tisti Srb v švicarskem listu ima prav! Dr. Krek.