drobne črte in barve. Poseben poudarek je dal Stele lokalnim in »-slovenskim« značilnostim — torej prav tistim , ki jih tu ji um etnostni raziskovalci niso videli ali celo niso hoteli videti in priznati. V našo zavest je dvignil tudi tiste vrednote, ki so zasidrane v ljudski um etnostni pla­ sti in njenem večnostnem utripu, da se nam zdi, kakor bi spregovorila sam a k raška zemlja. Steletov pristop je vedno do skrajnosti objektiven, čeprav pri ta ­ kem gradivu na slehernem koraku preti nevarnost pretiranega etničnega poudar­ ka ali zam egljevanja sosedovega deleža. K akor bi se avtor zavedal, da prvi del knjige ni lahko »branje«, am pak izrazito študijski diagram skoraj dvatisočletne um etnostne preteklosti prim orske zemlje, je kot drugi del dodal »Žetev« — berilo o najvidnejših prim orskih um etnikih, pri čem er obžalujemo, da so ti razvrščeni abecedno in ne kronološko. To so odlične sinteze in eseji, v katerih nam Prim orska zaživi v značajih svojih um etnostnih ustvarjalcev in k jer v dram ah njihovega um etnostnega razvoja in snovanja vedno znova doživljam o tudi konflikte m ed vrojenim oblikovnim razpoloženjem in vplivi šol, tujih um etnostnih žarišč, te r­ jatvam i časa itd. P red nam i se vrste slikar in grafik A vgust Černigoj, slikar Riko D ebenjak, arhitekta M aks Fabiani in Ivan Jager, slikar in grafik Božidar Jakac, k iparja Boris in Zdenko Kalin, slikarji F ranc Kavčič, G ojm ir Anton Kos, Zoran Mušič, F rance Pavlovec, slikar in grafik Veno Pilon, arh itek t Jože Plečnik, kipar Francesco Robba, slikarji M aksim Sedej, Lojze Spacal in Josip Tominc. P rav vsi ti m ojstri so prav v srčiki obo­ gatili našo um etnost in ji kot celoti vce­ pili značaj naše specifičnosti in mnogi m ed njim i so bili dobesedno njeni pre- usm erjevalci. — Izčrpne opom be na koncu knjige bodo prav tako dragoceno orientacijsko gradivo. Od sicer zelo šte­ vilnih reprodukcij, za katere ni odgovo­ ren avtor, bi jih vsaj polovico prav radi pogrešali, m edtem ko vrsto pom em bnih spom enikov m ed slikam i iščemo zaman. Naj še dodam, da je Steletova knjiga že priklicala in posredno pobudila so­ rodno obdelavo tudi pri H rvatih. Mislim na knjigo L juba K aram ana »O djelova- nju dom ače sredine u um jetnosti hrvat- skih krajeva« (izdalo Društvo historičara um jetnosti N. R. H., Zagreb 1963). To delo ni sam o m ikavna m etodološka paralela, am pak tudi lepo dopolnilo Steletove k n ji­ ge, čeprav se ne om ejuje sam o na jad ran ­ ski pas Hrvatske. M arijan Zadnikar, Znam enja na Slo­ venskem , Slovenska M atica, L jubljana 1964; 194 strani s francoskim povzetkom, LXIV celostranskih slik, 99 reprodukcij in risb m ed tekstom te r 2 geografski karti. »N ajskrom nejši pom niki davnih dni« je im enoval Z adnikar v svoji strokovni in vendar tudi poetični knjigi o sloven­ skih znam enjih, te ob cestah in n a križ- potjih, po poljih, gozdovih, vaseh in m estih posejane spomenike, katerih zgo­ dovinskega in um etnostnega pričevanja se vse prem alo zavedamo. Zato smo kljub nekaterim člankom, Id so poudarjali n ji­ hove m iljejske m ike in vrednote, m orali čakati na m onografijo o slovenskih zna­ m enjih vse do Z adnikarjevega ljubezni­ vega truda. Ta je zajel znam enja najraz­ ličnejših oblik in slogov od poznega srednjega veka do praga naših dni, jih zasledoval od pokrajine do pokrajine in zraven ugotavljal, kako na poseben način in n a ravni m ed stilno in ljudsko um et­ nostjo odseva v njih stilno zorenje, kako se kažejo sprem em be v vrsti različnih tipov in kako se pokoravajo značaju in razpoloženju pokrajine pa tudi svojega gradiva. Veliko prizadevnosti je bilo treba, da je avtor pregledal množico teh spomenikov, saj stoje mnogi na zelo od­ ročnih krajih, in truda dovolj, da jih je tipološko in časovno uredil v sistem, ki je h k rati duhovit in preprost ter metodo­ loško zelo ustrezen. Zglednih tu jih mo­ nografij te vrste, ki bi bile lahko za pomagalo, ni mnogo, saj je to gradivo le v redkih evropskih deželah nadrobneje ali vsaj zasilno obdelano, prav tako pa je tudi res, d a ni mnogo dežel, ki bi lahko po številu tekm ovale z gostoto in mnogoličnostjo naših znam enj. Zato smo resnično veseli, da je Z adnikar to um et­ nostno poglavje na Slovenskem poskusil sistem atično osvetliti. V uvodu av to r najprej opredeli pojem »znam enja« kot vsak na prostem postav­ ljen likovni izdelek ali m anjšo arh itek ­ turo, ki ima lahko različne oblike: lahko je slikana lesena tabla, razpelo, kam niten ali zidan steber ali slop s sliko v vdolbini ali s kipom na vrhu, ali kapelica v obliki edikule. Takoj pa avtor tudi poudari, da se je omejil le na likovno in estetsko stran spom enikov in da ni zajel tudi n ji­ hovega zgodovinskega in etnografskega pričevanja, čeprav je vsaj na kratko om enil tudi vzroke in nagibe, ki so pri nastajan ju znam enj odločali: spomin na nesrečo, umor, varstvo pred nezgodami, spomin na kugo, na Turke, zahvala za rešitev, kažipot rom arskih poti itd. S tem Sl. 1. Gradišče pri Markovščini, kamnitni Sl. 2. Znamenje pri Trbonjah v Dravski križ iz 17. stoletja dolini, iz leta 1603 pa se povezuje tudi že vprašanje, kaj je znam enja sploh likovno pobudilo in kje je njihov oblikovni izvir. Da pri tem ne smemo prezreti predkrščanske tradicije, je razum ljivo — pomislimo le na men- h irje in antične spomenike. P ri nas se v tej zvezi ponuja v m ikavno kom para­ cijo — še vedno enigm atični — »kamen« pri K rkavčah nad Koprom. Posebno vlogo so im ela znam enja kot m ejniki fev­ dalnih posesti, kot poudarki razgledišč ob božjih poteh, kot nagrobni spomeniki. M orda bi kazalo na tem m estu om eniti tudi keltsko tradicijo »odrezane glave« postavljene v nišo. A vtor je pregledal okoli tisoč spome­ nikov (njihov seznam je dodal na koncu) in niti najstarejših upodobitev pri Val­ vasorju, V ischerju in na baročnih oltar­ nih slikah ni prezrl. N ato pa je znam enja tipološko uredil po posam eznih skupinah, od katerih so glavne: znam enja, kapelice in lesena znam enja. Z nam enja (v ožjem smislu) so kam nitna (pokopališki stebri in svetilniki, stebrna in stebrasta zna­ m enja, figuralna znam enja, kam nitni križi) in zidana (slopna in slopasta, tri­ kotna, znam enja z nišo). Kapelice so zaprtega ali odprtega tipa, poligonalne kapelice in kapelice - zvoniki. — Ne mo­ rem se spuščati v nadrobnejše naštevanje tipskih značilnosti, pribijem pa naj, da je Z adnikar ob njih utem eljil tudi zelo porabno in določno term inologijo, ki smo je doslej ob tem gradivu zelo pogrešali. Razum e se, da je prišla do odločne besede tudi um etnostnogeografska gru­ pacija spomenikov, saj so tudi pri teh odločali tako kulturnozgodovinski pogoji posam eznih slovenskih dežel kot m ate­ rial, ki v tej ali oni prevladuje: peščenec na Štajerskem , apnenec na Krasu, les v alpskem svetu in podobno. Značilna je tudi ugotovitev, da so znam enja najbolj na gosto posejana po Gorenjskem in Š ta­ jerskem , kjer so tudi po nastanku n aj­ starejša, da pa njihova gostota pojema v sm eri od severa proti jugu. Za Brda pa piše avtor, da znam enj sploh ne po­ znajo. V resnici pa jih tudi v B rdih ne Sl. 3. Zvirče pri Tržiču, slikana tabla iz leta 1886 na križu m anjka, le da gre za skrom ne edikule, postavljene na škarpe ob cesti, m edtem ko so m onum entalnejše »kapelice« šele novejšega datum a (npr. pod Medano). Posebno poglavje je posvečeno slikar­ skem u okrasu, ki sega od pozne gotike (npr. na znam enju v gozdu pri Crngrobu) do naših dni. Tudi najvidnejši baročni m ojstri se niso pom išljali poslikavati »kapelic«, pa naj gre že za ljudske po­ deželske podobarje ali za Jelovška (Grob­ lje, Brdo pri Lukovici) ali za loškega A ntona Tuška (vrsta znam enj po P oljan­ ski dolini, od katerih so mnoga podrta), Potočnika (Kropa), L ayerja (Kam na go­ rica, Sm lednik) itd. Im enik bi lahko še pomnožili, recimo, z Reinwaldom , Ler- chingerjem in še s katerim i drugim i barokisti. V 19. stoletju srečam o na zna­ m enjih freske Janeza Wolfa, Štefana Šubica, Ivana G roharja, M atija Koželja itd. Od znam enj s kiparsko oprem o je Sl. 4. Znamenje v Stahovici pri Kamniku, iz leta 1749 (porušeno) zelo pom em bno znam enje v Volčah pri Tolm inu (okoli 1470), ki je najbrž delo gorenjskih mojstrov, ki so sezidali pre­ zbiterij sv. U rha v Tolminu. P renekatera stara plastika je zašla iz cerkva v vaška znam enja. Tem atsko prevladuje Križani, pogosti so tudi kipi Ecce homo, Žalujoči Kristus, M arija, posebni svetniški priproš- njiki (sv. Janez Nepomuk ob vodah, sv. Florijan, kužna patrona sv. Rok in sv. Boštjan itd.). Drugi del knjige z naslovom »Spome­ niki« znam enja ob prim erkih nadrobneje tipološko analizira. Spomeniki so zajeti v kronološki vrsti, da spoznamo stilno- razvojne principe, ki odločajo tudi v tipologiji. V ečkrat so obravnavani pri­ m erki osvetljeni tudi z zgodovinskimi podatki. N ajprej se seznanim o s pokopa­ liškim i svetilniki, ki segajo nazaj do zadnjih dni gotike (M aribor, Celje, Novo mesto, Žički sam ostan, ljubljanski Sent- peter); svetilniki spadajo m ed prototipe stebričastih in stebrastih znam enj, ki jih je prav tako rodila že gotika (Volče, K am nik 1510, K om enda pri K am niku 1510, itd.) te r jih nato prepustila severni renesansi (pri čem er bi bilo vredno ome­ niti tudi odmeve »donavskega sloga«), kakor lepo pričajo zlasti stebrasta zna­ m enja po Slovenskih goricah in v rad ­ gonskem kotu; m nogokrat lahko slutim o zveze med njim i in poznogotskimi cer­ kvenim i arhitekturam i. Ta odstavek je Z adnikarja najbolj pritegnil, ker gre za slogovno zelo vabljive in kvalitetne spo­ menike. V jedru se je ta tip ohranjal še do baročnega časa (v psevdogotiki je celo na novo oživel), le da se je tabernakljasti nastavek na vrhu klesanega ali zidanega stebra ali slopa vedno bolj m anjšal ter so se končno njegove odprte line zaprle in sprem enile v niše, ki jih poživljajo reliefi ali še pogosteje slike. V endar mislim, da se ta proces ni razvijal po nekih im anentnih razvojnih zakonitostih, am pak je vmes posegel direkten prenos severnoitalijanskih vzorov (Lom bardija, okolica Verone), ki so jih k nam najbrž zanesli italijanski kam noseki v poznem 16. in 17. stoletju. — Včasih se je nasta­ vek um aknil k a r sam ostojni plastiki na vrhu stebra; tudi ta tip je poznalo že 17. stoletje te r ga nato izročilo zrelem u baroku kot m onum entalno, celo mnogo- figuralno znam enje sredi m est in trgov (Valvasorjev M arijin steber pri Sv. J a ­ kobu v Ljubljani, kužno znam enje v M ariboru, Sv. Trojica na ljubljanski Ajdovščini, zdaj pred uršulinkam i, L ju­ tomer, Radlje, dvakrat P tuj itd.). Ta tip, ki je pritegnil celo um etnike, kot so bili Robba ali J. Straub, je trajal še v 19. sto­ letje (prim. Mengeš). K am nitni križi so pogosti zlasti na K rasu (Pivka, okolica Brkinov), dasi se je na Prim orskem uveljavilo tudi nišasto znam enje, ki je m nogokrat postavljeno na škarpe in zi­ dove. Zidana znam enja slopnega ali slo- pastega tipa so prav tako pognala iz gotskega izročila, čigar občutje ohranjajo še tja v 17. stoletje; poseben tip se je razvil na križiščih poti — trikotna zna­ m enja. Znam enje z nišo pa je že vzpo­ redno »kapelici« z razvitim notranjim prostorom , v katerega navadno lahko vstopim o; ljubil jih je zlasti baročni čas, dasi jih ni šele ta rodil. K apelice zapr­ tega tipa je poznala že vsaj druga polo­ vica 17. stoletja, im ajo pa tri zaprte stranice in vhodno odprtino na fasadi. Začudimo pa se prepričljivi ugotovitvi, da so odprte kapelice (s trem i odprtim i stranicam i in z loki nad stebri in pol- stebri ali slopi) nastale šele s klasicizmom in torej niso starejše od začetka 19. sto­ letja, m edtem ko smo poprej mislili, da jih je spočel že zreli barok. K bogati Z adnikarjevi žetvi moremo prispevati le še kakšen snopek ali željo, ki bi lahko drugo izdajo knjige — da bi jo le km alu dočakali! — tu in tam do­ polnila. P rav nič bi ne škodilo, če bi bila knjiga nekoliko zajetnejša in veseli bi bili, če bi im enske seznam e posprem ilo še več slik, dasi bi bile m anjšega for­ m ata. Tako na prim er pogrešam nekaj besed o kam nitnih križih 17. stoletja v podolju m ed B rkini in Čičarijo, ki spa­ dajo med najlepše svoje vrste. Mnogi so zadnji čas že izginili. Zelo značilen je bil križ pri cerkvi v Gradišču pri M ar- kovščini: na treh stopnicah se je dvigala kam nitna prizm a, ki je p rehajala v valj, zaključen z veliko kroglo, nad to pa je bil križ z ornam entalno poživljenim i konci krakov; na vzhodni strani je bila tudi prizm atična niša, najbrž za luč. — Ob skrom nih znam enjih v B rdih bi bilo vredno om eniti kip sv. Janeza Nepo- m uka na mostiču pri Peternelih, ki je efektno ljudsko kam noseško delo iz leta 1903. — Čeprav so po nastanku m oderni, so pokrajinsko zelo značilni veliki prek­ m urski kam nitni križi. — Med nišastim i znam enji na škarpi pogrešam ljubko »Jurcovo znam enje« v Volčjem gradu pri Komnu, ki je odlično ljudsko kam no­ seško delo in posnem a baročne form e; dokum entirano je z napisom ; TA P IL JE NAREJU ANTON JURCA IN ANDREJ TALČER ČAST MATERI BOŽJI V LETI 1855. — Vesel sem, da avtorjevo misel, da so kapelice zaprtega tipa nastale že v 17. stoletju, lahko potrdim s spom eni­ kom, ki izvira celo iz začetka 17. stoletja. To je veliko znam enje pri T rbonjah v D ravski dolini. S tiristrano m asivno pri­ zm atično znam enje pokriva piram idna skodlasta streha, vhod pa je bil nekoč m enda pravokoten, m edtem ko je danes zaključen z ožjim potlačenim lokom; notranje niše krase novejše ljudske sli­ karije. Na fasadi je letnica 1603. — Vse kaže, da je tudi tip kapelice prišel k nam od italijanske sm eri, m orda k ar iz Lom­ bardije. Zato se mi zdi škoda, da se je avtor odpovedal obdelavi kom pleksnih skupin znam enj, zlasti raznih K alvarij — prim. tisto pri Sv. Roku nad Šm arjem pri Jelšah! — češ, da ne sodijo v okvir razprave, ki je posvečena le znam enjem kot sam ostojnim spom enikom v pokra­ jini. V endar je tip skupinskih znam enj lahko vplival tudi na individualne pri­ m erke. Predvsem pa bi ob tem problem u Sl. 5. Klasicistično znam enje v M eki­ njah pri K am niku lahko načeli zelo vabljivo vprašanje raz­ m erja do italijanskega vzora tipa »Monti santi«, ki se ob am bientu, kakršen je šm arski sv. Rok (z dram atičnim i pasi­ jonskim i skupinam i v kapelicah in z n ji­ hovim i freskam i) k ar ponuja. Če ne že prej, bi vsaj pri preprostih lesenih znam enjih (razpelih, m arterlih in podobno) m oral um etnostni zgodovinar podati roko še etnografu. Z adnikar se je teh m nogovrstnih spom enikov sicer toplo spomnil, dlje pa se ob njih ni pomudil. N aj opomnim vsaj na leseno tablo na križu v Zvirčah pri Tržiču, na kateri je leta 1886 spretna roka ljudskega podo­ b arja naslikala zgoraj Žalostno M arijo, pod njo stopnice življenja, pod tem i pa moža s krsto. To znam enje spada pač m ed naša najlepša ohranjena tabelna znam enja. P ri lesenih križih bi veljalo om eniti višinski poudarek panonskih raz­ pel v prim erjavi z nižjim i alpskim i, ob križih s pasijonskim i sim boli pa bi bilo prav opom niti na »-kapucinske križe«. Zelo m ikaven bi bil lahko odstavek o povezavi znam enja in vode. Lep prim erek tega tipa najdem o pri sv. Am brožu pod Krvavcem . M nogokrat lahko taka zveza kaže celo na staro kultno mesto, denimo ob znam enju »Božja noga« v pobočju Svetih gora nad Bizeljskim , kjer je svoje dni voda tekla skozi rane na nogah K ri­ žanega. — P rav tako je škoda da se avtor, najbrž ker ni imel pri roki fotografij, ni dotaknil nekaterih porušenih a nepogreš­ ljivih spomenikov. Med take gotovo spada izredno slikovita kapelica sv. P ri­ moža iz leta 1749 v Stahovici pri K am ­ niku, ki je im ela banjast obok in kupo­ lasto streho, spredaj pa se je fasada vzvihovala v visoko čelo; zunaj in znotraj je bila poslikana s freskam i M atije Ko­ želja, pod tem i pa so se skrivale starejše, baročne freske. Porušenje tega spome­ nika spada med večje spom eniške izgube zadnjih let. Drugo, zelo lepo baročno znam enje, ki ga v tem delu pogrešam, je porušena kapelica sv. A ne v Radovljici. Seveda ti opuščaji niso napake, am ­ pak kličejo le dopolnilo. Le kdo bi mogel raztreseno gradivo tako obvladati, da bi mu ne bil ušel noben spomenik, ki se m orda zdi komu dragem u pomemben? Škoda je le, da je avtor nekoliko m ače­ hovsko obravnaval spom enike 19. stoletja. M im ogrede jih sicer om enja m ed posa­ meznim i tipi, na splošno pa jih odpravi z besedam i, da se je »še zadnji barok izgubil v dolgočasju 19. stoletja«. Tega dolgočasja pa v arh itek tu ri 19. stoletja ne smemo posploševati. Tudi nekaj prav lepih znam enj je ta čas zapustil. Neka- Sl. 6. Kapelica na Srednjem vrhu v M artuljku tera sem že omenil. Dodam naj še okroglo, tem peljčku podobno baldahina- sto znam enje klasicističnega stila, ki je stalo nad podzidkom P rašnikarjevega v rta v M ekinjah pri K am niku, a danes le še zasilna fotografija spom inja nanj. Na splošno pa bi bile že kapelice odpr­ tega tipa vredne nekoliko daljšega eks- kurza, tem bolj, ker ločimo med njim i več regionalnih tipov ali pa so tako izbrano postavljena v pokrajino, da so ji nepogrešljivo dopolnilo. Med take je spa­ dalo na prim er znam enje na Iverju ob poti v K am niško Bistrico. In končno bi tudi v našem stoletju našli še nekaj polnovrednih arh itek tu rn ih rešitev, saj sta nekaj znam enj zam islila tudi arh i­ tekta Ivan V urnik in Jože Plečnik. Po­ seben tip »znamenja-« sv. Janeza Nepo- m uka je ustvaril kipar F rance Berneker za K ranj; kom biniral ga je z vodnjakom , v katerem je ležal svetnik v vodi. Folklornega izročila, ki je vezano na posam ezna znam enja, se je avtor dotak­ nil sam o v uvodnem poglavju, nato pa ga je pustil ob strani, k er se ni hotel oddaljiti od um etnostnozgodovinskega koncepta knjige. Toda ljudsko izročilo in verovanja je z znam enji tako neločljivo povezano, da je ikonološko skoraj nepo­ grešljivo in sicer tem bolj, ker so zna­ m enja največkrat ne sam o um etnostni, m arveč tudi etnografski spom eniki kot arhitekture, ki so v sredi med stilno in ljudsko um etnostjo. Če se tej sredi že izneverijo, se n ajra je v korist ljudskega pola. V abljivo je opazovati roko m ojstra, ki je zidal pri cerkvi ali km ečki hiši, kako oblikuje tudi znam enje. Drugič gre spet za preproste stavbarje, ki pa so stregli svoji nalogi z izrednim m iljejskim posluhom in s polnovrednim oblikovnim čutom. Velika večina znam enj je pove­ zana z vsakdanjim ljudskim življenjem in s sm rtjo, s prazniki in običaji. Mnoga im ajo lastne ajtiološke legende in pove­ sti; povezana so z zgodbami o T urkih in kugi, o zakladih in strahovih, z različ­ nim i vražam i in spomini. P ri »Turškem pilu« pod T urškim vrhom v Halozah je, na prim er, »türska babica zakopana. Tedi je ostala zadja. Bila je stara, te pa je tü vm erla, te pa so jo tü zakopali.« Do »Turškega križa« pri Sv. Prim ožu nad K am nikom so pridrveli Turki, hoteč do cerkve, pa se je storila tako gosta megla, da so s konji vred popadali v prepad pod znam enjem . Ob znam enju n a polju pri P revaljah sta pokopana m eniha, ki sta prišla pokristjanit Mežiško dolino, pa so ju pogani ubili. L judska vera trdi, da je nekoč vsak, ki se je dotaknil zna­ m enja blizu K ravjeka pri M uljavi, po­ črnel in um rl, v čem er se skriva najbrž spomin na črno sm rt. Itd. Na tisoče zgodb bi lahko tako nabrali in iz njih bi n a j­ večkrat zvenel baladičen ljudski spomin. Spet drugačen spomin pa razkriva lju d ­ ska pesem, ki pripoveduje, kako so Viso- čanje (pri K ranju) zidali »božji grob« — peterokotno slopno znam enje, ki so ga pred leti srečno prim aknili k cerkvi, in je poslikano s prizori K ristusovega trp ljen ja »Na Vsokom samo vkup zvoni, / Vsočanje pa v cerkev gredo. / Pod lipco se vkup shajajo, / tam pod zeleno lipico. / P a se prelepo menijo, / de b delali nov božji grob, / nov božji grob in znam inje. / Oča Krč tako govori: / ,Jaz bodem sam pet rajniš dal.‘ / Oča Zorm an tak govori: / ,Če boš ti dal jih pet, / jaz dal jih bom deset, / sosedje pa k ar morejo, / po eno strešno al po d v e '...« N azadnje pa: »pri­ šel je z Gorice sam i škof, / da žegnal jim je božji grob ...« (K. Štrekelj, SN III, št. 6494). Pesem razkriva kmečko samo­ zavest in bahavost, ki sta botrovali tudi nastanku prenekaterega znam enja. Med izčrpno domačo in tujo literaturo pogrešam delo valežanskega pisatelja Ma- uricea Z erm attena »Les chapelles valai- sans« (Fribourg 1941), ki s podobno poezijo kot Zadnikar, dasi z m anjšo znan­ stveno akribijo opeva znam enja rodne dežele, in P ierra Bianconija »Capelle del Ticino« (Basilea 1944). Tudi velika bera slovenskih napisov n a kraških kam nih, ki jo je v Ljudskem tedniku. Prim orskem dnevniku in Slovenskem Jad ran u v letih 1947 do 1952 objavljal M ilko Matičetov, bi lahko navrgla nekaj porabnih podat­ kov. Pa še: preglednosti knjige bi zelo koristilo im ensko kazalo in oštevilčenje slik med tekstom . Toda vse to so le obrobne pripom be in ne zm anjšajo pom ena in odlike knjige, ki je zelo lep doprinos tako naši kot evropski um etnostni literaturi, posebno k er jo sprem ljajo prav dobre fotografije, ki nam posredujejo tudi m iljejsko doži­ vetje spomenikov. V redno je še podčrtati, da je knjigo prijetno oprem il akad. slikar M arijan Pogačnik. Zaključim pa z ugo­ tovitvijo, da bi ta ali oni obdelal to gradivo m orda drugače — prepričan pa sem, da nihče bolje od Zadnikarja. E. Cevc Branko Fučič, Istarske freske, Zagreb. Zora, Izdavačko poduzeče 1963 (Um jet- nički spomenici Jugoslavije), pp. 38 + 27, 83 barvnih posnetkov, 107 čm o-belih po­ snetkov, 52 tlorisov, narisov in prerezov, 1 zemljevid. R eprezentativne knjižne izdaje, ki ob­ ravnavajo slovensko ali jugoslovansko um etnost, danes niso več redkost. Fuči- čeva knjiga pa je bila ena prvih, ki se je v tej obliki pojavila na našem knjižnem trgu. Zem ljevidu Istre z zaznam ovanim i nahajališči spom enikov sledijo: besedilo na 31 straneh, 2 strani literature, urejene po časovnem vrstnem redu izidov član­ kov in knjig, 4 strani popisov reproduk­ cij in 83 nalepljenih barvnih posnetkov. Ob koncu je dodan katalog spomenikov. Ta obsega k ratek opis arhitekture, ča­ sovno opredelitev fresk, zaznam ovanje prizorov in glavno literaturo o določenih freskah. Tlorisi, narisi, prerezi in čm o- beli posnetki dopolnjujejo predstavo o nahajališčih fresk v arhitekturnem pro­ storu. A vtor zajem a zgodovino istrskega stenskega slikarstva od 11. do 16. stoletja. Upošteva vse pom em bnejše prim erke. Seže tudi v preteklost do najstarejših ohranjenih poslikanih ploskev na istrskih tleh iz konca 8. stoletja (sv. A ndrej na Crvenem otoku pri Rovinju) in začetka 9. stoletja (porušena grajska cerkev v Dveh gradih pri K anfanarju). Besedilo sicer ni razdeljeno na poglavja, kljub tem u pa posam ični odstavki pom enijo jasno razdelitev avtorjeve razprave. Kot v opomin bahavim knjižnim izdajam je Br. Fučič na začetku zapisal, da freske niso bile nikoli nam enjene gledanju z bleščavim i razsvetljavam i reflektorjev. O pozarja tudi, da freske niso slike detaj­ lov in izrezov, tem več m onum entalne, velike poslikane ploskve, ki dopolnjujejo in bogatijo arhitekturo. V njih je treba gledati to, k ar so, ne to, k ar niso. A vtor z živahno in ne s pretirano olepšano besedo razlaga pomen fresk. Zajet je ro­ m anski ikonografski sistem poslikav, ki ga upravičeno prim erja s planetarnim sistem om s središčem (Kristus v slavi) in gravitacijo (simboli evangelistov, Deisis, apostoli). Določil je tudi prizore, ki se pojavljajo n a zunanjščini slavoloka in na ladijskih stenah. Iz časa gotike om enja pojav ljudsko zaznam ovanih simbolov in alegoričnih poučnih motivov. Zapletene teološke m isli so bile prevedene v ljud­ sko pojm ovane slike, ki, podobno kot slo­ venske, pom enijo ne nezanim ive boga­ titve zahodnoevropske ikonografije teda­