L letni tečaj število : 41.
1914. oktober 11.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi.................. 2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f.
Cena vsakoga fa)ata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v öerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. CserfÖld, Zalaraegje.
Na té naslov se naj pošilajo: naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
„Poslao je sluge
zvát pozváne.
— Mát. XXII. —
Poslao je Bog sluge svoje, dühov-nike, ki so zváli národe k njegovomi stoli. Ob prvim so je zváli tü k ze-melškomi stoli Gospodnovomi, šteri je vsakomi prestreti, ki je pozváni po sv. krsti k njemi stbpiti. Pa so slugi zváli na predganici, v šoli, med spovedjov, v pohájanji svojih vernih, v dobrih knigaj i časopisaj. Da so pa lüdjé šli za vérstvom, za trgovinov, za že-
SátboV pd so—¾d¾rjávali——ki—co_
njim pravili: nehájte tržtvo, ostavite zdaj malo gospodárstvo, zemelske skrbi položite doli, celo to so si gučali lüdjé, ka bi spomorili one, šteri so je k Gospodi zváli. Samo siromácje, nevol-ni betežni, oni, šterim pomenkava že-melski krüh, oni so čüli glás slugov pa so si povživali večérjo Gospodovo ino so potolaženi, okrepčani šli tam odnet vsikdár domo, ár so znati, ka po vernom vživanjani toga goščénja májo vüpati ono vekivečno tüdi, šteromi ne bode konca, pri šterom več ne bodo nevolni, niti sirmácje, ár do meli vsa v nájvéksoj obilnosti, štera do njim potrebna.
Bogáci pa, šteri se s pámetjov i premoženjom gizdávijo pa ešče izda ne čüjejo poziva Gospodovoga, ka de z njimi t Tisto, ka Bog piše po Isaiaši: „Tvoj prvi oča je grehšio in tvoji vučeniki so mi bili nepokorni, zato sam oskruno svéte poglaváre, dao sam v pokončanje Jakopa in Israela v smeh. “ (43, 27-28.)
Záto, ka grešijo proti Bogi i ne čüjejo, ka je Bog zové, glejte, zdaj dre-gečejo kosti njihove; od težavni nas-ledic boja trepeee njihovo srcé pa ne vejo, v kom bi se vüpali, da so Bogá zavrgli ino so dáni prek nevaznošči, v
šteroj se pokončajo ino smehi vsem národom! Poglavárje njihovi več ne bodo poglavárje, ár ne bodo meli ni-koga, ki bi jé poslüšao i bogao.
Ne hodimo za njimi! Naše poti, lübi čte vči, so vözmerjene, z zapoved-mi božimi. Bog nam káže pót po svojih slüžávnikaj v gotova nebésa. Drži-mo se té poti. Gledajmo zgléd fran-cuskoga i srbskoga národa, šteriva sta v grehi živela, za božo zapovedi ne márala ino zdaj že ječita pod jármom tüje oblásti.
Zdaj posebno té dnéve nam je
-5nas—to—pjLezalslUv-LX_—Pina ná na an
nikda pravili: „ Dajte mi eden šereg, šterih pobožno moli sv. roznivenec, pa obládam z njim celi svet." Hodte v té šereg, vörni krščenicje pa ga mo-lite z tistimi vred, ki ga že prebirajo pa mo te vsi šli na naše vesélo veki-večno pozvánje, ár nas tá molitev nav-či, ka nikši posel, nikšá zemelska skrb ne vredna telko, ka bi za njé volo zavrgli pozvánje našega smožnoga plačüvajočega pa tüdi grozno strahovito kaštigajočega Bogá !
Vojska
Z srbskoga bojišča prihajajo glasi, ka naše čete, štere so se že premi-noči tjeden nahajale na srbskoj zemli, idejo zmagovito naprej. Sovražnik more bežati pred njimi pa ma velke zgü-bitve. Tüdi tiste srbske čete, štere so zadnje dneve znova skušale prestopiti Savo pa vdreti v naše države, so bile pobite pa stirane nazaj prek meje. Ravno tak so obhodile tüdi čarnogorske čete, štere so štele vdreti v našo države.
Vnogomi se to čüdno vidi, kak vüpajo srbi, ki so bili že telkokrat po-biti od naših čet pa so zgübili že telko vojakov, kak si vüpajo zato li prek meje. Srbi to delajo na rusko zapo-
ved. Rusi najmre to ščejo s tem dosegnola", ka bi mi kem več vojačije mogli držati na srbskom* bojišči, na ruskom pa tem menje, ka bi nas tak oni Iežej premagali.
Ravno tak si je razlagati tüdi to, Zakaj silijo rusi prek Karpatov na Vogrsko. Tüdi tü ščejo rusi to dosegnola ka bi mi z Galicije pozvali kem več vojaštva, pa bi njim je tü postave proti. Na te način bi bila naša armada v Galiciji oslablena, pa bi jo potakšem rusi ležej napadali.
Té žele se pa rusom ne bodo tak
7.ieika snuniavalp. V Pa liniji so najmre
našim vitežkim četam prišle na pomoč nemške čete, tak ka se zdaj s podvo-jenov močjov lejko borijo proti rus-komi navali. Tistim maloštevilnim rus-kim četam pa, štere so vdrle prek Karpatov na Vogrsko, stojijo proti že močne naše čete, štere so ruse pritis-nole nazaj do meje.
V prihodnjih dnevaj je čakati za-nimiva poročila z ruskoga bojišča. Vü-panje je, ka se zdrüženim austrovogrs-kim i nemškim četam zdaj posreči, ka vzemejo rusom volo od nadalnoga na-padanja.
Nemška armada, štera je v zbod-noj Nemčiji premagala ruse, ide tüdi zmagovito v rusko zemle.
Na francoskom bojišči trpi bitka že skoro mesec dni. Grozno velke so že zgübitve na cbema stranoma. To je dozdaj najlutejša pa najbole krvava bitka, kak jo pomli zgodovina. Nemci vüpajo, ka v bližanjih dnevaj spadne odiočitev, pa se zmaga nagne na njuvo stran.
Na morji je šče i zdaj nej prišlo do odprte bitke.
Važnejša poročila preminočega tjedna so eta :
Srbi znova od Savo pregnani.
Naša armada, tak uaznanja vojno po-
s.
NOVINE
1914. oktober lí.
velništvo, ide v Srbiji zmagovito naprej. Srbi so znova šteli vdariti prek Save, pa so bili z velkimi zgübitvami vrženi nazaj.
Velke srbske zgübitve. V bojai, šteri so se Zadnji tjeden vršili na srbs-kom bojišči, so meli srbi velke zgübitve. Bilo je 6000 mrtvih pa 18.000 ranjenih. Zgübili so tüdi 14 štükov pa več strojnih pušk.
Srbi nevejo kam z ranjenci. Z Srbije so prišla poročila, ka je prej tam velko pomenkanje zdravnikov, ran-jencov pa telko, ka že ne vejo kam ž njimi. Pravijo, ka se je srbska Vlada obrnola za pomoč na Grčko, naj bi sprijali srbske ranjence v grčke bol-nišnice. To-prošnjo je pa grčka Vlada praj nej štela poslühnoti.
Napad na Pašiča. Bulgarske no-vine poročajo z Niša, ka so srbski častniki dvakrat streIili na ministers-koga predsednika, Pašiča, ki se je pelao v automobili. Pašič je nej bio za-deti. Častniki so pobegnoli.
Naši zrakoplovi nad Cetinjom. Zadnjo dneve so naši zrakoplovi pla-vali nad glavnim mestom Čarnegore, nad Cetinjom, pa so metali na mesto bombe. Edna bomba je rávno pred noge tronónasledniskoga pára spádnola.
General Aufenberg zbetežao. z
ruskoea bojišča prihajajo glasi, ka je zbetežao general Aufenberg, šteri je
pred nekelkimi tjedni tak zmagovito
premagao ruse.
Boj V zrak!. Na ruskom bojišči se je vršo boj med dvema zrakoplov-coma, med ednim našim pa med ednim ruskim. Naš zrakoplovec je šteo preleteti ruskoga, ka bi ga napravo za neškodlivoga, ruski je pa to pre-
prečo. Nato se je naš zrakoplovec že vsov silov zagnao s svojim zrakoplo-vom v visini 1000 metrov v ruskoga. Oba zrakoplova sta spadnola na zemlo pa sta pokopala pod sebov oba zra-koplovca.
Rusi vdrli prek Karpatov. Dneva 27 i 28 septembra so vdrle male ruske čete v županijaj Ung i Marmaroš prek Karpatov na Vogrsko. Prišle so že kakših 30 kilometrov daleč. Naše čete so se njim proti postavile pa je pri-tisnole nazaj. V bližanjih dnevaj se pokaže, či se rusi zaistino ščejo nava-liti na Vgrsko, ali pa začinjajo samo obmejne praske zato, ka bi njim naši tüdi tü postavili močne čete proti, ka bi na té način v Galiciji bila naša vojna moč oslablena.
100 jezere francozov ranjenih. Taljanske novine poročajo, ka je bilo v bitki pri roki Aisne ranjenih 100.000 francozov, za štere je bilo pripravlenih 170 vlakov.
Bavarskí princ ranjeni. Bavarski princ Franc, tretji sin bavarskoga krala Ludovika je ranjeni. Princ je povelnik drügoga bavarskoga peškoga polka.
Obsojeni francoski vojaki. Kakši düh Vlada v francoskoj armadi, nam jasno kaže té dogodek: Povelnik prve armade naznanja, ka so si Vnogi francoskih vojaki sami radi . de!ali rane na šo zavolo toga bili kazhüvani s smrtjov.
Vojno sodišče 28. divizije je 17. septembra tüdi obsodilo 6 vojakov na smrt, 11 pa v temnico, zato ka so zapüstili svoje mesto, oziroma so si sami radi napravili rane.
Angležki pa francoski podaniki Odpozvani z Türčije. Z Carigrada se poroča, ka sta angležka pa francoska
Vlada odpozvali vse angležke pa fran-coske podanike, ki se nahajajo v Tür-čiji. Türčijo morejo zapüstiti v 10 dnévaj.
Velka nevarnost za ruse i angleže. Emir Afganistana je zebrao 400 jezer rednih vojakov; njegov brat je imenü-vani za povelnika pa pela čete proti mesti Bešver, štero mesto je klüč do Jndije. Čete ščejo mesto zasesti. Drügih 300 jezero vojakov pod zapovedništvom presto!onaslednika pa ide na Rusko.
Francozi püstili grofa Károlyja domo. V začetki vojske so francozi zadržali v svojoj državi več vogrov kak vojne zajetnike. Med njimi je bio tüdi grof Károlyi, ki se je vračao z Amerike. Zdaj so grofa Károlyja püstili, ka se je pripelo domo.
Japonske zgübitve. Japonci so zgübili v dozdašnjih napadaj na nemške naselbine okoli Kiaučioa 312 vojakov pa 9 vojačkih zrakoplovov.
V Adrijanskom morji plavajo mine. Dneva 29. septembra sta ribili dve italijanskivi ribičkivi ladji 15 kilometrov daleč od Sinigaglija. Edna ladja je za-dela na mino pa se je potopila. Devet ribičov se je vtopilo, ednoga je pa re-šila ova ladja, Italijansko ministerstvo je zdaj odredilo, naj odplavata z Ta-renta dve bojnivi ladji se vsemi pripra-vami pa naj polovita mine z morja.
Strah Indijskoga morja. Nemška križarka „Emden“ je zadnjo dneve v Indijskom morji zavzela 5 parnikov (gőzhajó) pa je je potopila. Nadale je zaplenila edno ladjo s premogom (ka-meno vogelje). Moštvo teh ladij se je na parniki „Gifedale“ pripelalo v Ko-lombo.
Nemška bojna ladja potoplena
Kak se rusi vojsküjejo?
Eden voják pripovedáva vi ednom som-botelskoj bolnišnici, ka so prej rususki vojácje dvoje vrste: nevolen pa jako priličen. Tej pri-iični so topničkarje, ovi so pa vsi za nikoj. Vnogo jih jé, ali zato ne vüpajo nikdár vő zgrabe. Takše grabe si skopajo, ka lehko stojijo v njih pa tam odnet tak strelajo, ka njim krugle vse ober nás odletijo. Zaistino je slepa Sreča,- či što med nami od njihovi pušk dobi kruglo. či bi mi tüdi tak strelali, bi nas že pojeli, kelko jih jé.
Pri Komarovi smo meli velki boj. Več celih dni smo bili v ognji. Bio je dén, kda smo odránoga jütra do kósnoga večéra 19 vőr brez! henjanja strelali. Od takšega boja je nemogoče kaj povedali. Vzačótki lepo po rédi ide, ali nasiednje nam je že samo za to skrb, či mámo zadosta krugeo pa do konca dnéva človek tak vkraj zablodi od svoje črede, kak či nikdár ne bi bio prinjoj. Jas sam tüdi tak prišeo med odao čredo jágrov.
V ednom logi smo bili. Do zajtra smo čakali, či bo kaj. Že dvá dni smo z cele na
svojo roko delali. Močen rususki šereg je šo proti nam. Ne so znali, ka smo tam v logi. Mi smo je skriti čakali. Ena dvajstikrát več jih je bilo, kak nás. Pa od drüge stráni se je ozdaleč tüdi gibalo nikaj čarnoga. Na ednok smo začütili, ka tü rusi nikaj velkoga ščéjo. Poča-kali smo je na dobrih 150 stopajov. Pa smo te dáli ogenj vsi nednok: ednoga, dvá, tri — desót, hej, Bog moj, kak se je rečo rususki lepi šereg. Kak zmešana čreda so leteli nazáj med rjanjom, mi za njimi pa smo jih 200 zgrabili. Ali dale smo ne mogli, ár so njim vékši šeregi prišli na pomoč.
— Tü sam dobo rane. Naši so nazáj odišli jas sam pa tam ležao med rususkimi mrtvecami i ranjencami. Odvečara so prišli rusi, štere smo predpoldnévom zbrali pa so nás pét ranjenih goripobrali ino so znami vréd šli naše vojsko iskat.
V ednom skladališči nikše fabrike so nás pa svoje ranjence dolizdevali. Tri dni smo bili mi petóri tü kak rususki vlovlenci. Eden ranjeni rus je pazo na náš. Rane so nam ne zavózali, da smo si pa pomogli sami pa svojim so tüdi ne zavežüvali. Jesti smo dobili: zaütra
za edno vinsko kupico žganíce pa eden velk štiriküklásti krűh. Vutka je vonjala, krűh pai grozno čaren bio, da smo pa konči dobili. Pa rusi so tüdi nej drago dobili, deli so repo, ze-lenjó, kukorico, ka so kde najšli v okolici, ki so se znali gibati.
Mi petéri smo se šengárili z njih. Bio je med nami eden slovenski dečko, šteri je znao nemški pa vogrski pa kak slovenec je tüdi z rusami znao kaj gučati pa smo si tak čas krátili, ka je on tolmačo.
Ali ne nam je dugo trbelo čakati. Na štrti den smo se na grozno grmenje topov zbüdili. Mi petóri smo včasi spoznali glás naših štükov, ali ovaditi smo se ne smeli. Samo ka nam je ne dugo trbeloskrivati našega vesólja. Rusi so začnoIi loviti za svojim blágom pa je bežao vsaki, šteri je mogeo, tam so povrgli vse : Žganične sode pa čaren krtih pa nás pa svoje ranjence tüdi. Ki je mogeo bežati, je samo to glédao, ka je svoj kožo rešo. Ešče puške pa municijo so povrgli. Potom so prišli naši pa so nas pobrali z ranjenimi rusami vréd pa smo zdaj tü.
1914. ok*ober 11.
NOVINE
S
Pri mesti Mobile v državi Alabama je prišlo do boja med angležkov križaricov pa med ednov nemškov bojnov ladjov, štera se je potopila.
Angležka admiraliteta je zaplenila v dvema ladjedelnicama španske vojne ladje, štere so bile tam v deli.
Rumunski kral nevarno zbetežao. Rumunski kral Karol leži že poldrügi tjeden betežen v posteli. Napadajo ga krči v žalodci. Tüdi na jetraj je postao kral betežen pa skoro nikaj ne more jesti.
V ednoj noči postao seri. častnik, ki je vodo godbo (bando) deželnobramb-noga bataljona v Ljubni na Štajarskom, je v bilki pri Lembergi zablodo. Bio je sam. Nastala je noč. Častnik je bio prisiljeni, ka je mogeo v logi preno-čüvati. V noči so közaki zmirom hodili po patroli Čisto blüzi njega, pa je zavolo toga bio večkrat v smrtuoj nevar-nosti. Komaj zajtra se njemi je posre-čilo, ka jé z loga pobegno. Povrno se je nazaj k svojoj četi, gde so ga komaj spoznali, zato ka so njemi vlasje pa brada postali čerez noč zevsema seri.
Gosli ranjenoga cigana. V Zagrebi leži eden ranjeni cigan, šteri pripove-davle od svojih gosli, ka je je vzeo z sebov vojsko pa je igrao na njih, pokeč so se njemi zavolo ,maršov i bojov nej zevsema spotrle. Stotnik je obečo ci-gani novo gosli,, či bo se vitežko vojs-küvao. Cigan se je nato tak junaško obnašao, ka njemi je stotnik resan küpo nove gosli. V bolnišnici zdaj tüdi na svoje nove gosli igra.
Žalostno svidenje. Mlada berlin-čarka, štera se je pred 14 dnevi ločila od svojega zaročnika, je dobila od njega pismo, štero je bilo odposlano — z Berlina. Pisao njoj je, ka je »lejko ranjeni," zato ga naj obišče v bolniš-nici. Deklina ga je obiskala. Prisrčno je bilo to svidenje, nego zato li jako žalostno. Zaročnik je bio brezi roke! Na drügi den je deklina pali dobila pismo. V njem je stalo: „Ti draga šče ne veš, ka se mi je vse zgodilo. Zgübo sam v boji tüdi edno nego. Pa da sam te vido tak zdravo i črstvo, mi düšna vesi ne dopüšča, ka bi te duže vezao na sebe, ki sam siromak lazar.* — Ka je včinila nato deklina? Za dve vüri je Šla nazaj v bolnišnico, samo ka nej sama, nego z dühovnikom, ki jiva je včasi zdao. Deklina je najmre pravila: „či sam se odločila, ka bi s tebov hižni zakon stopila, pokeč si bio ešče zdrav, potom te tüdi zdaj ne mo-rem zapüstiti, gda te je pohodila ta velika nesreča."
Jahač brezi glave. V čeških novi-naj se čte té zanimivi dogodek: V
vojski dožive človek vnogo takšega, ka njemi ostane v spomini do smrti. Bio sam nazoči pri ednom dogodki — pa se mi tak vidi, ka ga šče zdaj vidim pred očmi: jahao je proti meni kozak (to je ruski vojak). Zgrabo sam za sablo pa sam ga že vsov močjov vsekeo prek po šinjeki. Sabla je spadnola s takšov močjov kozaki na šinjek, ka njemi je naednok odletela glava. To je nej bilo nikaj posebnoga. Nego zmislite si: jahač brezi glave je jahao ešče kakših 20 stopajov. Ešče zdaj ga vidim, ka jaše na svojem malom konji —■ vidim ga, kak se nese brezi glave. Nazadnje je skočo konj v jarek, pa je jahač, ki je nej meo glave, telebno na tla.
Zadnja popotnica v zrakoplovi. Po boji dneva 10. septembra na francoskom bojišči, je mládi nemški častnik za božo volo proso, naj njemi pošlejo po dühov-nika, záto ka je vido, ka bo naskori mogeo mreti. Da je pa nej bilo nied-noga katoličanskoga dühovnika na bojišči, je polkovnik zapovedao ednomi zrakoplovci, naj leti z zrakoplovom v bližanje mesto, štero je bilo dve vüri daleč, pa naj pripela dühovnika. Dühov-nik je resan že za nekelko časa bio pri mládom častniki. Prineso njemi je zadnjo popotnico po zraki. Dühovnik je podelo častniki svestva za mirajo če, pa ga je tolažo, pokeč je nej düše püsto. Zatem se je páli po zraki pelao nazaj v svojo faro.
Rusi so odegnali z Lemberga grčko-katoličanskoga püšpeka v Novgorod v vozo, razkolniškoga ruskoga Eulogiusa pa sem postavili i za Galicijo, štero v rokaj májo, za držávno vero svojo fcrivo razkolniško povedali. Vidite, kak neva-ren je rus az našo vero. O molimo, da se zmága.
Z vzéli SO nemci v Belgiji trdnjave „St. Catherina* i „Termond“. Levo perot francozke vojske so tüdi zmagali i so bliže k Parizi.
Postavna podpora drüžinam tistih, ki so pozvani po dorožje
XI. odstavek postave od leta 1882 odredi, ka dobijo podporo za časa ino-bilizacije pod orožje pozvanih: žena, deca (tüdi či so nej zakonska), pasterki, vnüki, oča, mati, očiha mačiha, dedek, mamica, tést, punica, prava, pa tüdi ne prava bratja. To je splošno pravilo. Izjemo pa delajo tisti, ki majo telko imanja, ka se ž njegovih dohodkov lejko hranijo, ali ki majo zadosten zaslüžek, pa tüdi tisti, ki so ovači preskrbleni. Po takšem majo pravico za to podporo tisti, štere je pod orožje pozvani zev
sema ali pa samo deloma hrano s svojim zaslüžkom.
Za tistimi vojaki, ki svoja redna vo-jačka leta slüžijo, nedobi nišče podpore.
Zglasiti se morejo tisti, ki dobijo podporo, pri občinskom poglavarstvi, prinas pri notarjoši. Tam se zapišejo podatki, pa se odpošlejo k okrajnomi glavari (járási főszolgabiró)i ki potom presodi, či dotični ma pravico do podpore, pa kak velka naj bo ta podpora.
Ki so v državnoj slüžbi, njim se ne trebe glasiti, zato ka so tisti po slüžbenoj poti vküp spisani.
Podpora znaša dnevno 57 do 80 fiierov. Gde je živeš dragši, se računa več, gde je cenejši, tam menje. Ki so 8 let starejši, dobijo celo sveto, od 8 let mlajša deca pa samo polovico. Ta svota vsevküp pa ne sme biti vekša, kak je bio dnevni zaslüžek pod orožje pozvanoga.
Či drüžina, štera ma pravico do podpore, nema svoje hiže ali brezplač-noga stanüvanja, štera je navadno tak velka, kak je polovica dnevne podpore, vsevküp pa ne sme biti vekša, kak jo plačüvle za stanüvanje na leto dni.
Podpore plačüvle pri nas notarjoš. Vsaki, ki ma pravice do podpore, dobi malo knigico, v šteroj so zapisane reči, ka je trebe znati. Podpora se je dala oprvim na konci meseca augusta zatem se pa plača naprej vsaki mesec 1. pa 16. dneva.
Ka je moratorij ?
V bojnom časi se rado pripeti zavolo vnogih važnih zrokov, ka Vlada odloži plačüvanje zasebnih dugov na dugši Čas, to je, ka je zasebnih dugov nej potrebno plačüvati v tistom časi, kak bi je mogli, nego se odloži plačüvanje na eden na dva ali pa na več mesecov. Ta odložitev plačüvanja se zove moratorij. V začetki zdašnje vojske je bio pri nas razglašeni moratorij do konca septembra, zdaj je pa po-dugšani do konca oktobra.
Takša zasebna plačila, štera spa-dajo pod moratorij, so vsi dugovi na menice (veksline), na trgovinske nakaz-nice (kereskedelmi utalvány), pa vsaki drügi takši zasebni dugovi, šteri so nas-tali pred 1. augostom toga leta. Plačilo teh dugov ali njuvih interešov se je odložilo do 31. oktobra. Prle zdaj teh dugov terjati nemre, intereš od njih se pa zato računa.
Ne spadajo pod moratorij med drügimi:
1. Posojila na založena pisraa (za-loglevél);
4
NOVINE
1914. aktober lf.
2. krüšno i preskrbina (eltartási
dij);
3. najemnine (arende) či je duznik nej pri vojakaj;
4. dugov! slüžbenih pogodb; *
5. plačila pri zavarüvanji proti ognji i toči.
Što ma v hranilnici (kasi) peneze, menje od 2000 koron, on lejko zahteve, ka njemi hranilnica plača 200 ko-ron; či jih pa ma od 2000 koron več, potom vsaki mesec lejko zahtevle 200 koron.
Do nadalne odredbe je žakucija na nepremičnine (ingatlanok) v celoj državi prepovedana, žakucija na pre-mičnino (ingók) je pa samo v tistom pripejej dovoljena, či bi se premičnina vtegnola skvariti, ali bi pa zgübila na vrednosti.
Skrbimo se za prišestno leto!
Na meji naše države grmijo to-povi, pokajo puške, rogačejo sable. Vnogo polodelavcov je moglo zapüstiti plüge, pa prijeti za püške i bajonete pa iti nad sovražnika, naj bi njemi pokazali, kak obhodi tisti, ki se drzne napadati našo države.
Vrli sini naše rodovitne države poznajo zdaj samo eden glas: „Naprej, nad sovražnika!' Naše molitve i zdi-haji je sprevajajo pri njuvom težavnom deli, pri obladanji nasprotnika.
Na nas pa, ki smo doma ostali, čaka zdaj vnogo težavnoga dela. Čakajo nas dela na poli, čakajo nas na domi. Skrbeti se moremo za krüh za to pa za prišestno leto. Bulgarski moški so lansko leto vsi bili na bojišči, pa šo letos zato H meli dobro žetvo. To pa zavolo toge, ka so ženske, dečacje pa starci, ki so doma ostali, noč no dén delali. Vso sejadev so lepo opravili. Zato je pa moške, ki so se vračali domo z boja, čakao doma lepi krüh, pa nej lakota.
Ne smemo pozabiti, ka takša države, v šteroj Vlada Iakota, nemre vü-pati na zmago. Vojacje morejo najmre smirom meti obilno stroška, ovači ope-šajo.
Zato pa zdaj püstimo tá vsako svajo i dobičkaželnost, pa se skrbimo za prišestne dneve.
Predvsem pa:
Ne dopüstimo, ka bi nam kakši pridelki prejšli. Spravimo vse lepo kst-rani. Dotečas ne vozimo gnoja pa ne orimo za zimo, pokeč nedo vsi pridelki cele vesi spravleni pod streho. Skrbi-mo, naj ne prejde nikaj, ka nam je Bog dao, nego se naj spravi vse domo.
Sejajmo letos tüdi konči telko kak lansko jesen. Nikoga naj ne preslepi, či pšenica zdaj visiko ceno ma, ka bi jo zavolo toga vse odao, pa si ne bi za dosta posejao. Takši človek bi ob-hodo žalostno, pa nebi napravo škode samo domovini, nego sebi tüdi, zato ka bi pšenico mogeo kleti šče za dragše peneze nazaj küpüvati od pre-küpcov ali pa od trgovcov.
Ne odavajmo potrebne krme pa hižne živine! Najdejo se nespametni lüdje, ki z ednim krajom zavolo lepe cene, z drügim krajom pa zavolo bo* jazni pred vojskov ščejo zodati ešče tisto živino, ka jo sami potrebüjejo. Tej lüdje zdaj samo mesarom pa pre-küpcom delajo hasek, to si pa ne pre-mislijo, ka bo kleti. Zato pa ne odav-limo zdaj nanč tiste živine nej, ka nam je više. Što zdaj strži Živino, ka bi jo sam potrebuvao, on si kleti ne bo mogeo spravili druge ali de pa dvakrat — trik-rat mogeo telko za njo dati, ka jo zdaj oda.
Ka le mogoče, si pripravimo vse za zimo. či mamo kaj jabok, grüšek, sliv odveč, je posüšimo pa denimo na zimo. Krumple, grah si skrbno pobe-rimo pa lepo shranimo. V gredaj si vsake gospodinja naj poseja ráno ša-lato, grahček itd. Seno, otavo polagajmo pomali, pa pazimo ka nam nikaj ne pride na kvar.
Poleg vnogbga dela i skrbi se pa ne smemo spozabiti tüdi z Boga. Prosimo ga, naj nas občuva vseh nevol, pa či bomo mogli že kaj trpeti, naj nam bo to v düšno zveličanje.
Glási-
Dári naših slovencov. Horvat Ana z Čerensovec 1 k., Prša Št. z Žižkov 20 fil., Kohek Ana z Sr. Bistrice 2 k., z Dol. Lendave: Sobočan Ferenc 1 k., Herič Mihal 1 k., Bogdan Jakopa žena 1 k., Pücko Štefan 40 fil., Žerdin Ivan 10 fil., Stolna drüžba z Čer. 1 k. 60 fil. Balažic Kata' z Sr. Bistrice slive, Zver Kata z Čer. 1 k., Vküp: 9 k., 96 fil., Cela dozdaj nabrána šuma tak zadene: 398 K., 49 fil., Bog povrni vsem!
Ministerski odlak proti lagojim jezikom. Sándor Janoš naš minister je pod št. 9271-1914 odločo, ka vsaki bo do dva tjedna zaprti i plača do 200 k., ki bo krive glási zmišlavao ali širio. — Dráge .ženske, svetüjem vam, da si za časa boja jezike nikam sprá-vite, ali je odajte, ali je z árende dajte ali kajštéč napravite ž njimi, naj samo tihi bodo, če neščete v lüknji sedeti, ali pláčati.
Novi bojni štemplni so izdani po 5 i 10 fil., Ki je küpi, 2 filera več dá za njé, naj čisti dobiček kaj pomaga našim vojákom.
Kolera je priminoli dni nastopila prinas v 31 slučájaj.
Oblübe salezijancov. Bakan Jožef iz Türnišče je večne oblübé naredo, Horvat Ferenc iz Renkovec i Seršen Štefan iz Tropovec pa triletne septembra 29-ga v Ivrei na Taljanskom. Rožno-venska kralica naj je podpira, da stanovitni ostanejo. Molimo za njé!
Prosim prav lepo vse tiste, ki so mi na naš samostan kaj obečali, naj mi té mesec tisto dájo, zato ka zdaj morem dug 11 jezere koron dolpláča-, ti. 8000 k., je z kase vzeto, 3000 pa z tistih penez namenim pláčati, štere sem dobo pri odaji pova letošnjega i hrambe, pa ž darov, štere so mi dobre düše obečale i namenile podati na čast sv. Drüžini Jezuši, Mariji i sv. Jožefi. Fali mi ešče 1800 koron. Klekl Jožef vp. pleb. v Čerensovcih.
Starišje Traibarič Ivana i Berdén Ivana z Tilovec so glás dobili, ka so sinovje v boji smrt najšli za domovi-no.Te prvi se tak boro, ka je pár dné-vov prle zvezdo dobo za volo posebno junaškoga oponášanja. Bog njima daj pokoj večui, njegovi se pa naj to-lážijo z tem, ka ne bole častitlive smrti, kak je tista za vero pa tá za domovino. Kak junáka sta živela i Šla tá pred onoga, ki njima rédno juna-štvo zdobrim pláča.
God sv. Tereze bo v četrlek 15-ga. Vnogo naših slovenk nosi ime te velike svetnice, pa je ne časti i ne pozna. Mater i Zagovirnico májo v njej, pa nesvejo, što je, kak je živela i ne znajo njej zahvalnosti skázati vnoge dobre düše. V toj zadrgi je vernim Trezam i vsem slovenskim krščenikom na veliko pomoč knižica štero so naročniki Marijinoga lista láni dobili, *Zivlenjepi8 sv. Treze.“ Ki máte to knižico, ne spÖžSBíTe se ž njé té dné-ve opraviti sv. Trezi na čast edno de-vétdné¾aico, ki je pa nemale, jo dobile za 30 filérov v Čerensovcih pri op-ravništvi Marijinoga lista.
Najnovejša
Zadnje dni je velko bitje bilo pri Karpataj. Naši šeregi so ruse pobili iz Marmarossziget mesta splodili i do mesta Naggbocsk stirali. Spadnjene ko-zake pokapajo. Dozdaj je 8000 ruskih vojakov pri Karpataj pokopano.
Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda körforgó gyorssajtóján S¾embathelyen.