44. številka. yalfiitlwn Due 28. oktobra 1920. H. kte. Glasilo obmejnih Stawemcew* Uredmètvo : Karifcor, Cirilova tiskarna, Koroška t. üpravniètvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. naésfer. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnine vred za celo tete 30 K, za pel leta 15 &, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev. Inserati : Ena petstelpna petitvrsta (prostor 3 visok in 54 mm širok) K t50. Pri večkratni objavi primeren popust. Dve leti narodne svobode. 28. oktobra 1918 jo padla v prah tisočletna ba-stila našega naroda. Pos ali smo svobodni! 28. oktobra 1920 preteče drugo leto naše svobode. Nekoč smo rekli, da narod, ki ne časti svojih mrtvih, ni vreden, da živi. Sedaj še lahko pristavi -mo: Narod, ki se ne spominja svojih velikih dni, ne zasluži svobode. Na Češkem je 28. oktober velik narodni praz -iiik. Pri nas slavimo 1. december kot obletnico uje dinjenja. ,V resnici pa pomenita oba dneva isto. Lansko leto je izšla slavnostna številka našega ista, posvečena prvemu prazniku Osvobojenja — 28. oktobru. „Murska Straža“ je bila takrat edini slove-ski list, ki je redno izhajal v Jugoslaviji. Par dni pred obletnico je namreč nastala, tiskarska stavko, ffakrat smo še bili v Radgoni. Na Primorskem je stala naša, stvar neugodno, ali ne brezupno. O srn. meji in o Koroški smo bili prepričani, da sta trdno v naših rokah. Med ljudstvom je bilo mnogo navdušenja in razumevanja za našo narodno svobodo, 'da, mnogo več kakor ga je danes. Ce zdaj napravimo bilanco drugega leta v svobodi, dobimo same klavrne številke. Radgono, staro postojanko ob Muri, smo mo-* ali zapustiti in pomakniti našo mejo na desni breg Mure. Tukaj čakamo v negotovosti, da se d ¡oč'.;e stalne meje. Koroško smo izgubili. Jadransko vpra -sanje stoji brez dvoma slabše kakor lani ob tem ča-nu. Le konštituanto imamo pred seboj. V skrbeh se vprašujemo, ali bo vsaj ona vedela rešiti, kar ni izgubljenega in popraviti največje napake, ki so se zgodile v naši notranji politiki tekom prvih dveh let? Lansko loto ob tem času smo upali, da bo čez eno leto naša mlada država urejena in bo šla s trdnimi koraki v bodočnost. To upanje imamo tudi letos. Ne prikrivamo si, da je ogromna večina Jugoslovanov nezadovoljna z Jugoslavijo. Ce bi odločevalo trenutno razpoloženje, bi težko rešili narodno svobodo in ujedinjenje. Ta ugotovitev mora vsakogar, o-supniti, toda le prvi hip. Zgodovina nas uči, da so se vse države, ki so nastale revolucionarno (v revoluciji vedno odločuje le peščica ljudi), borile prva leta svojega obstoja s hudimi notranjimi težkočami. Široke vrste prebivalstva niso bile pripravljene na globok preobrat, ki je uničil mnogo stvari, katerim so se ljudje privadili in z uvajanjem novih popolnoma zmedel ljudsko mišljenje. Zgodovina sedanjega italijanskega kraljestva zelo spominja na ujedinjenje Jugoslovanov. Italijansko ljudstvo, ki je živelo razkosano v manjše državice, ni moglo razumeti, zakaj so morale te kneževine propasti, da je nastala ujedinjena Italija. O tem ujedinje-nju je imelo jasnejše pojme samo nekoliko mladih ljudi, ves ostali narod pa je zrl s sovraštvom in gne -vom na Piemont. V mnogih provincah so izbruhnili upori in izgredi. Med izobraženstvom je vladala prav ■ uka konfuznost, kakor sedaj pri nas. Malo ljudi je bilo, ki so bili zadovoljni z Italijo. Sele čez več let so se umirili razburkani valovi in razmere v novi državi so se ustalile. Podobne pojave nezadovoljstva, kakor jih vidimo vsak dan v Jugoslaviji, opažamo v vsej srednji in vzhodni Evropi. Kdor čita n. pr. češke in poljske liste, se lahko prepriča, da Cehi in Poljaki niso nič bolj zadovoljni s svobodo, kakor Hrvati in Slovenci. Slovaki so proti Cehom, kakor večina Hrvatov proti Srbom. Praga ni nič manj osovražena, kakor pri nas Beograd. Poljaki so v splošnem hudo razočarani nad veliko Poljsko in šele zadnja zmago-v da ofenziva proti Rusom je pridobila novi državi nekoliko več ugleda. Sicer pa je v Galiciji Varšava prav tako malo priljubljena, kakor pri nas Beograd. Drugi vzrok nezadovoljstva je psihološkega značaja. Prihaja v poštev pri onih, ki so pričakovali Jugoslavijo. Stara človeška slabost se .¡e pokazala tudi tu. Ko človek doseže nekaj, po čemur je hrepenel, spozna, da predmet ni takšen, kakor si ga je bil predstavljal. Razočara se. Počne misliti hladno in razsodno. In še nekaj: Nikdo izmed nas se ne veseli, da ima 82 zobov. Kakor hitro pa zboli samo en zob, prične godrnjati in vpiti radi zobovja,. Podobno je tudi v našem državnem življenju n Vsepovsod se kažejo znamenja razočaranja nad Jugoslavijo. Tn če n. pr. finančni minister s samo enim bodljajem zaskeli našo kožo, ne zabavljamo nad finančnim mini -strom toliko, kolikor nad Jugoslavijo. Eden najbolj znanih vzrokov splošnega neza* flovoljstva v naši državi pa so napake v upravi, finančni politiki itd. Te napake so se res zgodile, pa kdo nosi za njih odgovornost? Ce se zamislimo v dogodke prvih dveh let narodne svobode, moramo ugotoviti, da so bile politične stranke edini nosilec ljudskega vpliva na državo. One so sestavljale vlado in iz njihove sredine so izšli ljudje, ki so na vladi delali krivice ter napake. Stranke so izkoriščale državo, na mesto, da bi država izrabljala njihovo moč . To napačno umevanje države je krivo, da ljudstvo napake raznih vladajočih strank pripisuje na rovaš narodni svobodi in ujedinjenju. Ni naš namen naštevati vseh vzrokov nezado -voljstva in predpisovati Čudežnih kapljic Elza-Fluid za lo hudo politično bolezen. Onega, ki ve, kaj pomeni narodna svoboda in ujedinjenje, ne bomo za 28. oktober pitali s sladkimi bombončki upov in obljub , da ne bi občutil grenkobe, ki jo ima življenje v naši državi, nastali iz našega narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Ne zagovarjamo Jugoslavije socijainih krivic, slabe uprave, gospodarske nezmožnosti, plemenske nadvlade, krivičnih davkov, valutnega boja itd., enostavno radi tega ne, ker to ni Jugoslavija !l Jugoslavijo moramo ločiti od razmer, ki vladajo pri nas in ki so posledice pomanjkanja državotvornosti, ter razdivjanega strankarskega boja. Jugoslovanska misel ni sad današnjih razmer in izključna lastnina današnjih ljudi, temveč je sad organičnega razvoja tistega bitja, ki mu pravimo narod, troimcni jugoslovanski narod. Jugoslavija je delo zgodovine. Mi p» imamo sveto dolžnost, da na tej podlagi zidamo nadalje. Brezpredmeten je up naših sovražnikov, da !>i mogla jugoslovanska narodna država razpasti. Notranje nezadovoljstvo je premalo resen pojav, da bi mogio izpodkopati tla državi. Zunanjih sovražnikov se nam za dolgo dobo let r,i treba bati. Vzroki nezadovoljstva, ki smo jih navedli, niso neozdravljivi. — Konštituanta bo pokazala, da je v jugoslovanskemu ljudstvu mnogo zdravega in da tudi vojne posledice hitro celijo. Kmalu bo premagan suženjski strah pred nekdanjimi zatiralci in „gospodarji“, ki daje razpo -loženju našega ljudstva tako značilno obeležje. Ljudstvo bo spoznalo, da pomeni ujedinjena, pametno u- LISTEK. Pozabljeni grobovi. Od nekdaj so mi dragi samotni, zapuščeni grobovi, ki jih je trava zarasla in veter podrl lesene križe. Na velikih mestnih pokopališčih jim je odka-zan poseben del, ki bi mu lahko rekli predmestje mrtvih. Tu ni marmornatih spomenikov, tu ni resnih cipres in otožnih' vrb žalujk; sem no vodijo s peskom posipane stezice. Dvakrat na leto pokose grobarji tra vo, ki se je razrasla nad grobovi in tupatam popravijo razmajani, napol strohneli križ, K Vsem svetim je trava nizka, uvela brez cvetov. Zgodi se, da se na katerem grobu pojavijo krizanteme, bele ali rumene. Človeku se dozdeva, da tak-le skromni grob postano ponosnejjši, podoben človeku iz predmestja si _ romakov, ki je nekoliko obogatel in razlaga ostalim: Poglejte, jaz imam! Kedaj boste imeli še \a? Letos sem se spomnil na grobove, ki so tako zapuščeni in pozabljeni, preko katerih gazijo noge tujcev in jih morda še teptajo: češ, kaj delate tu, vi izobčeni in prekleti! To so grobovi na smrt obsojenih in ustreljenih vojakov na radgonskem mestnem pokopališču. Ogledal sem si jih zadnjič pred odhodom jugoslov. čet iz radgonskega ozemlja. Bili so že takrat zapuščeni, komaj sem jih našel in komaj spoznal. Naši vojaki so na priprosto desko napisali, da počivajo na tem mestu žrtve avstrijskega nasilja, mučeniki za Jugoslavijo. Slovenska dekleta so položila par šop -kov, ki so ležali uveli in žalostni sredi visoke trave. Mestno pokopališče je Še mlado; največ grobov imajo Radgončani na pokopališču Sv. Petra, ki leži zdaj na jugoslov. tleh. Pokopališč/- je oddaljeno kakih 20 I minut iz m'esta, kroginkrog ga obdajajo polja in travniki. Streljaj daleč leži vas Slovenja Gorica, zad -nja vas, kjer govorijo ljudje v slovenskem jeziku . Bližnja vas, ki nosi danes že pozabljeno ime Ledu -merje, je popolnoma ponemčena. Proti vzhodu se vidijo plavi prekmurski griči tja do Bodonec, kjer čepi na vrhu kakor bela golobica daleč na okoli vidna cerkev. Na severni strani se boči znani Klôch, za njim pa hribovje proti Lipnici, Na zapadu vstajajo bregovi Slovenskih goric, k| se proti jugu razširijo v milovidno bogato Mursko polje. Ljubko mestece Radgona leži s svojimi stolpi,in starimi zgradbami, s svojim zidom in jarkom krog mesta, ki živo spominja na boje s Turki in Krucii, kakor pogrnjena miza pred gostom. V ozadju čepi star grad, podoben mr -k emu kragulju, kj je zar il svoje kremplje v skorio | in meri s svojim temnim okom daljavo. Strani hrib, j ki na njem stoji gornjeradgonski grad, je na sever - I ni strani obraščen s črnim gozdom, ki ob lepih je - j senskih večerili, ko se zarja potaplja v srebrnih va- jj S lovih Mure, skupaj z mestnimi stolpi in modrimi ,gri- ] či v daljavi napravlja krasno Bocklinovo sliko, polno j romantike in nepozabnih linij. Taka je pokrajina, | kjer se stikata dva naroda in na čije mejah leže grobovi žrtev, ki so padle za pravico slabejšega proti moči močnejšega. Ko sem zadnjikrat stal ob teh grobovih ter se zagledal proti jugozaiiouu, mi je postalo tesno pri srcu kot še nikdar poprej. V duhu sem po bliskovito preživel zgodovino našega naroda od po -četka onega gradu na griču pa vse do teh pozabljenih grobov na radgonskem polju. Oboje je v ozki zvezi med seboj in vsako pomeni globok simbol. Par dni pozneje smo zapustili Radgono. Za narod, ki je mal in šibek, Je to težka izguba. Preboleli smo jo, zakaj usoda nam, je namenila še težje rane. Zgodovina našega naroda se pa vedno vrti med gradovi in grobovi. Tujec zida gradove, mi kopljemo grobove. Od Pustriške doline in od Donave sem doli do Mure kako pestra vrsta gradov in davno pozabljenih, poteptanih, z zemljo izravnanih slovenskih grobov! 1 Spomlad leta 1918, me je mnogo spominjala na f. 1912, ko je balkanski suženj trgal okove in je na Kosovem polju, v Prizrenu, v „Dečanih svetih“ zopet oživela junaška tradicija kraljeviča Marka. Spomlad L 1918. je bila polna pričakovanja nekih velikih,, komaj slutenih dogodkov. Čutilo se je, da borba dveh močnih nasprotnih sil stopa v zadnjo fazo. Staro, mogočno cesarstvo j’o bilo zaznamovano s smrtjo in je drvelo neizprosnemu koncu nasproti. Mi, ki smo tr_ peli in upali, smo uživali otroško veselje nad vsakim najmanjšim znamenjem, ki nas je potrjevalo v naši veliki veri. Zavedali smo se, da živimo v zgodovin -skih dneh, ki bodo morda mejnik novega veka. Ljudstvo je bilo sito vojne. Da, Še več. Ljudstvo fe bilo sito gneva nad onimi, ki so ga pognali v vojno. Spomladi leta 1918 sem še dobil od prijatelja z juga pismo, ki opisuje trpljenje našega jugoslov. naroda v Dalmaciji in Hercegovini. Ljudje so žrli tra vo in umirali preklinjajoč državo, ki je Še živela samo iz ljudskega trpljenja. Takrat so prihajale vest: o „zelenih kadrih.“ Med vojaštvom se je pojavljal duh upora, disciplina je bila zrahljana, pod zadnjo trdnjavo so se majala tla . . O naših zunaj, o srbski vojski in o legionarjih, smo slišali, da se pripravljajo na. odločilen udarec. V Radgoni je izbruhnil menila prvi resnejši vojaški upor. Povod je bila, kakor so mi pravili, slaba prehrana, vzrok pa je bil globlji, četudi se ga uporniki niso popolnoma zavedali. Brez dvoma jte pri večini njih odločeval nacijopalni čut. Jugoslovanska misel je takrat dala obolezje vsemu našemu narodnemu življenju. Tudi vojaki so se začeli zavedati, da je največja veleizdaja narodno suženjstvo. j ravljana država v primeri z nekdanjo razkosauost-;o naše domovine velikanski napredek. Po razočaranju bode nastopila potreba novih idealov, novih vzorov ih ciljev. V konštituanti in zakonodajni skupščini'bodo morale stranke voditi državno politiko, zlasti •jt se bo ojačal blok nezadovoljnežev. Bolesti, s katero so občutili koroško tragedijo zagrebški in beo4 grajski krogi, ne manjka odkritosrčnosti. Separatizem m umika, razumna politika išče obliko avtonomne u-prave, programi prehajajo bolj in bolj v življenje . , Tako tudi klavrne številke v bilanci drugega leta narodne svobode pomenijo počasno, a gotovo pot k u- | s.aljenju naših splošnih razmer. Bodimo z Jugoslavijo tudi v bodoče nezadovolj- j ni. Zdrava in resna nezadovoljnost je v družabnem f življenju tisto, kar veter v naravi. Giblje zrak in vodo, čisti ozračje. Toda zdrava je samo tista nezadovoljnost, ki ve, kaj hoče, katere cilj se ne izgublja v megleni praznoti in golem zanikanju vsega pozitivnega. Zdrava nezadovoljnost z obstoječimi razmerami nas mora privesti do Jugoslavije socialne pravično-svi, resnične demokracije, brezhibno uprave, gospo darskega procvita, plemensko enakosti, pravičnih davkov, zdrave valute — do one Jugoslavije, katero smo si želeli vsi, ki smo si bili dobre volje. V tem znamenju obhajamo letošnji 28. oktober. strani že napol pozabljena gesla o Veliki Srbiji. Res« no, državotvorne stranke bodo moralo zbrati svoja moč, da se otresejo balasta, ki se bo oprijel konsti-tuante. Proti tem razdiralcem na političnem in socialnem polju je pripravil minister Draškovič nekatera ukaz-zakone o redu in delu. V teh zakonih se omejuje svoboda mezdnega gibanja, svobodnega tiska, proti delomfžniiur in ’državi neljubim elementom se uvajajo, stroge administrativne kazni. Ukaz-zakon bi v naj -; boljšem slučaju odgovarjal prehodni dobi, toda mini-\ sier ga hoče imeti tudi za pozneje. Menimo, da je ta | preslabo orožje za boj proti nezadovoljstvu z državo* l Takšno orožje se je dozdaj le prerado obračalo v ra-| eno nasprotno stran. IMemisi pregted. Maribor, 28. oktobra 1920. Zadnji tedni so za evropsko javnost pretekli brez vznemirjajočih dogodkov. Ruske ofenzive, ki izbruhnejo od časa do časa, vzburkajo površino, preplavijo svet s ploho nasprotujočih si vesti, so začele vzbujati dolgočasje kakor pogosto, enolično jesensko deževje. Dasiravno svetovno časopisje in vodilni politiki ne pozabijo omeniti, da je v Rusiji tisti motvoz, ki bo enkrat spojil in konenoveljavno zavozljal raz -motane niti evropskega miru, se opaža precejšnje nezanimanj« za Rusijo, k večjemu se pojavijo tupatam znamenja strahu pred boljševizmom, ki je toliko ruski, ker je najprej razdrl in uničil Rusijo. Jadransko vprašanje, ki pri nas vzbuja toliko prahu, je za širši svet notranja zadeva Jugoslavijo in Italije. Od dogodkov, ki .jih je prinesel zadnji teden, so vplivali senzacijonelno trije in sicer: premogarska stavka v Angliji, nevarnost meščanske vojne v Italiji in grške homatije. V Angliji je izbruhnila, kakor smo že zadnjič poročali, velika stavka delavcev v premogokopih. Prve dni je stavka kazala, zelo nevaren obraz. De -lavei raznih strok, zlasti železničarji, so zagrozili, da se bodo pridružili, ako se vlada takoj ne spusti v pogajanja s premogarji. Angleška vlada se je že pripravljala na selitev iz Londona, London je velikansko mesto in bi bilo težko krotiti razdivjane množice. Prišlo je že do demonstracij, ki so zahtevale več žrtev, Končno se je vlada udala in jo pozvala zastopnike stavkajočih k pogajanjem. Ta pogajanja še niso končana, a splošno upajo, da je nevarnost angleške narodno krize minila. Naglasiti moramo, da bi imela dolgotrajna stavka angleških premogarjev nedogled -no posledice za Anglijo in tudi za ostali svet. Anglija je dežela tovarn, dežela velike industrije. Industrie pa ni brez premoga. Kakor ne more biti industrija brez premoga, tako ne more biti Anglija brez industrije. Že prvi dnevi stavke so povzročili ogromno milijonsko škodo. Mnogo tovarn je moralo ustaviti svoje delo. Cene so se dvignile ne le na angleških tržiščih, marveč celo v Nevjorku in Parizu. Pomisli--mo, da bi šlo na ta način dalje. Ustavile bi se tovarne, potem železnice, nato parniki. Anglija je posejana z mesti, kjer stotisoči ljudi žive od onega, kar parobrod in železnica sleherni dan spravljata na trg, Ti ljudje bi bili izročeni gladu. Anglija bi se napolnila s prevratnimi življi, ki bi utegnili spraviti na dnevni red novo, dalekosežno vprašanje: angleško vprašanje. Za odnošaje v Evropi in po ostalem svetu bi imela kriza Anglije nedogledne posledice. Radi tega so bili veliki svetovni listi polni vesti o angleški Stavki. To je bila senzacija. Kakor rečeno, je kriza premagana in domišljija, ki je naslikala velikanske posledice, mora utihniti. Na tem primeru smo pa hoteli pokazati, kaj pomeni v svetovno-političnem življenju dozdevno neznaten dogodek, kakor je stavka In počili so streli. . , Vojaškim oblastim 33 je posrečilo zlomiti radgonski upor. Na slepo srečo so ujeli par krivcev in jih postavili pred vojaško sodi -šee, ki je izreklo smrtno obsodbo. Ustrelili so jih spričo štev Inega občinstva na dvorišču neke radgonske vojašnice. Dva enoletna prosto vol jca-učitelj a iz Istre sta umrla z vzklikom „Živela Jugoslavija!“ Ta vzklik je bil na meji, kjer si je germanizacija pravkar zbirala moči, da se razlije čez Muro in poplavi Slovenske gorice, nekaj novega in nepriča -kovanega. Od tega časa so Šli dogodki nevzdržema naprej. Sledili so upori vojaštva v mnogih drugih krajih. Nemška fronta se je krhala, zapadno bojišče je vsak dan jasneje kazalo, da bo zmaga na nasprotni strani, V septembru se je začela nova ofenziva na Balkanu. , Ko je padla Bolgarija, smo vedeli, da nobena sila ne zadrži naglega toka velikih zgodovin -skih dogodkov. Tako smo doživeli 28, oktober, ki je tudi sem na mejo zanesel ogenj narodnega navdušenja. Ko so enkrat pozneje jugoslov, čete zasedle Rad gono, je bila rešena čast „sramotnih grobov“ na radgonskem mestnem pokopališču. Onii ki so si pripeli črnožolte in franki uri arske kokarde, ko so jugoslov. upornike gnali na morišče, so takrat stiskali pesti. Danes so pa grobovi spet osameli, pozabljeni, brez vencev, brez krizantem, brez sveč, Tudi slovenski napis so gotovo iztrgali in vrgli v travo. V zadniih slovenskih vaseh onkraj, Mure polagoma u-gaša slovenska beseda, ki se je glasila na teh lepih poljanah celo tisočletje. Nikogar ni, da bi pristopil k tem grobovom. Za to jun posvečujemo par skromnih vrstic, -Vi vsi, ki ste umrli nasilne smrti, ste meni bratje. Nad vašimi oskrunjenimi grobi Šumi moj spev. (Fr. Albrecht). ! B. ’». angleških rudarjev. V agrarnih deželah se taki pojavi komaj razumejo. Lahko si predstavljamo, kako bi pač izgledal svet, ako bi se nekega lepega dne po vseh državah napravil nepremišljeni poskus z moderno industrijo po rusko-boljševiškem vzorcu! O nemirih v 11 a 1 i j i je že toliko poročil, kakor o vstajah v Rusiji in svet jih sprejema z enakim nezaupanjem. Zadnje dni pa pripisujejo tem vestem več resnosti. Gotovo je, da so se do najvišje mero razpalila nasprotja med nacijonalisti in socialisti. Ljudje enakih struj se najdejo po vseh državah, nikjer pa ni nasprotje tako strastno, kakor v vroči Italiji- Giolittijeva vlada je v hudih škripcih. Ne ve še kod naj udari. Najraje bi se pač pobratila z nacijo-•nalisti in se roko v roki z njimi spustila v odločen boj s socialisti, toda boji se socialističnega maščevanja, ki bi bilo prav po laško okrutno, ako bi soeijalisl' vendar zmagali. Nacionalisti pa groze, da zvržejo celo vlado in kralja ter postavijo vojaškega diktatorja, ki bo z močno roko obranil Garibaldijevo Italijo. Koliko so te vesti resne, ni mogoče ugotoviti, ker je pač lahko, da italijansko časopisje namenoma pretirava, da prestraši jugoslovansko javnost, ki ravno sedaj mnogo razmišlja o pogajanjih z Italijo. Ce so pa počila iz Italije resnična, stojimo pred novimi presenečenji, ki bodo rešitev jadranskega vprašanja zavlekla v nedogledno bodočnost. V podobnem položaju kakor Italija se nahaja i G j? š k a. Grška je, kakor znano, 'dobra prijateljica naše države, pa je nikakor ne smemo izpustiti iz vidika. Na Grškem imajo kralja, v resnici pa vlada in kraljuje znani politik Venizelos. Pridobil si je že za časa balkanske vojne veliko zaupanje ljudstva; ko pa se mu je posrečilo spraviti s prestola kralja Konstantina, ki je hotel kot svak nemškega cesarja pognati Grško v svetovno vojno, ga je pričelo grško ljudstvo naravnost oboževati. Ta genijalni mož se trudi urediti grške razmere na način, ki bo zagoto-\ il njegovi domovini lepšo bodočnost. Pri tem delu ga zelo ovira kraljevski dvor, ki se loči v dve struji: eno predstavlja ekskralj Konstantin v Švici, drugo pa sedanji kralj Aleksander. Konstantin hoče nazaj na prestol, zato pa sovraži Aleksandra in Venizelo-sa. Aleksander pa je sovražil Konstantina in — Ve-mzelosa.. Dežela se je pripravljala na volitve. Ker ima Grška v tem oziru pristno balkanske navade, je bilo pričakovati burnih dogodkov. Venizelos je bil prepričan o svoji zmagi. A kaj se je zgodilo s kraljem Aleksandrom? Pravijo, da ga je vgrizla opica in mu zastrupila kri. Bolezen ga je vrgla na smrtno posteljo in po zadnjih zanesljivih poročilih je že umrl. Kraljeva smrt bo imela za Grško velike posledice, če se ne bo Venizelos s krepko roko oprijel državnega krmila. Stari kralj ima zlasti med častniki precej dejavnih pristašev. Venizelosu očitajo lokavost in veliko brezobzirnost. Vprašanje je: ali stremi Venizelos za tem, da se kraljevi dvor sploh odpravi? Za to bi imel precej osebnih razlogov. Od svetovne politike preidimo za trenutek na naše domače razmere. Pojutrišnjem mesec dni se bodo vršile volitve za ustavodajno skupščino, ki bo pripravila temeljne zakone in odločila za dolga leta o ustavi in upravi naše Jugoslavije. Narodno predstavništvo je v zadnjih zdihljajih. Do sestanka ustavodajne skupščine bomo imeli čisti aosolutizem (ki smo se mu že precej privadili, ker so nam ga dajali v oslajenih krogljicah). V ministrskem svetu so te dn: razpravljali o državnem proračunu, ki naj bi se meni nič tebi nič spravil v veljavo. Kakor znano, vsebuje ta proračun določbe, ki bi hudo prizadele gospodarsko šibkejše sloje v državi, tedaj ogromno večino državljanov. Minister dr. Korošec se je odločno uprl nameri finančnega ministra Stojanoviča, ki je nameraval proračun uzakoniti brez zahtevanih sprememb In brez privoljenja parlamenta. Grozila je nevarnost nove krize. O tem poročamo na drugem mestu. Značilno je, kako se pri nas igrajo z ustavnimi pojmi, Ni čuda, ako se državna avtoriteta vsepovsod krha. Pravica sklepanja o budžetu (državnem proračunu), je ena temeljnih pravic parlamenta. Kaj pomagajo vse lepe besede o parlamentu, ako se državno gospodarstvo izvršuje brez ljudske kontrole. Odgovornost za ta absolutizem, ki povzroča demoralizacijo državlja -nov, nosijo naše politične stranke. — O konštituanti se množe zelo pesimistični glasovi. Vednc več jih je, ki resno dvomijo o njeni delazmožnosti. Konstituanta bo v najboljšem slučaju tako brezplod -na, kakor je bilo Narodno predstavništvo. Iz dosedaj-nega razvo.ia volilnega gtbanja se da sklepati, da si bodo priborili precejšnio moč razni demoralizirani živhi, katerim ni do edinstvene države in ki bodo v konštituanti obstrnirali vsako resno delo za državno ustavo. Demagoški voblni vspehi Frankovcev in Ra-dičevcev na Ilrvatskem, ki žive od otročjih sanj o veliki, nevtralni hrvatski republiki, vzbujajo na srbski 1 Volilno gibanj®. Zborovanje z a u p n i k o v Slov. ljudska stranke. Dne 27. t. m. sc je vršilo v Ljubljani izredno dobro obiskano zborovanje zaupnikov Slov. ljudska stranke- Zborovanje je otvoril profesor Bog. Remec, ki je v svojem govoru poročal o političnem položaju* Pozdrave strankinega voditelja dr. Korošca je prinesel poslanec profesor Vesenjak, ki je hkrati nazna nil, da se pravkar bije boj za proračun, katerega hoče linančni minister brez ozira na spremembe inan-čnega, odbora spraviti v javnost. Dr. Korošec je skleni, da izstopi iz vlade, ako ministrski svet ne ugodi temu, kar je sklenil finančni odbor. Izpreme.ii . konstituanto. Na Kranjskem je nosilec liste posestniki Brodar. Za Ljubljano je nosilec liste bivši poverje-« nik dr. Gosar. Za Štajersko in Prekmurje objavlja mo listo v celoti. ' Naši kandidatje. Kandidatje s splošnimi pogoji po abecednem redu: 1. Roškar Ivan, posestnik in minister na razpoloženju, Sv. Jurij v Slovenskih goricah. (Nosilec liste.) 2. Cernej Karol, župan in mlinar, Fram. pri Mariboru. 3. Keše Stanko, rudarski strojnik, Trbovlje. 4. Krajnc Martin, župan, Velika Pirešica. 0. Krepek Anton, delavski tajnik, Maribor. 6. Meško Anton, posestnik, Lahonci (Ptujski o- kraj.(. 7. Pintarič Ljudevit, posestnik, Beltinci, Prekmurje. 8. Pišek Franc, župan in poslanec, Orehova-vas pri Mariboru. 9. Pišek Jožef, posestnik, Medlog pri Celju. 10. Pušenjak Vlado, nadrevizor, Maribor. 11. Steblovnik Martin, posestnik, Šmartno 06 F alti. 12. Skoberne Jožef, posestnik, Dovško, Rajhen- 'Mirg. 13. Vrečko Jakob’, župan, Ponikva. 14. Vrečko Martin, posestnik, Žeger, Kozje. 15. Žebot Franjo, posestnik, Maribor. 16. En kandidat za Prekmurje se še določi pozneje. Kvalificirani. 1. Dr. Anton Korošec, minister. 2. Dr. Josip Hohnjec, državni poslanec. 3. Dr. Fr. Jankovič, minister na razpoloženju. 4. Dr. Josip Leskovar, odvetnik in vladni komisar, Maribor. 5. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje. Namestniki. 1. Profesor Ivan Vesenjak, državni poslanec. 2. Dr. Alojzij Juvan, odvetnik, Maribor. 3. Dr. Andrej Veble, odvetnik pri Sv. Lenart« v Slov. gor. 4. Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne, Maribor. 5. Dr, Karol Verstovšek, poverjenik,. Ntmci in monarhija. Eft Fichte j® naglašal kar Je pozneje Bismark ponovil, da nemšlf narod ni sposoben, cla se sam vla da. Njemu je treba močne roke, ki ga brzda in drži skupaj. Zato jo za Nemce najprimernejša državna o-Mika monarhija. Zdi se, da bo dogledna bodočnost znova potrdila Fichteove besede. Monarhistično gibanje v Avstriji in Nemčiji je za toliko močnejše, z.a kolikor se oddaljuje izgubljena vojna. Zadnje volitve v ' Avstriji so pokazale, da socijalna demokracija iz -gublja tla. Zmagali so krščanski-socijalei, katerim so socijtalui demokrati ravno pred volitvami s posebno vnemo dokazovali, da so monarhistična stranka. Po osebah in dejanjih njihovih voditeljev soditi, ta očitek ni bil krivičen, Te dni se je vršil na Dunaju pogreb znanega generala Boroeviča, čigar ostanke so prepeljali iz Celovca- Pogreb se je razvil v politično manifestacijo monarhistov. Udeležil se ga je zastopnik ekscesarja Karla. Vsi na Dunaju bivajoči generali in oficirji so oblekli stare cesarske uniforme in se okmčali z vojnimi odlikovanji. Listi poročajo, da s je habsburška propaganda vedno močnejša. Sicer je S v tern precej bav-bav-a, toda gotovo je,, da Karel in I Žita ne mirujeta in da je zanje tako na Madžarskem j kakor v Avstriji precej razpoloženja, ki samo treba 1 najti priliko, da si da duška. Tudi iz Nemčije priba- I! jajo glasovi, da je zahteva po močni Bismarkovi državi vedno glasnejša. Nemško-nacijonalna ljudska stranka razvija močno propagando za Hohenzolleree. Junkerji in stari generali tudi ne mirujejo. Kmetsko ljudstvo nikakor ne more pozabiti, da je bila Nemčija tako močna ravno vsled Viljemove železne pesti. Da jo vsled te .pesti izgubila vojno, na to se je hitro poli zabilo, ker agitatorji spretno zavračajo krivdo na | druge in jih v tem podpira skoraj vse časopisje ra-i zen socij ali stičnega. Vprašanje nemške monarhije je 1 za nas kot neposredne sosede velikega nemškega na» | roda toliko važnejšega pomena, ker'vidijo nam našli protne nemške stranke v vsposjavitvi vsenemške mo~ | narhije razveljavljenje dosedanjih mirovnih pogodb. le Komik». V Mariboru so se sestali zastopniki vseh strank m so sestavili odbor, ki si je nadel nalogo, da ko - j roškega vprašanja ne spravi z dnevnega reda, mar- j’ več da z vsemi sredstvi dela za revizijo glasovanja, j Odbor je. izdal poseben oklic, ki ga prinašamo v iz- f vlečku. Plebiscit je falzifikat, ker so agenti Nemške j Avstrije z vsemi sredstvi potvorili pravi izraz ljud - j s ko volje in ker nasprotuje besedilu in duhu mirov- j ne pogodbe. Radi take nemorale bi bila zastopniki ven ! ievlasti izključili vsako drugo državo, zlasti pa kako I slovansko iz zveze narodov. Toda rte samo, da niti v l tem slučaju nočejo ščititi politične morale in prestiža jj svoje zaveznice, hočejo sedaj zapeljani od svojih za - | stopnikov v plebiscitni komisiji v Celovcu, to strašno j krivico sankcijonirati v korist največjega sovražnika antante in začetnika svetovne vojne, t. j. nemškega naroda. Radi tega je treba vplivati na čnt pravičnosti in svobode, ki dičijo ameriški, angleški in francoski narod, da ti narodi take krivice ne bodo nikdar odobrili.. Vendar pa na to no moremo čakati. Mi hočemo takoj in z vso silo svojega naroda in državnega prava storiti vse, da osvobodimo zopet zibelko slovanskega naroda in zaščito severne narodne me -ja Jugoslavije. Strnimo tedaj svoje moči. V so svrho P utor Murapofjcf. ' Volilni shodi Kmetske zveze v gornjeradgon -•shem in ljutomerskem okraju se vršijo po sledečem redu: dne 31. oktobra po rani maši v Gornji Radgoni pri Posojilnici, isti dan popoldne ob 8. uri v I -vanjcih, v gostilni Slogovič, dne 1. novembra po rani maši pri Kapeli v gostilni „pri zidu“, dne 6« novembra ob 2. uri popoldne v Veržeju, dno 7. novembra po rani maši v Ljutomeru, isti dan popoldne po večernicah bo velik tabor pristašev Kmetske zveze pri Sv. Križu na Murskem, polju za cel ljutomerski okraj. Dne 8. novembra po sv. maši bo volilni shod pri Sv. Jurju ob Ščavnici, isti dan popoldne ob 2. uri pa pri Nali Nedelji, Vse zavedne pristaše Kmetske zveze vabimo, da se udeležijo teh zborovanj. Govorijo kandidati za ustavotvorno skupščino. Tedenske novice. Dopošiljanje lista jo naše upravništvo ustavilo | mnogim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine, j Kdor jo naročnik lista, je dolžan plačevati narečni - jj no, izdajanje lista'zahteva ogromne stroške,-pa ral- j Si znižamo naklado, kakor da bi še nadalje pošiljali j Ust raznim petičnim veljakom vbogaime. Najpruner - j nejše bi bilo imena takih javno označiti; morda bi se \ na ta način pripomoglo k javni poštenosti ! Razmejitvena komisija sl je v sredo ogledala lok reko Muro, ki dela mejo med Jugoslavijo in Av-aujijo približno od Spilja mimo Radgono do potoka Kučnioe t, j. do prejšnje državne meje. Odločitev glede zahtev avstrijske delegacije še ni padla. Razpra -vljala bo o teh zahtevah plenarna komisija. Samo ob sebi je umevno, da so avstrijski predlogi glede razmejitve ob Muri za nas popolnoma nesprejemljivi in da si Avstrija samo otežkoča stališče, če se poslavlja v nasprotje z jasnimi določbami mirovne pogodbe. Do čim dr. Renner doma pridiguje o prijaznem sosedstvu z Jugoslavijo, stavijo njegovi odposlanci v Mariboru zahteve, ki bi spadala pred mirovno konferenco, ne pa pred delimitacijsko komisijo. Avstrija naj zasede Zapadno Ogrsko, ki jo gre po mirovni pogodil, nasproti nam pa naj izpolni finančne obveznosti. O nemških in slovenskih manjšinah razpravlja zadnja „Deutsche Grenzwacht“. Pravi, da so Jugoslovani skoraj dve leti vzdrževali v Radgoni najhujšo nasilje in celo umori so jim bili dobri, da utrde svojo moč. To, kar so delali v Radgoni, nadaljujejo zdaj v Apačah. Slovenci pa lahko Še vedno zaupajo v Radgono in Cmurek. - Na Koroškem je dve leteti brizgala kri iz žil nemških mučenikov, navzlic temu pa se Nemci niti na Koroškem niti drugje ne maščujejo, — V Mariboru so razbili nemške trgovine in kavarno. Nemci so pa kljub temu mirni. — Noben nemški list ne hujska takdo divje proti Jugoslovanom kakor hujska proti Nemcem slovensko časopisje, N tv naj se osnujejo v vsakem kraju Jugoslavije takoj koroški odbori z edinim programom: „Vsi in vse za odrešenje Koroške“. Dne 29. ali 31. oktobra ali 1. novembra naj se vršijo po vsej državi manifest acijski shodi. Na teh shodih naj se pozove vlada v Beogradu, 1, da nikakor ne prizna plebiscita; 3. naj zahteva z vso energijo revizijo celega plebiscitnega vpra Sanja; 3, naj se prekinejo, zaradi dokazanih goljufij od strani nemške koroške in centralne avstrijske oblasti vse politične in gospodarske zveze z Nemško Avstrijo ter ustavi vso dobavo živeža, dokler Nemška Avstrija ne pristane na revizijo plebiscitnega • vprašanja in dokler ne da zadostne garancije za popolno ravnopravnost celotnega slovenskega naroda v vseh krajih na Koroškem; 4. naj odstrani iz naše države vse protidržavne elemente in tuje podanike v svrho, da se mesto njim zasigura kruh in dom našim beguncem iz odvzetega ozemlja. Podrobne informacije glede organizacije in podrobnih podatkov daje Jugo-slov. Matica v Mariboru, Oklic so podpisali zastop -niki Slov, ljudske stranke, Jugoslov, demokratske stranke., N a rodno-soeij ali st ifine stranke, Jugoslov . Matice in zastopniki Koroške, vzlic temu pa ni noben slovenski list v Avstriji prepovedan, — Prinašamo te cvetke Iz dobro pognojenega vrta nemškega hinavstva.. „Te rože ne rasto pri nas.“ Pravljica o jugoslov. nasiljih v Radgoni in A-pača!i je spričo zločinov nemške soldateske v Srbiji, Belgiji m drugod, o katerih je vedelo najbolj drastično poročati nemško socijalistično časopisje, tako sme Sna, da siabo pristoja hvalisani nemški „Gründlich -keit.“ Mi smo jim bolj hvaležni, če odkrito priznajo to, kar so priznavali med vojno v besedah in dejanjih: da nemško sovraštvo proti Slovanom ne sme izbirati sredstev. Sicer smo pa radovedni, kdo pogo -šteje zahaja čez mejo: Nemci ali Slovenci? O tem bi menda vedel povedati naš komisar v Gornji Radgoni g. pl. Devičnik. —• Koroške razmere so znane dovolj. Da se nemške sleparije in nasilstva Volksvero 7-cev strinjajo z tradicijonelno nemško poštenostjo, o tem že vemo. — Glede razbijanja šip in trgovin ni naša poulična druhal nič boljša, kakor nemška pred leti v spodnještajerskih mestih. Celjski, ptujski in mariborski Slovenci še niso pozabili na dogodke leta 1900 in poprej. Nemci so s svojo osveto nad slovenski , Fudstvom že v polni meri izvršili; radi verjamemo , \ da so zdaj mirni.Očitek glede našega časopisja je iz- 1 med vseh najbolj hinavski, saj je vendar znano, da | se se v redakcijah graških in dunajskih listov izleg- \ ie najgrša laži o naši državi in da je bilo pred in jj med vojno nemško časopisje z redkimi izjemami naj- | strastnejši protislovenski hujskač Jalin-Mahneriov f žurnalisfični ton ne bo pozabljen! Nemško časopisje | je v veliki meri krivo svetovne tragedije, ker je s \ svojo pisavo vlivalo strup v nemško ljudstvo in /zbn- I jalo sovraštvo najnižje vrste proti nenemškim nate- j dom. Ozrli smo se na ta članek samo z namenom, da ; pokažemo, na kakšen način vzgaja Kamnikarjev^ šo- I la obmejne Nemce! Ce mi kaj storimo, storimo veliko j premalo. Saj je že Bismark dejal: Das slawische Ge I milt ist vdel zu weich! Celiosiovakoin. Konzulat Celioslovaške republi- | ko v Ljubljani si usoja naznaniti, da je dne 28, ok- I tobra t. 1. obletnica onega zgodovinskega 28. oktobra | 1918, ko je čehoslovaški narod pridobil svojo politič - \ no in državno svobodo in ko je bil položen prvi te - j melj Čehoslovaški republiki: Dan 28, oktobra proštov- | lja se v Čehoslovaški republiki kakor tudi med Ceho- j Slovaki živečimi „v tujini kot državni praznik Ceho - j slovaške republike. Povodom tega. priredi podpisani f generalni konzul Celioslovaške republike v Ljubljani ; dne 28. oktobra 1920 v prostorih hotela „Union“ v I, ; nadstropju od 11,-12. ure dopoldne recepcijo iu isti dan ob 20. uri v Narodni operi v Ljubljani slavnost- ¡j r.i koncert, katerega vsi dohodki so namenjeni v prid ; Jugoslovanske Matice, Vsi Cehoslovaki,, kakor tudi • vsi prijatelji čehoslpvaišjko-jugoslovals&ko vzajemno - j st! so srčno dobrodošli. Dne 28. oktobra se na ion- : zulatu Celioslovaške republike v Ljubljani kot na dan > državnega praznika ne uraduje. Izpraznitev Koroške bo kmalu končana.| Naše čete so že zapustile pletjiscifl.no ozemlje. Avstrijiska žandarmerija, močna kakih 1000 mož, je zasedla celo cono A. Okrajna glavarstva v Borovljah in Velikovcu sta prevzela avstrijska okrajna glavarja. Naše u- radništvo je še deloma ostalo na svojih mestih, a bo? že prihodnje dni nadomeščeno z avstrijskim, M ga jfe v izobilju. Po vseh svetih bo uprava popolnoma v, avstrijskih rokah in sredi novembra bo plebiscitna komisija razpuščena. Novi begunci. 1 z Koroške se odpravljajo be •*. gunei. Ne 'odhajajo .zgolj. Slovenci iz drugih pokrajin* ki so šele zadnja letu prišli na. Koroško, marveč je med begunci marsikatera stara koroška korenina, ki j? v najtežjih časih vztrajala na braniku Slovenstva | zdaj pa zapušča zemljo svojih dedov. Več se jih j« i izrazilo, da raje v Jugoslaviji beračijo, kakor pa da i d. vpogrtejo hrbet pred tzvržki lastnega rodu in red jj Nemci. Ko so pred par dnevi poslavljajoči se begun-I ci na kolodvoru v Sinčivasi zapeli koroško narodno | „Gor' nad lzaro“, so stari izkušeni Slovenci zajokali, j kakor deea, | Škodo, ki so jo povzročili zadnji izgredi proti j Nemcem v Mariboru, cene na Vk milijona kron. .Ve-| sti o večmilijonski škodi so tedaj brez podlage.. Poljudni zdravstveni tečaji. V Ljubljani se jo? jj po naročilu ministrstva za narodno zdravje priredila : Sola za poučevanje naroda v vseh važnejših zadevah* j enkrat sta razpisana dva tečaja, eden za splošno | občinstvo, drugi za ženstvo. Prvi tečaj se prične 8* | novembra. Poučevala se bo občna higijena, tuberku-I loža, alkoholizem. Drugi tečaj se prične istotako dne | S. novembra. Predavanja bodo o bolniški postrežbi, o 1 oskrbi mater in dojenčkov in o zaščiti dece. Tečaja s bodeta trajala šest tednov. Predavajo zdravniki-stro-I kovnjaki. I „Mir“, glasilo koroških Slovencev, ki je 39 let j dramil naše rojake, je prenehal izhajati. Domače vesii. Olu*. glavarstvo za Prekmurje. Dež. vlada ja | sklenila, da se civilni komisarijat v Murski Soboti iz« | premeni za okrajno glavarstvo za Prekmurje. Vprašanje na finančno ravnateljstvo. Prebival-$ stvo obmejnih občin je zelo nevoljno, ker ne ve, ka-i tere občine spadajo k finančni straži Gornji Cmurek. | katere k Apački finančni straži ter katere k Sladki jj gori. Posebno sedaj, ko se bo začelo khhanje žganja I ter ljudstvo pohaja od ene finančne straže do drugej je zadnji čas, da finančno ravnateljstvo dotične, obli Čme pravilno razdeli ter to objavi tudi v listih. | Bolmi' smo pritožbo, da neki gornjeradgonski j trgovec zamenjuje kmetom pšenico za cement. Za en !j kilogram pšenice da en kilogram cementa- Pšenica I stane danes kilogram od 7 do 8 K, cement pa bii jj smel priti v prodajo vkljub visokim prevoznim stroš-l kom z vozovi iz Maribora, kvečjemu 3 K kilogram* [ Ako je to resnica, zakaj ne poseže oblast vmes, da bi \ preprečila itako izkoriščanje ljudstva. Finančni stražnik umoril redarja. V, soboto# j dne 16. t m., zvečer se je vračal nadstražnik Josip ? Nardin s svojo ženo in otroci v družbi sorodnika Ci-j rila Vidmarja in njegove matere v Sodišince. Med j potom je oddal iz svoje puške par strelov, menda % j namenom, da ostraši tihotapce. Družba se je kmalu | nata srečala z dvema finančnima stražnikoma, respi-j cijenfom Doklom in paznikom Ramekom. Dokl je si-; cer Nardina poznal in je dobro vedel, da je Nardin redar, vendar ga je surovo vprašal, kdo da je stre-; ijal. Nardin mu je v mirnem tonu odgovoril, da je on: i oddaj strele in da že ve, zakaj je streljal. Vnel se je i prepir, med katerim je Dokl nastavil proti Nardinu I tiuško in v nemškem jeziku zaklical tovarišu Rame-ku: „Ti daj mladega (Vidmarja), jaz bom pa starega (Nardina).“ Na te besede je sunil Nardina s puškinim kopitom, da je mož padel na tla. Nardinova žena so je vrgla nad suroveža, toda ta jo je urno vrgel na tla in ustrelil naNardina, ki se je med tem že dvignil, Nardinov tovariš Vidmar je pustil ruvanje z Ramekom in-priskočil Nardinu na pomoč, a je bilo že prepozno. Oba tolovaja sta zbežala v gozd, popre! je pa še Ramek ustrelil na Vidmarja; k sreči je šel ta strel mimo njega. Josip Nardin je še isti večer umrl. Drugi dan so oblasti Dokla in Rameka zaprle. — Nesrečni Nardin je bil Primorec, menda iz Trsta. Služboval jo kot državni redar v Prekmurju. Bil je narodno zaveden mož; večkrat se je oglasil v našem uredništvu v Radgoni in nam poročal novice iz Prekmurja. Tolovajski financar Dokl je doma iz okolice Radgone. (Ali ni v Gornji Radgoni obitelj Dokl, katere sinovi so bili že večkrat sojeni radi tolovajstva?) Bil je seve hud nemčur, kakor jih je še več, ki se nahajajo v službi naše države v obmejnih krajih. O Doklu govore, da je bil eden izmed onih finančnih paznikov, ki so bili v zvezi s tihotapci. Mi smo v namera listu že opetovano opozarjali, da se nahaja v vrstah obmejnih organov več nezanesljivih ljudi. Ta Dokl je bil eden izmed teh. Dolžnost finančnih oblar sti je, da pričnejo strogo čistiti in nastavijo na meji zgolj moralno in politično zanesljive ljudi. Med našo finančno stražo na meji je več dobrih, zanesljivih moči, te bodo gotovo pomagale, da se izbacnejo oni, ki delajo državi škodo, svojemu stanu pa kradejo ugled in poštenje. Ekspozitura v Gornji Radgoni. Dosedanji vo -dja tega urada g. komisar Vilko Baebler je šel na dopust, iz katerega se več ne povrne. Kakor se za njim ne bomo jokali, temmanj smo zadovoljni z njegovim naslednikom. Zdi se nam, da g. dr, Levičnik ni tukaj za to, da bi varoval naše interese. Nemcem brezpogojno dovoljuje vse ugodnosti ter ne razlikuje med njimi dostojnih in mirnih od zagrizencev in političnih hujskačev. Vsak Nemec iz Radgone se lahko poljubno sprehaja po naši zemlji, naj si ima ;tukaj kako opravilo ali ne. Imamo dokaze zato, da priha- jajo ko nam samo taki, ki obiskujejo pri nas svoje veste bratce nemškutarje, jih poučujejo, ščuvajo in organizirajo. Da si pri tem napolnijo tudi svoje prazne, izstradane želodčke, se samo po sebi razume. Našim državljanom, ki zahajajo le po najnujnejših d-pravkih onkraj meje, pa delajo nemški heimverovci največje krivice in nasilja. Pogosto se pripeti, da z&~ branijo našim državljanom prevoz blaga, ki ga v Nemški Avstriji nakupijo, ter si pridobijo po poštenih potih od nemŠko-avstriiskih oblasti vse za izvoz potrebne listine, Nemci pa z vednostjo g, dr. Levični k a nemoteno spravljajo pridelke iz svojih tostran ležečih posestev v milijonski vrednosti čez mejo. Kako lahko bi bilo zadržati enemu ali drugemu Nemcu prevoz pridelkov tako dolgo, dokler Nemci ne izpustijo našega blaga. Avstrijska vlada je dovolila naši vladi prepeljati iz Maribora preko Spil j a in Radgone eno lo-komotivo za progo Gornja Radgona- Ljutomer. Nemški banditi so pri Purkli razdrli progo in zadržali stroj. Po posredovanju naših oblasti se je nemškim oblastim vendar posrečilo, pregovoriti jte roparje, da so pustili stroj naprej. Toda v Radgoni so ga vnovič zadržale druge bande. G. pl. Levičnik se je pogajal m pogajal z Nemci, jim dajal koncesije za koncesijo, jim obljubil drva in ne vemo kaj še, da bi izpustil stroj. Toda vse koncesije niso pomagate nič, Se le v pondeljek, ko so v Radgoni zaznali, da smo izgubili Koroško, so nam iz milosti in menda kot neko kom -penzacijo za izgubljeno Koroško poslali železniški stroj. Ako bi bil naš gospod, komisar ha svojem mestu, bi takoj ustavit prevoz pridelkov nekaterim nemškim posestnikom in lokomotiva bi takoj prisopihala preko Mure. Na isti toda še strožje izveden način bi se žc davno lahko izsilil železniški promet na progi Spilje—Gornla-Radgona in na cesti skozi Radgono v Prekmurje. Ako bi bil naš g. komisar na svojem mestu in bi izrabljal prilike, katere se mu nudijo, bi o-lajšal delo našim in avstrijskim oblastim, ki se bodo radi vzpostavitve prometa na ¡tej progi morebiti št; mesece in mesece pogajale. Dobili smo od neke strani tudi pritožbo, da se je g. dr. pl. Levičnik ob svojem prihodu v Gornjo Radgono predstavil pač pri avstrijskih uradih in itamošnjih gospodih veljak5 h v da pa ni obiskal naših uradnih, vodij in drugih osebnosti, kakor je to običajno. Dobro bi bilo, ako bi javnosti kaj pojasnil o tem. Tudi stanovania za njega v Gorn.ii Radgoni ni bilo drugod, kakor edinole v gradu grofa Chorinsky, ker je razumljivo, (la on kol aristokrat vendar ne more iti stanovat v kako *' s to hišo. Sploh se med domačini Slovenci ne prikaže, pač pa kakor slišimo, pridno obiskuje nemške kavarne v Radgoni. Barbarstvo avstrijskih heimverovcev, V pretečenem tednu so zažgali nemški heimverovci na kolodvoru v Radgoni en vagon pohištva, liji je bil last slovenskega zdravnika dr. Steinfelser, bivšega zdravnika v Radgoni in danes primarija na celjski bolnici. Pohištvo je bilo namenjeno v Celje. Kakor se go_ vori, znaša škoda baje pribljižno 1 milijon kron. Tako ravnajo kulturni nemški, banditi z nami, a naše oblasti prijemajo med nami bivajoče Nemce In nem -škutarje z rokavicami, „Kärnten ist frei“, tako se je izrazil mlad sinko nekega gornjeradgonskega gostilničarja, ko je že v pondeljek, prvi dan po plebiscitu v „osvobojeni Radgoni od svojih vrlih bratcev zvedel, da smo iz -gubrili Koroško. Čuden jugoslovanski patrigot je to, ki smatra, da je za Jugoslavijo izgubljena Koroška o -svobojena. Ta. vročekrvni nemškonacijonalni mladič •/alia5a venomer v Radgono ter prenaša tja in zopet nazaj razne podobne’ novice. Policija bi storila dobro, ako bi mu pot v Radgono popolnoma zabranila. Po -sestva, kolikor ga ima njegov oče onkraj Mure, bo že or. sam oskrboval, saj se mladič na posestvu itak ne razume. Čeravno je samo v blaženi Avstriji „Frei -Iieit“, je njegov očka vendarle prikrevsal pred leti iz nemških v naše kraje s praznimi žepi, se tukaj na -selil, kjer so mu Slovenci posojevali denar in kjer si e nabral njegove milijone, s katerimi bo menda kmalu odvandral v avstrijsko republiko, edinole od Slo -vencev. Ljutomer. Kmetska zveza priredi v nedeljo, 31. oktobra, po rani službi božji javen shod pred cerkvijo, Govorilo se bo o našem stališču nasproti Samostojni kmetijski stranki. Gornja Radgona. Dne 14. t. m. je napadel nek tihotapec na meji blizu Cankove službujočega finančnega stražnika Antona Zemljaka. Napad je bil tako zahrbten, da se ta ni mogel poslužiti svojega orožja, in se je zgrudil zadet s štirimi streli iz samokresa, na tla Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v radgonsko bolnico, kjer je dne 19. t. m. podlegel ranam, — star šele 31 iet. Zapustil je staro ubogo mater, ki je z njim izgubila svojo najboljšo podporo. Dne 21. t. ra. sc je vršil pogreb na pokopališče Sv. Petra pri Gor. Radgoni. Pogreba od bolnišnice do murskega mosta so se udeležili nastavljenci avstrijske finančne strajže pod vodstvom g. komisarja in so položili na krsto pokojnika lep veneer Mrtvaški voz so čakali pri mosta jugoslovanski uslužbenci finančne straže pod vodstvom g. nadkomisarja Menharda ter vod vojaštva s podporočnikom g. Smiljanovičem na čelu. Ob odprtem i grobu je govoril g. Čirič, pevci so pa zaneti „Blagor j mu.“ S pokojnikom Zemljakom so pokopali zopet eno žrtev naporne in nevarne finančne službe na meji. Uslužbencem, ki vestno in pravično vrše svojo odgo vorno nalogo, vsa Čast! — Vsem, ki so se udeležili pogreba, bodi izrečena na tern mestu prav iskrena zahvala! Gospodarstvo. Pozi« vinoeradnlkont. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni bo tudi za prihodnje leto naročila modro galico za naše vinogradnike. Ker je naročila zadruga galico letos naravnčst pri tovarni, se lahko upa, da bo cena naj-nržja. Vse vinogradnike, kateri hočejo naročiti gali -co pri podpisani zadrugi, pozivamo, da svoja naro -čila prijavijo najpozneje do 10. novembra 1920 v zadružni pisarni ter plačajo za vsak kilogram znesek po 24.— K naprej. Vsak naročnik mora ob enem z naroč)lom tudi naznaniti občino v kateri se gorica na baja ter površino ali mero vinograda. Denar in naročila se lahko pošiljajo tudi po pošti. V tem slučaju naj vsak naročnik natančno navede svoj naslov in v pismu naznani vse zahtevane podatke. Kdor galice pravočasno ne bo naročil, je ne bo mogel dobiti ali pa bo jo moral zopet drago plačati. Naročila se lahko prijavijo in denar vplačuje v zadružni pisarni r Gornji Radgoni ali pa pri podružnicah. Na podlagi trg. pogodbe, sklenjene med Jugoslavijo in Cehoslovaško, je eehoslovaška republika obvezana izvoziti v Jugoslavijo 3200 vagonov koksa, 1800 vagonov kamnenega premoga, 2500 vagonov» Sladkorja, 50 vagonov stekla v tablah, 220 vagonov papirja, 400 vagonov lepenke, za 1 milijon dinarje« zrcalnega stekla, za 2 milijona dinarjev kartonskega papirja, za 172 milijonov produktov kovinske industrije, za 12.5 milijona tekstilnih izdelkov, usnjarskih in kemikalij. Po možnosti za nadaljnih 52.5 milijonov kovinsko-industrijskih, za 3 milijone kemičnih proizvodov, nadalje 1200 vagonov jekla ter 450 vagonov kemikalij in drugega industrijskega blaga. Jugoslavija se je obvezala, da dobavi Češki 1500 vagonov pšenice, 500 vagonov masti, slanine in prekajenega mesa, 10.000 vagonov železne rude, 865 vagonov drugih rud, nadalje konopljo, tanin, riževo slamo, sodo, špirita, orhov in lipov les. Poslovnega davka ne bo. Finančni minister i« odgodil izvedbo svoje ukazne naredbe glede davka na poslovni obrt. Vprašanja in odgovori. Da ugodimo potrebi naših cit atelje v, ki zaman iščejo pojasnil in nasvetov v važnih narodno-gospo -barskih vprašanjih, bomo pod tem naslovom dajali po možnosti odgovor na stavljena nam vprašanja. Ju -goslov. inženirsko podjetje v Mariboru nam je obljubilo strokovno sodelovanje. Naši čitatelji imajo priliko. da dobe tem potom pojasnilo v vseh splošno žaru mi vili vprašan jih kmetijsko-gradbene stroke, zlasti 0 melioraciji, kanalizaciji, napravi hlevov itd* Poskrbeli bomo, da si pridobimo tudi druge strokovne so -trudu Ilce. Vprašanje: Kaj je apneni dušik lin kako se uporablja kot gnojilo? O d g o v o r. Apneni dušik je črn produkt v o- 1 >11 ki prahu, ki so dobiva iz! dušika in apna. Dušika je 16—20 %. Apneni dušik je najbolj uporabljiv za do bro težko zemljo: manj za močvirno ozemlje. Lahko peščeno zemljo je treba poprej gnojiti z apnom. Ne sme se trošiti proti vetru Varujte roke, noge, usta, nos in oči. Po trošenju je treba osnažitli s toplo vodo, ol m ali vazelinom. Pred trošenjem je priporočljivo primešati nekoliko zemlje. Trošiti je treba ob suhem vremenu in dobro, ne v kupčkih. Najbolj priporoči ji vo je trošiti jeseni, teden dni pred setvijo. Ce spomladi. pa meseca januarja, najkasneje februarja. Pri težki zemlji celo množino v jeseni, pri lahki pa eno tretjino v jeseni, dve tretine pa spomladi. Potrebna množina apnenega dušika za 1 hektar t. j, okoli dve ? orala: za ozimno pšenico 150 do 200 kg, za ozimno j rž 150 do 200 kg, za ozimni ječmen 100 do 150 kg, ? za jari oves 150 do 200 kg, za jari ječmen 100 do 154» | kilogramov, za jarino pšenico 100 do 150 kg, za ja -i lino rž 100 do 150 kg, za koruzo 150 do 200 kg, zn. j peso 200 do 300 kg, za krompir 100 do 150 kg, zn ! travnike 100 do 150 kg, za vinograde 400 do 500 kg. : (Jugoslov. inženirsko podjetje). I Gospodarska zadruga I za Prekmurje, Mursko polje !o Slov. gor. r.z.zo.z. Im» t žalost po naj nižjih dnevnih cenah rasno maonfaktarno blago »a Kioske in žeaabe obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko, usnje, podplate, moške ia ženske čevlje. Vseh vrstmok*, zdrob, otrobe, testenine. Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke. Posreduj« pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravite samo člani. Novi člani »e Bprejensejo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomeru. Bakrene kotle za kuhanje žganja, od 30—300 litrov izdeluje in razpošilja Lovrenc Tomaži! v Mmflbum, Cene zmerne. Sodoa nl-24- Tož. postrežba. «MglSSBR Ostanewfjano 1808. /^tampilje fcaiisiui kuti ®| Katttofllfnfca j Pečati Šablone Klišeji za tisk VzvAdue tiatodnice Modeli za predtiskanje perila itd. Datum-štamptlJ« lastnega Izdelka. fiowoS ANTON ČERNE groveur Ljukljasa, Bvöiasi trg 1 I ni ebnoviš naiečnine, Rti iO poravna tako! Polke! Josip Siernsd, Maribor, Aleksandrova c. 15 pri goreča bogfcto zalogo lovskega orožja, prssae in polne pnlce, šibre vseh vrst, zamaške, kapaelcie itd. Popravila se izvršujejo hitro in solidno. Sodno zaprisežen cenilec in uvedene«. Zadruga za proiznfcji sjemsnja o Zagrebu. Preradovičeva uliea it 20. TELEF0K 17-74. Prodaja semena vseh vrst žita, «letelice, sočivja ia cvetlic. Semena so naj:zbornejše kakovosti, gojen» n dobavljena pod strokovnim nadzorstvom, za njih izbornost se v vsakem oziru jamči Ilustrovani ceniki se pošljejo na nahievo brezplačno Naročila se izvršujejo poštno-obratno, v tEzemstvo po povzetju ali plačilu naprej. lili, pipi, stenice, Mi in vsa flskssa mor» poginin a ako porabljate moj» najbolj# pte-iakašena in splofao hvaljena sprt* ptva kot: proti poljskim mfži u K 10'—, za podgano in mi^iKli, na ščurke K 20—, posebna m»&. < tinktura za stesioa K 12—, as;-/.«vales moljev K 10’—, prašek ea uši v obleki in penin K 10'—, in K 20’—, preti mravlje®» K 10, proti uše» pri perutnini K h)*- , prašek proti utrite*»» K 18 in 28 R, maaile proti už&sa pri lj-w4t h K 5-— in K 10'—, mazilo ga *5i pri živini K 6*— in IO-—, tinkta;» preti mrčesu ns sadju in zelenja i (uničevalcev rastlin) K 10'—, aai-zilo proti g&rjamK 12'—. Po8ft> po povzetja zavod z» ekgpoti. ML JtBler. Šunk 4&, PiiriuMa ulica 3. GARJE srbcšico, kraste, lišaje tmifii pri ¡3ov*ku mast prori garjam. Brez vonj® is ne maže perila. 1 lonček sa eno osabo s požinšn« K 12”60 v lekarni TBSROST v 14wWJ«imS.' IPEITGIRE Slov. nar. gledališča v Ulil Četrtek, cine 28. oktobra: Smrt majke Jugoviča. Izven. abon. Soboto, 30. oktobra: Ples v operi, opereta. Izve« abon. Nedeljo, 31. oktobra: popoldne: Španska muha. fe-ven abon.; zvečer: Brat Martin. Izven abon. Pondeljek, 1. novembra: Zemlja, Abon, 05. Torek, 2. novembra: Sen kresne noči. Abon. B~6. Sredo, 3. novembra: Gostovanje v Ptuju. Kraji na Betajnovi. Izven abon. Četrtek, 4. novembra: Ples v operi. Abont A-7. Soboto, 6. novembra: Morala gospe Dulske. Izven abon. primešaj krni; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestile za Strmo tedaj pa dve pesti. Pet savojdkov Mastina, prahu za zdrav«, debela živine, za 8 messoev za vsako živinče. Dobil j® aajvi^o kolajno v Londonu, Pariza, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kap»je, Zahtevaj ga pri lekarnarju ah isfoveu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni v Liljani, Kranjske, po 5 zavojčkov. Stane K 80'50 s pota»». Lepo posestvo, ki obsega 47 oralov, od teh 7 oralov vinograda ležeče v bližini Središča, z živino ter vsemi go spodarskimi pripravami ge za 2 milijona kron proti takojšnjemu plačilu preda. Vpraša se v upravništvu lista. Bali pene kotiš kompletne za kuhanje žganja in vse v to stroko spadajoče predmete izdeluje in razpošilja po najnižji ceni Omski £k Gchiog!» Mi C’avni trg it. 5 Kotlar ia aparata* delavnica* kdaja „Tlakov na zadrega“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko. Tisk tiakarue sv. Cirila v Mariboru.