Anka Senčar: ”V Afriki sem našla T rbovlje!”
S ^trifaznimi”
v Evropo

Podjetje za globalni inženiring d.o.o.
61410 Zagorje, Zupančičeva 12 SLOVENIJA
INŽENIRING
PROIZVODNJA
PRODAJA
ZASTOPSTVA
tel.: 0601 -62-1 96, 0601 - 61 - 881
fax: 0601 -62- 196
Na avtomatizirani - računalniško vodeni liniji proizvajamo betonsko galanterijo v široki paleti.
Izdelujemo elemente za :
-	gradnjo stanovanjskih in cestnih objektov
-	ureditev okolice in zavarovanje brežin
-	tlakovanje površin
Sodobna tehnologija nam omogoča veliko konkurenčnost ob visoki kvaliteti, ki jo nadzoruje Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana.
Izdelki, ki jih namenjamo ureditvi okolice in tlakovanju površin so ZMRZLINSKO ODPORNI!
Mi ne skoparimo z materialom, Pokličite nas, ne bo vam žal!
pač pa s časom!
UVODNIK
Spoštovane bralke, cenjeni bralci,	:■
pomlad vedno prinaša novo upanje. V časih, ko se prepirajo o novi in stari vladi, ko se prepirajo o stavkah, ko nam (in ne Peterletu) jemljejo elektriko, ko ljudje jemljejo iz nogavic zadnje prihranke za življenje, je težko pisati vzpodbudne besede.
Vendar pri Zasavcu verjamemo, da bo kmalu boljše. Staro se počasi, vendar vztrajno umika novemu, spoznavamo pa, daje politika pravzaprav enako lepa ali grda. Kakor pač za koga. Tisti pri koritu pač dobyo boljšo hrano in si znajo lepo poslati. Pa naj bodo rdeči, črni, beli ali pisani. Tako je bilo in verjetno tudi bo. Zato se ne gre slepiti. Treba se je potruditi in se preriniti h koritu, kaj) hočemo.
V današnji številki pišemo o nekaterih, ki so v življenju znali. Prav gotovo jim kdo zavida, morda jim kdo celo zameri. Pa kaj bi to. Poskusimo raje, da bomo tudi mi znali tako, da nam bodo zavidali. Po reakcyah nekaterih je Zasavcu že uspelo - to, da nam nekateri zavidajo in sejezyo, kako, da še vedno obstajamo... Odgovor je preprost - poskusili smo in rinemo boljšim dnem naproti.
Marko Planinc
Matjaž Švagan
jr*
:o Planin
Mr
'SKVVV,



Naslovnica: Anka Senčar, foto: Branko Klančar
Funšterc:
Koledar dogajanj, Socialne stiske delavcev, Zdravstveno zavarovanje tako in drugače, Avtobusne afere, Sramotni steber, Kratke iz zasavskih občin, Pariamentarije, Koga grize stekla lisica, Jetmice
Vaš zelnik:
Pisma bralcev (Moje razmišljanje o stavki, Kajenje v pisarnah, Zeleni Zagorja ne spimo)
Tema:
S " trifaznimi " v Evropo (mednacionalni odnosi v Zasavju)
Pogovor:
Anka Senčar: " V Afriki sem našla Trbovlje "
Kšajt glavce:
Milanova kost, Stanetov štrbuncelj, Ena tema - trije pogledi (o težavah mladih)
Anketa:
Delavcev ne ščiti niti sindikat
Reportaža:
Radcčani na Prehodavcih, Mati dvajsetih otrok.
Tudi mladost ga ne napolni
Križ kraž:
Nagradna križanka z hogi.omi nagradami
Miš maš:
Mladim Zasavcem. Otroške risbice. Resnične cicibanske za hec,
Nagradna uganka
Žuriramo:
Marke za znanje, Čuki so luki, Vračam se v' Trbovlje, Horoskop, Odgovori vedeže\’alca, Lestvica, Hot, hot, hot
Kšefti:
Kupci so sc navadili na Kupca, Suho sejanje v Trbovljah Stiperulije, Kratke kšeftarske,
Mali oglasi, Naša bodočnost, Preženimo dolgčas
Zdrav duh...:
Življenje, prepleteno s kulturo, Nov dom radeškcga pifialnega orkestra, Zabeleženo
... v zdravem telesu:
Iz Ljubljane ne vidijo do Trbovelj, Hribar v Konstruktorju? Korbar drugi, Strakušek tretji, Odslej RK Zaščita Zagorje, JekoŠ in Knez namesto Peterlina, Kratke športne, Rezultati,
Cik cak
Kronično:
Ibornct, Bomba v Zagorju, Kradejo kot srake, Zastavina vozila na udaru, Aufbiks
KOLEDAR
16. marca - Nadaljevanje
skupščinskega zasedanja izpred nekaj dni v Trbovljah postane zanimivo šele v drugem delu. Točka Volitve in imenovanja: poslanci se sporazumejo glede bodočega sekretarja Skupščine, odprto pa pustijo glasovanje o predlogu Bavčarjevega Ministrstva glede novega komandirja policijske postajev Trbovljah, ki - mimogrede - svojo novo funkcijo opravlja že od januarja.
Med remontom,	Foto: B.K.
17.	marca - Redno letno popravilo, ki v trboveljski Cementarni traja že od 6. januarja, gre h koncu. Tega dne ponovno zaženejo rotacijsko peč, prav tako obratuje mlin za cement.
1 7. marca - V I)elu izide skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1992/93. Zasavski "odsek" je karseda skromen: 50 štipendij za vse tri občine.
18. marca - V Trbovljah
začne poskusno delovati rekonstruirana separacija premoga. Poleg suhega sejanja bo obdržala tudi mokro.
18.	marca - Dan mineva v
znamenju splošne opozorilne stavke, ki seji v Zasavju po podatkih območnega sveta Zveze svobodnih sindikatov
DOGAJANJ
pridruži okrog 80 odstotkov njihovih članov oz. kakšnih 10.000 zaposlenih.
18.	marca - Čisto svojo stavko "peljejo" zaposleni v premogovništvu in energetiki. Njihova stavka ni le opozorilna - te vrste stavko so izpeljali že pred natančno mesecem dni - temveč gre zares. Vzrok? Po besedah vodilnega sindikalnega v Rudnikih nezadovoljstvo delavcev.
19.	marca - Kot so sklenili na
ponedeljkovem nadaljevanju občinske skupščine, se v teh dneh po trboveljskih krajevnih skupnostih dogajajo javne razprave na temo občinskega proračuna za letošnje leto, ki predvideva za 58 milijonov tolarjev prima-nkljaja.
20.	marca - Natančno ob 9. uri in 48 minut zjutraj nastopi pomlad. V Trbovljah ugotavljajo, da je od okrog 1400 brezposelnih to večina postala to kot presežek. Do konca leta predvidevajo še 600 brezposelnih.
21.	marca - Občinska organizacija socialdemokratov iz Trbovelj dobi novega predsednika: Janija Novaka. Obdržijo pa dosedanji naslov: Trg revolucije 28.
23. marca - Še zadnji teden za oddajo davčne napovedi teče. V Zasavju pristojne službe delajo vsak dan do 20. ure zvečer.
23.	marca - V kisovškem Si-
porexu praznujejo 15-lctnico firme. Posebnega slavja ne organizirajo, se pa pohvalijo, da so po vseh letih še vedno dobro podjetje.
24.	marca - Na seji trboveljskega IS sprejmejo predlog programa
za reševanje socialnih razmer v občini. Za to bo potrebnih kar 40 odstotkov sredstev letošnjega proračuna občine.
24.	marca - Člani IS Trbovlje se sporazumejo okrog problematike odvoza stilnega pohištva iz Delavskega doma. Če občanka ne dokaže, da je njeno, mora upravnik Doma, ki ji je odvoz dovolil, pohištvo priskrbeti nazaj.
24. marca - I)r. Božidar
Voljč, zdravstveni minister na Izlakah razpravlja o drugih zadevah: o bolnišnicah, ki jih ne bo ukinjal, temveč se bodo morale preživljati same, o izrabljeni opremi, ki pesti vse slovenske bolnišnice, o novih prispevnih stopnjah... Nasploh se mu po enourni zamudi zelo mudi spet v Ljubljano.
25.	marca - Rozalije Benko iz Jesenovega pod Čemšeniško planino to dopoldne obiščejo glavni od mariborskega 7D s kupi daril - kot nagrado za zmago na natečaju za najboljšo mamo Slovenije. "Gor" je spravila kar 20 otrok.
27. marca - Po zagorski Orii in Svei sc za pokroviteljstvo odločijo tudi v Strojni eleklro industriji. "Podpirali" nameravajo dekleta pevskega zbora Zora iz Čemšenika.
Polona Malovrh
-;V	-- -j
Začenja sc delo na poljih, Foto: B.K.
ZASAVC Ustanovitelj KC Delavski dom Zagorje ob Savi. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Manca Ocvirk (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Sašo Fabjan (... v zdravem telesu), Polona Malovrh (lektoriranje). Oblikovanje in računalniški prelom: Milan Derenčin, Litija in Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:	Časopis
Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Časopis je oproščen davka na promet proizvodov in storitev na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS št. 421/72 z dne 27. maja 1979.
Socialne stiske delavcev
Osemnajsti marec je v Sloveniji združil. in povezal delavce, združene v Svobodne sindikate, da so enotno z opozorilno stavko javno opozorili na vedno hujše socialne razmere in stiske ljudi.
V Zasavju so območni odbori sindikatov dejavnosti v celoti podprli štiri temeljne zahteve: ukinitev zakona o plačah, spoštovanje kolektivnih pogodb, spremembo zajamčenih osebnih dohodkov, ter sprejetje razvojnih programov, ki bodo omogočili postopno gospodarsko rast in nova delovna mesta.
Sama stavka je pokazala veliko solidarnost med delavci, saj je stavkalo več kot 80 odstotkov vseh članov Svobodnih sindikatov v Zasavju. Nekatere politične stranke in še predvsem posamezniki so hoteli stavko izrabiti za nabiranje predvolilnih točk, vendar je članstvo ZSSS ostalo trezno in stavko izvedlo kot najširšo obliko s indikalncga boja za ekonomsko in socialno varnost zaposlenih in njihovih družin.
Kako razumeti tiste politike v Sloveniji, ki našo stavko razglašajo za "rdeči udar", če Območni svet Zasavja zahteva:
-	od Skupščin občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi celovito socialno varnost za skoraj 3.000 brezposelnih in njihovih družin. Nadomestila za primer brezposelnosti sc morajo mesečno valorizirati, za kar mora slovenska skupščina sprejeti ustrezne zakonske norme,
-	da se s produktivnim zaposlovanjem izkoristijo vse proizvodne in prostorske zmogljivosti, ki so bo stečajih ostale nezasedene,
-	oblikovanje razvojnega programa za Zasavje, ki je postalo najolj prizadeta slovenska regija.
Kljub vsemu je stavka v celoti uspela. Parlament je končno sprejel odpravo zakona o zamrznitvi plač, vlada je povišala zajamčeni osebni dohodek, ponovno so oživela pogajanja med sindikati, vlado in zbornico glede socialnega pakta. Članstvo zahteva, da sindikat s svojimi zahtevami vztraja naprej. Delavcu ne bo nič podarjenega, za vse sc bo moral trdo boriti.
Ciril Urek
Zdravstveno zavarovanje tako in drugače
Veliko je ugibanj o tem, ali bo dodatno zavarovanje dosegljivo večjemu delu zavarovancev? Si bodo to razkošje lahko privoščili le tisti z debelejšimi ali tudi oni s tanjšimi denarnicami? Kaj več o tem bomo verjetno izvedeli brž, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje sestavil začasne izračune.
Znano je, da imamo okoli 1,9 milijonov zavarovancev. Če bi se ena četrtina odločila za prostovoljno zavarovanje (ne bi plačevali nobene participacije ne za zdravila ne za obiske pri zdravniku ne za operacije), bi mesečna premija po sedanjih predvidevanjih ne presegala 600 tolarjev za zavarovanca. Kdo ve, kolikšen bo znesek ob objavi, kajti upoštevali kaže inflacijo, ki bo napihnila tudi ta prispevek.
M. V.
Od 1. marca naprej je v veljavi nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki prinaša številne novosti. Za občine je pomembna zlasti tista, ki nalaga obveznosti prijavljanja v zdravstveno zavarovanje tistih oseb (državljanov Republike Slovenije s stalnim bivališčem na njenem območju), ki nimajo prejemkov in tudi ne morejo pridobiti statusa zavarovanca zdravstvenega zavarovanja. To so npr. brezposelne osebe, ki ne prejemajo nadomestila ali denarne pomoči pri Zavodu za zaposlovanje in tudi nimajo drugih prejemkov, študenti, kivšolskem letu niso redno vpisani, klošarji itd. Ugotavljanje, ali posamezna oseba izpolnjuje pogoje za prijavo v zavarovanje in preverjanje tega zagotavlja občina. Tako je občina dolžna za zavarovanje vsake prijavljene osebe plačevati prispevek, ki po Odloku znaša mesečno 900 tolarjev.
H.M.
Bodo zavarovalnice vračale premije?
O novem zakonu o zdravstvenem	Zaenkrat tega v praksi ne uporablja še
zavarovanju smo sc pogovarjali z dirck- nobena slovenska zavarovalnica, saj torjem trboveljske območne enote	zakon velja šele kratek čas, pa tudi sistem
Zavarovalnice Triglav Tomislavom Ku- še ni dodelan. Zahodni sistemi zdravst-
som.
Kakšne so spremembe, če ga primerjate s prejšnjim?
Najpomembnejši je drugi del zakona, ki zajema vse podrobnosti v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Za razliko od dosedanjega sc deli na obvezno in prostovoljno zavarovanje. Doslej so ljudje uživali skoraj brezplačno zdravstveno zavarovanje. Novi zakon določa plačane storitve z obveznim zavarovanjem in tiste za doplačilo. Najmanj ugodni so pogoji za nabavo zdravil, kjer bo potrebno plačati polovico vrednosti, v celoti pa so plačani sistematski pregledi za otroke ipd. Koristniki uslug obveznega zavarovanja sc bodo lahko še dodatno zavarovali.
Znani so zahodni sistemi dodatnih zavarovanj, kjer lahko zavarovanec po izteka zavarovalne dobe dobi denar nazaj. Bo to možno tudi pri nas?
venih zavarovanj so že utečeni in dobro dodelani. Tam dodatna zavarovanja ljudem omogočajo določene ugodnosti, kot je izbira ustanove, kamor sc gre zdravit, udobje (sam v sobi, 'IV ipd.). Te usluge, ki jih zavarovanec plačuje kot premijo zavarovalnici, le-ta plača ustanovi. Večina življenjskih zavarovanj je na Zahodu povezana z varčevanjem. Tako zavarovance v primeru, da določenih storitev z zavarovalne police ne koristi, po izteku lc-te dobi dogovorjeno izplačilo.
Bodo zdravstvena zavarovanja tudi pri nas zaživela v polni meri?
Sprva bo precej težav, ker je socialna situacija težka in sc bodo dodatno zavarovali le tisti, ki sc čutijo zdravstveno ogrožene, večina drugih pa ne. Glede na to, da zavarovalstvo deluje po zakonu velikih števil, pa upam, da se bo sčasoma tudi to področje uredilo v skladu z zahodno prakso.
P. K.
•.v.v.v.v.viv.1.’.•.■. : : : : : : : :-:*x%v:v:vXv:*
m
;ei
Avtobusne afere
Veliko ljudi je, ki nimajo osebnega avtomobila in se morajo zadovoljiti z avtobusnim prevozom. Zal je tudi ta vrsta prevoza velikokrat neudobna. Se posebno neugodna je takrat, ko se v šoli konča pouk, ali pa se za večino ljudi konča delovni dan. Takrat je na avtobusih velika gneča in prav nič čudnega ni, če na postaja^ lišču kdo izstopi s kakšno buško ali modrico.
Najbolj moreče pa je to, da šofer avtobusa ne ustavi' na postaji na kateri bi želel izstopiti. Tudi tvoje vpitje, naj ustavi, prav nič ne pomaga. Tako se pelješ še eno ali dve postaji dlje. Nesramna izzivanja šoferjev do potnikov - predvsem do otrok, pa so se začela letos septembra, ko sta trboveljsko in zagorsko avtobusno podjetje prekinili večino medsebojnih poslovnih stikov in sta se po približno dvanajstih letih skupnega delovanja zopet razšli. V Trbovljah je to podjetje Integral Kum, v Zagorju pa avtobusno podjetje Sap Integral. Od takrat dalje veljajo mesečne vozovnice le na eni ali drugi relaciji: vozovnice, kupljene v Trbovljah, ne veljajo na zagorskih avtobusih, čeprav je na vozovnici napisano, da ta velja do Zagorja, ali obratno.
S temi vozovnicami imajo še največ težav šolarji, ki so doma v Bevškem in se vozijo v šolo v Trbovlje. Na začetku šolskega leta jim je namreč šola kupila tako imenovane šolske vozovnice, kupljene v Trbovljah. Ker pa se večina otrok vozi z avtobusi, ki pripeljejo iz smeri Zagorja, se je vanje priplazil strah, saj se je že nekajkrat zgodilo nekaj, kar se po besedah zagorskega direktorja Janeza Pavška ne bi smelo zgoditi. Ko se je učenec odpravljal v šolo, gaje voznik poslal z avtobusa, češ da ta vozovnica ne velja. Zaradi takšnih nesramnosti učenci zamujajo pouk, poleg tega pa dobijo še strah pred šoferjem, ki jih je zapodil z avtobusa.
Druga nesramnost, ki se prav tako ne bi smela dogajati (vsaj po besedah gospoda Pavška ne), je ta, da šofer ne odpira sprednjih vrat, ko vidi, da na postaja- . lišču stojijo dijaki strojne in kovinarske srednje šole,! ki so namenjeni k uri športne vzgoje v telovadnico ■ Gimnazije, pa čeprav imajo vozovnice, kupljene v Zagorju. Tako tudi ti učenci zamudijo pouk in včasih za nameček dobijo še neopravičeno uro zaradi zamude ob prihodu v šolo. Poleg tega bi morali šoferji spoštovati tudi vse ostale potnike na avtobusu, saj je vožnja z njim zelo draga. Čedalje več bo ljudi, ki bodo zopet, tako kot včasih, začeli hoditi peš, da bi tako privarčevali kaj denarja. Le upamo lahko, da se bo vse skupaj vsaj malo uredilo in bodo potniki zopet vstopali in izstopali iz avtobusov z nasmejanimi obrazi.
S.G.
P. S. V torek, 24. marca, je direktor zagorskega podjetja Janez Pavšek obljubil, da bo zadevo s šoferji uredil. Upamo, da se bodo lahko dijaki in vsi ostali, ko bo izšla naslednja številka Zasavca, spet brezskrbno vozili z avtobusi.
S.G.
/-


Sramotni steber
v Že v četrti številki Zasavca smo opozorili na neurejenost okolice novega stanovanjskega bloka na Polju in na gradbeni žerjav, ki so ga na delovišču pustili za seboj gradbinci. Žerjav so potem odstranili, seveda pa so pozabili na okolico, ki ne daje dober zgled v Zagorju.
Igra otrok na otroškem igrišču zraven Medije lahko postane kaj kmalu nevarna. Lahko se zgodi, da nekdo izmed njih pade v potok in se ponesreči. Na tem delu Medija na eni strani ni zaščitena z ograjo. Zato bi lahko odgovorni, ki so spregledali to pomanjkljivost, preprečili nesrečo, ki nikoli ne počiva. Še najmanj pri majhnih otrocih.
Prav tako ceste, ki potekajo mimo prej omenjenega bloka, starega Betona in restavracije Ašič, niso urejene s prometnimi znaki. Vozniki vozijo tudi po parkirišču za blokom, kot da bi bil namenjen za promet. STOP znak je postavljen le na parkirišču pred blokom, ni pa na cesti Polje - Cesta 20. julija. Velikokrat je na tem mestu že bilo vroče, kajti vozniki, ki pripeljejo iz Polja, pripeljejo vse prej kot previdno.
£ Nekateri so si skrajšali pot iz Ceste 20. julija na Cesto zmage z makadamsko cesto. Vsakdo vozi, kakor se mu zahoče, pri tem pa ne pomisli, da s svojo vožnjo mogoče ovira promet in pešce. Ševeda so vozniki ’ pri tem še najmanj krivi. Krivi so tisti, ki \ niso uredili cestnega prometa.

Tujec, ki vozi po Zagorju, bi pomislil, da je na tem mestu obvezen krožni promet. Mogoče se hočemo zgledovati po zahodu, kjer je krožni promet zelo pogost.
K.G.
Medobčinski
inšpektorat
Številne družbene spremembe v zadnjem obdobju so narekovale intenzivnejše delo inšpekcijskih služb, na kar kaže tudi podatek, da se je obseg skupnega števila zadev, ki so jih opravili inšpektorji v preteklem letu, povečal v primerjavi z letom 1991 za 15 odstotkov, kar pomeni 7000 rešenih zadev. Delo je bilo v lanskem letu usmerjeno predvsem na preventivno področje, kar pomeni, da več kot polovica aktivnosti odpade na tehnične preglede, lokacijske oglede, komisijske oglede obratovalnic in podjetij, ipd. Poleg teh aktivnosti je bilo v preteklem letu opravljenih skoraj 1.500 drugih inšpekcijskih pregledov, pri čemer so bili pogosteje uporabljeni tudi represivni ukrepi, saj so, na primer, inšpektorji podali za 50 odstotkov več prijav prekrškov oziroma ovadb kaznivih dejanj ter izrekli 114 mandatnih kazni.
Je pa res, da sc zasavski inšpektorji še vedno srečujejo s problemi, ki so pretežno sistemskega značaja. Problemi so zlasti v financiranju redne dejavnosti inšpektorata, poleglega pa ni mogoče zagotoviti niti najnujnejših sredstev za najnujnejšo tehnično opremljenost inšpekcijskih služb, kot so npr. službeni avto, telefax ipd. Vse to pa vsekakor v precejšnji meri zmanjšuje uspešnost dela inšpektorjev.
Horuk Markošek
Končno boljši zrak?
V Toplarni, ki je ena glavnih onesnaževalk zraka v Trbovljah (onesnažuje približno 50% zraka) razmišljajo o rekonstrukciji. Vprašanje je le še, kakšno kurivo bodo uvedli: plin ali tekoči naftni plin. "Vsekakor pa čistejše kurivo," pravi vodja toplarne Janez Vrcsk.
Pred leti je Toplarna uporabljala trboveljski premog. Potem so njegovo uporabo prepovedali zaradi prevelike vsebnosti žvepla (dovoljen je le odstotek žvepla v premogu). Lani je toplarna uporabljala češki premog, v letošnji sezoni pa še laškega in zagorskega. Ker se v Toplarni zavedajo posledic onesnaževanja, nameravajo še v letošnjem letu postaviti nov kotel na čistejše kurivo, s katerim bi kurili dve tretjini leta. Od sredine novembra do sredine februarja pa bi si pomagali še s premogom.
Kdaj bodo postavili nov kotel, še ni znano. Gradnja čistilne naprave sc po besedah Janeza Vrcska ne izplača, saj bi morali spet prenovili del Toplarne. Poleg tega pa so naprave zelo drage in bi bili potrošniki gmotno preveč prizadeti.
Karmen Murn
Zdravstvene tegobe
Zasavski zdravniki in politiki so v drugi polovici marca na Izlakah gostili ministra Božidarja Voljča. Ob podatkih o več obolenjih zaradi onesnaženosti okolja so predstavili predvsem denarne probleme. Potarnali so zaradi nizkih plač in iztrošenosti opreme. Kar tri četrtine opreme po zdravstvenih domovih je iztrošene, denarja za novo pa ni. Samo rentgenska aparata za bolnico in za dispanzer za pljučne bolezni bi stala več kot poldi^gi milijon mark. Minister Voljč jim je odgovoril, da bo poslej za zdravstvo več denarja, da pa bo v zdravstvu moralo biti več ekonomičnosti in mnogo boljša izkoriščenost drage opreme.
R.R.
Občinska košarica
Člani hrast niške vlade so sprejeli predlog proračuna občine Hrastnik za letos. Znašal naj bi blizu 185 milijonov tolarjev; od tega bi jih približno 150 milijonov namenili za tekoče obveznosti, preostanek pa za investicijske. V okviru javne razprave, ki je potekala v vseh občinskih krajevnih skupnosti, so bile izražene želje po realizaciji še nekaterih dodatnih nalog, ki so specifične za posamezne krajevne skupnosti. V večini KS so namreč kot prednostne naloge izpostavili problem urejanja plazovitih območij in vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest. Te naloge so v predlogu proračuna v največjem možnem obsegu upoštevane.
B.M.
Socialni program
Trboveljska vlada je sprejela socialni program. Za naloge in ukrepe socialnega programa naj bi iz proračuna namenili kar 110 milijonov tolarjev ali skoraj polovico proračuna. Zato računajo tudi na pomoč ministrstev za delo ter zdravstvo in socialno varstvo. Največja postavka so denarne pomoči za tiste brezposelne, ki so brez nadomestila (teh jc kar tretjina). Povečuje sc tudi število upravičencev do različnih oblik pomoči s področja socialnega skrbstva, otroškega varstva in izobraževanja, dobrih 15 milijonov tolarjev pa naj bi šlo za nadomestilo stanarin in javna dela. Sem pa so vključili tudi 30 milijonov tolarjev za obresti in zapadle kupone občinskih obveznic, ker da jc denar od njih šel predvsem za ohranjanje delovnih mest v Strojegradnji in Iskri-Scmi-con.
R.R.
Pokojninski zakon
Pri odmerjanju pokojnin ni skoraj ničesar novega, doživeli pa smo ostrejše pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine; ne le, da se starostna meja za upokojevanje dviga postopoma vsako leto za pol leta, tudi predčasnih upokojitev bo poslej znatno manj.
Dokončno bodo ostrejši pogoji uveljavljeni leta 1997, za zavarovance s polno pokojninsko dobo (ženske 35 let in 40 let moški) pa šele z letom 1998. Toda pogoji za pravico do predčasne pokojnine so se s 1. aprilom, ko je zakon začel veljati, še poostrili. Letos bo lahko šel v pokoj le zavarovanec, ki bo dopolnil 55,5 leta in zavarovanka, stara vsaj 50,5 leta, z letom 1997 pa ženske pri dopolnjenih 53 letih in' moški pri 58 letih.
Pravico do predčasne pokojnine bodo lahko uveljavljali le tisti zavarovanci oziroma zavarovanke, ki jim jc delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja in jim ni mogoče zagotoviti drugega dela. Do te pravice so upravičeni še delovni invalidi druge oziroma tretje stopnje ter zavarovanci, ki so bili v zadnjih dveh letih najmanj eno leto brezposelni in na zavodu za zaposlovanje priglašeni kot iskalci zaposlitve.
Precej hude krvi povzroča zdaj že dokaj znana pomanjkljivost, ki spravlja v neenak položaj zavarovanec, ki gredo v pokoj letos. Precej seje že govorilo o tem, kolikšna bo škoda zaradi tega, ker novi zakon ni bil sprejet že L januarja letos. Zaradi te zamude bodo zavarovanci, ki so 31. prejšnji mesec izpolnili vse pogoje za upokojitev in so sc v tem času tudi dejansko upokojili, deležni začetne uskladitve pokojnin za 7,6 odstotka, vsi drugi, ki bodo šli v pokoj šele zdaj, pa te uskladitve ne bodo deležni.
Velja pa reči še nekaj o nekaterih prednostih novega zakona. Vsi, ki so že upokojeni, so najbolj zadovoljni zato, ker bodo njihove pokojnine odslej sproti usklajevali z rastjo plač zaposlenih. Enomesečne zamude poslej ne bo več.
Milan Vidic
Križi z obolelimi križi
V Zasavju se pogosto pojavljajo obolenja hrbtenice. Posebno med rudarji je veliko "hrbteničarjev". Ker je zdravljenje dolgotrajno, zdravilišča oddaljena, stroški pa visoki, so bolniki predlagali, da bi razgibavanje organizirali bližje domu.
Leta 1986 so pričeli v pokritem bazenu v Hrastniku s preventivnim razgibavanjem pod vodstvom fizioterapevtke. Udeleženci razgibavanj so sami plačevali uporabo bazena ter prevoz, občinski zdravstveni skupnosti Trbovlje in Hrastnik pa stroške za rezervacijo bazena, dogrevanje vode ter delo fizioterapevtke (lani dobrih 46 tisoč tolarjev). Tritedensko zdravljenje enega zavarovanca v zdravilišču stanc 40 tisoč tolarjev, Skoraj toliko, kot celoletno razgibavanje za okoli 40 udeležencev iz obeh občin. Nov zakon o zdravstvenem zavarovanju financiranja iz občinskih proračunov za zdravstvo ne predvideva več. Udeleženci so zato občinski skupščini Hrastnik in Trbovlje prosili, da tudi v bodoče zagotovita potrebna sredstva. Dosedanja razgibavanja so pomagala, manj je kurativnega zdravljenja in bolniških izostankov z dela. Udeleženci akcije so prosili za pomoč še podjetja, ustanoviti pa nameravajo tudi društvo "hrbteničarjev".
Tine Lenarčič
Radeška načrta
V minulih dneh se je končala javna razgrnitev načrtov novega pokopališča in bencinskega servisa v Radečah. Na ogled je bila mesec dni, v tem času pa so imeli občani možnost zapisati svoje poglede in pripombe glede predvidenih lokacij in funkcionalnosti objektov. Oba sta potrebna, sodita v sklop dokončne ureditve Radeč in sta bila potrjena s srednjeročnim planom.Petrol načrtuje, da bi bencinski servis samopostrežnega tipa začeli graditi že letos, pokopališče pa bodo morali graditi po fazah, saj je vprašanje, če bo kraj zmogel takšen finančni zalogaj. Na vesti imajo namreč še ureditev komunalnega centra, pa gradnjo zdravstvenega doma in še česa.
F. K.
Novinarski seminar
V trboveljski Gimnaziji so v okviru izbirnih ur pripravili tudi enotedenski seminar novinarstva. Dvaindvajset deklet je spoznalo osnove novinarstva, izdelavo časopisa, radijskih in televizijskih oddaj. Pri praktičnem delu so jim pomagali novinarji Zasavca. Nekaj gimnazijskih prispevkov že objavljamo v tem Zasavcu.
M. P.
Marca štiri zlate poroke
Kaj podobnega sc v Trbovljah morda še nikoli ni zgodilo. O dveh zlatih porokah v marcu smo že poročali. 14. marca sta stopila pred župana še zla-toporočcnca Antonija in Karel Cestnik z. Vrcskovega, 21. marca pa Marija in Alojz Lesjak z Vodenske ceste 43 v Trbovljah. Vsem zlatim parom so predstavniki Društva upokojencev Trbovlje izrekli iskrene čestitke, za dobro voljo pa je poskrbela Vokalno instrumentalna skupina DU Trbovlje.
T.L.
Čiščenje laške občine
Letošnja akcija bo 4. aprila, čistili bodo okolico Laškega, Radeč, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta. Poleg bregov Savinje,Save in Sopotc ter manjših potokov naj bi očistili še okolice stanovanjskih blokov, šol, parke, zelenice ter druge javne površine.
Poleg krajanov sc lahko akcije udeležijo še ribiči, gasilci, šole, turistična in hortikulturna društva, planinci, pa številna podjetja in tudi obe komunali.
F. K.
Na Vidrgi pasji penzion
Ni vest, če pes ugrizne človeka. Drugače je, če človek ugrizne psa. Nič novega ni, da odpiramo vse več turističnih zmogljivosti; novo pa je, če se lotevamo ustanavljanja pasjih penzionov. Ivo Hribar z Vidrge bo kmalu uredil pasji penzion, v začetku za največ deset psov, kasneje pa bo, če bo treba, število podvojil. Najpozneje do poletja bo prvi pasji penzion v tej okolici že nared za sprejem prvih štirinožcev.
M. V.
Dokaz ali pa pohištvo nazaj
Ali bo občanka, ki je iz trboveljskega Delavskega doma gledališčnikom samovoljno, a ob privolitvi upravnika Doma, odpeljala stilno pohištvo, v dveh tednih pridobila dokaze o lastništvu ali pa bo moral upravnik (verjetno skupaj z njo) "vzpostaviti prvotno stanje". Tako so sklenili na zadnjem sestanku trboveljskega IS ob točki Odvoz stilnega pohištva. Za disciplinske ukrepe proti upravniku se niso odločili. Bili pa so mnenja, da bo v kratkem potrebno doreči par stvari, ki zadevajo zgradbo, katere lastnik je pravzaprav IS. Kdina pripomba Jožeta Andreja Čibeja, člana IS, drugače pa dolgoletnega člana gledališke skupine, je bila ta, da je občanka na žalost zamenjala fazi, o katerih so se Svobodaši z n jo dogovorili (pohištvo lahko odpelje, če prej priskrbi dokaze o lastništvu). Občanka je za sedaj pohištvo najprej odpeljala.
A.	II.
Trdnejša planinska povezava
V soboto, 21. marca, so se v planinskem domu na Mrzlici zbrali predstavniki devetih planinskih društev iz. Savinjske doline in Revirjev. Med Savinjo, Savo in Trojanami je sedem planinskih domov. Društva so v preteklih letih opremila lepo število doslej ne dovolj izkoriščenih zmogljivosti. Planinske postojanke so privlačni domovi, v katere se radi zatečejo planinci in izletniki, v njih lahko poceni letujemo. Za vzdrževanje domov hi morali najti sponzorje. Bolje morajo vzdrževati markirana pota in oricntirnc table, saj to omogoča sečji obisk. Dobro bi bilo izdati preprost prospekt za to območje. Vsa društva se bodo vključila v akcijo čiščenja planinskih poli, vrhov in okolice planinskih domov, ki bo v Sloveniji od 20. do 30. aprila.
T.L.
Šola na Mrzlici
Konec marca je bila v planinskem domu na Mrzlici šola v naravi. Udeležilo se je je 72 učencev OŠ iz. PE Tončke Čeč. Solo so plačali starši otrok in trboveljska podjetja, Planinsko društvo Trbovlje pa je pomagalo z nizko ceno bivanja in prehranjevanja.
T.L.
PARLAMENTARIJE
Zasavje pa kar po starem	Deponija
Srednje šolstvo v Zasavju, gospodarska infrastruktura (ceste, pošta, odpadki) in regionalizacija so bile teme, o katerih so se 26. marca v trboveljskem Gradišču želeli sporazumeti člani zasavskih občinskih vlad. Uspelo jim je le delno. Posamični interesi ponekod še vedno prevladujejo nad skupnimi -čeprav imajo, kot so ugotovili, vseeno precej skupnega za morebitno povezavo v razširjeno regijo.
Šolstvo
Kaj lahko čaka tri zasavske občine, če se hitro ne sporazumejo okrog nove organiziranosti srednjega šolstva, so v Zagorju pred časom že predstavili gosti z Zavoda za šolstvo. Verjetno bi lahko obdržali le še poklice šole in se z izgubo štiriletnih programov vrnili v čase 50. let, ko teh programov v Zasavju še ni bilo. Od Republike česa velikega ne gre pričakovali, zato so člani vlad sprejeli sklep, da vse tri občine plačajo idejno študijo, ki bo vrednostno opredelila naložbe, potrebne na tem področju. Študijo naj bi dobili do konca letošnjega junija. Skupaj z vsemi problemi zasavskega srednjega šolstva bi jo predstavili Ministrstvu za šolstvo in šport. Delovno skupino, ki bi jih zastopala, bi sestavljali predsedniki vseh treh IS in ravnatelji štirih srednjih šol. Če bi šlo po načrtih, bi bil šolski minister o vsem obveščen do konca avgusta. Šele nato (po uskladitvi zasavskih zahtev z republiškimi usmeritvami) bi nadaljevali s projektom razvoja zasavskega srednjega šolstva. Denar bodo morale ob pomoči Republike prispevati tudi občine - kot so se sporazumeli člani občinskih vlad -preko t.i. medobčinskega sklada za izboljšanje razmer v zasavskih srednjih šolah. Nekateri so vendarle podvomili v delovanje tega sklada, pač glede na slabe izkušnje pri trboveljskem ekološkem skladu, slišati pa je bilo, da tudi zaradi slabega stanja gospodarstva. Po predvidevanjih naj bi se v sklad ne natekala le sredstva iz občinskih proračunov, temveč predvsem iz gospodarstva. Pa še
na nekaj so opozorili prisotni: da srednje šole za rudarstvo in geologijo ne gre zapreti, saj bodo potrebe po teh kadrih (rudarjih oz. rudarskih tehnikih) tudi v bodoče. Zato bi bilo treba od Ministrstva za šolstvo dobiti soglasje o t.i. cikličnem šolanju v programe rudar oz. rudarski tehnik.
Ravnateljica trboveljske gimnazije Darka Lipičnik pa je opomnila, da lahko upamo, da vse skupaj ne bo ostalo - kot že tolikokrat doslej - le pri idejni študiji.
Ceste
Hrastniški IS bo po sklepih s četrtkovega skupnega sestanka sklical koor-dinativno skupino za dokončno ureditev zasavske magistralne ceste in od pristojnih republiških organov zahteval, da uresničijo obljube, dane pred meseci na gradu Bogcnšperk. Tedaj so kot prednostno nalogo ocenili rekonstrukcijo ceste Trbovlje - Hrastnik.
Sicer pa so si bili prisotni na sestanku enotni, da je treba izboljšati tudi cestne povezave med revirskimi občinami. Ob izdelovanju programov razvoja demografsko ogroženih območij bodo poiskali stične točke in naloge uskladili tako, da občinske meje ne bodo ločevale, temveč povezovale.
Pošta
Občinski proračuni vseh treh občin so prerevni, da bi iz njih lahko zagotovili denar, s katerim bi Podjetje za PTT promet Trbovlje lahko zaključilo svojo naložbo, s katero so predvideli 6144 digitalnih telefonskih priključkov ali skupaj z dosedanjimi zmogljivostni 30 priključkov na sto zasavskih prebivalcev. Glede na vse dosedanje dogovore med poštnim podjetjem in izvršnimi sveti pa le-ti ob tem, da sredstev niso sposobni prispevati, vendarle čutijo moralno obveznost, da nekako priskrbijo premostitvenea sredstva za dokončanje naložbe. Vir vidijo na Republiki oz. pri tamkajšnjem Ministrstvu za promet in zveze.
Za vse, ki so pričakovali, da se bodo IS vseh treh občin vsaj na skupnem srečanju lahko sporazumeli o skupni začasni regijski deponiji, je bil tudi tokratni sestanek razočaranje. Pomagale niso niti uvodne besede koordinatorja, zagorskega izvršnika, da je bilo reševanje tega problema do sedaj morda preveč le interes posameznikov - kljub temu, da gre za projekt, ki bi ga bilo potrebno uresničiti v korist vseh. Argument Hrastničanov, ki svoje deponije Unično po sklepu Skupščine ne dajo na razpolago za začasno regijsko, je bil v tem, da so že tri korake pred drugimi. Po nekaj hude krvi zlasti na hrastniški strani so nazadnje sprejeli sklep, da bodo nov osnutek pogodbe o skupnem gospodarjenju z odpadki v Zasavju do 10. aprila obravnavali vsi trije IS, pripombe in stališča pa sporočili v Zagorje.
Regija
Glavno besedo pri tem je imel predsednik Sveta revirskih občin, Janez Režun, ki pa je zbranim predstavil predvsem zagorsko "odpiranje" na dve strani, v dve morebitni bodoči regiji: na Zahod (proti Domžalam in Kamniku ter Litiji) oz. na Vzhod (Zasavje, razširjeno z Laškim, Radečami). Skratka: interesov, ki občine v sedanji zasavski regiji povezujejo, je še vedno dovolj. Dodatne bodo iskali v nekaterih drugih sosednjih občinah, s katerimi bi se lahko, kot so se izrazili, bolj racionalno in bolj kakovostno povezovali pri konkretnih nalogah. Posebej pozorni pa bodo morali biti pri sprejemanju nove volilne zakonodaje oz. pri tem, da bodo lahko kot regija še vedno prisotni v bodočem slovenskem parlamentu.
"Sicer pa ne bi bilo nič slabega v tem, če bi se Zagorjani od sedanje regije morebiti odcepili," je svoj govor na temo regionalizacije zaključil zagorski župan. Z obrazložitvijo, da bi se tako vsaj delno izpolnilo tisto, kar si vsi želimo in vsi nenehno ponavljamo - na Zahod bi se odprl vsaj en del Zasavja.
Polona Malovrh
Ivl'l'lvMvIvIvMvX»V■!»!*!*!*!»!«
:: x x x x-t XvXvXvWswWvl
Koga grize stekla lisica?
Verjetno ni bralca, ki ne bi vsaj enkrat videl ob cesti povoženega mačka, psa ali kakšne druge živali. Ste se kdaj vprašali, kdo je pristojen za odstranitev mrtvih živali? Veliko je takšnih, ki bi najprej poklicali policijsko postajo, policaji pa potem največkrat pokličejo lovce, oziroma obvestijo Lovsko družino. V tem pa je srž problema. Na žalost stvari niso urejene tako kot bi morale biti. Ob malenkostih se seveda le malokdo zgane, ko pa je kaj "večjega", ugotavljamo mnoge praznine. Na nejevoljo lovcev je vplivala steklina, ki seje zelo razširila tudi v Zasavju. Lahko rečemo, da so njihove pritožbe utemeljene...
Kaj menijo lovci?
Po besedah Lovske družine Zagorje je potrebno po zakonu zagotoviti komunalno službo, ki naj bi med drugim skrbela za odvoz poginulih živali. Lovske družine za takšno službo že nekaj let plačujejo pavšalni znesek, na žalost pa službe še do danes ni. Pojavi sc primer, ko je žival (bodisi pes ali kakšna druga) ranjena, pa naj bi ji nekdo skrajšal trpljenje. Občani v takšnem primeru največkrat pokličejo policijo ali pa kar neposredno lovce. Ti, roko na srce, res niso kompetentni za to, da takšno žival ustrelijo v naseljenem kraju. Večji problem seje pojavil pred časom z večjim številom steklih živali. Prej so lovci poginulo žival, ki so
LISICA PRED TRAKTOR
V Prapretnem je 19. marca na Dolgih njivah kmet opazil lisico, ki je bila verjetno stekla. S traktorjem je peljal po kolovozni poti, lisica se mu je nastavila in ni kakor se ni hotela umakniti. Seveda so o lisici hitro zvedeli policaji, pa lovci. Okolico so pregledali, na steklo lisico pa so opozorili tudi Pra preča ne.
M. P.
jo našli v gozdu, enostavno pokopali, zdaj morajo po navodilu veterinarske inšpekcije takšno žival odpeljati v Ljubljano. Da je to zaradi nadzora nad širjenjem stekline nujno potrebno, je jasno, ni pa jasno to, da morajo lovci to opravljali na lastne stroške. Poleg lega niti ne razpolagajo z ustreznimi prevoznimi sredstvi. Seveda je v njihovi pristojnosti, da na svojem področju poiščejo stekle živali, predvsem lisice, jih poberejo in spravijo v posebne vreče. Za prevoz, pa bi vendarle moral poskrbeti nekdo drug. Problem je, kot sami pravijo, v pravni praznini. To področje menda po občinah ni pravno
urejeno. Tako se ne ve, kdo pije in kdo plača. Kdo je kriv, da je tako? Po veljavnem pravnem redu je skupščina posamezne družbenopolitične skupnosti tista, ki sprejema odloke. Lahko pa sc zgodi, da se na sejah občinskih skupščin v Zasavju še lep čas ne bodo dotaknili teh vprašanj.
Kaj pravijo na veterinarski inšpekciji?
Po veljavni zakonodaji iz. leta 1985, je vsak veterinarski zavod dolžan zagotavljati komunalno službo. Za enajst občin v celjskem območju sta na razpolago dva kamiona, s katerima odvažajo poginule živali. Res pa je, kol pravijo na veterinarski inšpekciji v Trbovljah da ni nikjer primera, da bi takšna služba pobirala poginulo divjad. In jc ne bo niti v Zasavju, ker so pač lovci lastniki divjadi. Že mesec dni je, odkar je veterinarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata iz. Zasavja poskrbela za nabavo petih zmrzovalnih skrinj, ki se trenutno nahajajo pri večjih kooperantih perutnine. V te skrinje bodo shranjevali poginule živali, polne skrinje pa ho kamion veterinarskega zavoda potem odvažal. Te hladilne skrinje bodo seveda lahko uporabljali tudi lovci, ki jim bo v bodoče potrebno skrbeti le za to, da poiščejo poginulestekle živali,jih spravijo v posebne vreče in dajo v zmrzoval ne skrinje.
Še vedno ostaja vprašanje, kdo bo opravljal pobiranje ali kakorkoli že to imenujemo, poginulih živali po mestnih ulicah in na drugih javnih mestih. Kot je povedala veterinarska inšpektorica Vanda Hafner trenutno ni niti najmanjše možnosti, da bi zagotovili službo, ki bi takšno dejavnost opravljala po vseh treh občinah, četudi samo honorarno. Denarja ni, pa tudi odlokov
v posameznih občinah ni. Ali pa so precej pomanjkljivi. Torej tudi inšpekcijska služba ni tista, ki bo pobirala poginule živali in opravljala podobne storitve. V prva vrsti jc služba, ki v primeru nastalih problemov, včasih pa že prej, sproži mehanizme za izvrševanje nekaterih del, s tem, da določeni organizaciji izda odločbo, da nekaj stori.
l'o trenutnih podatkih je v Zasavju šest pozitivnih lisic (steklina !), treh izvidov pa na veterinarski inšpekciji še nimajo. Trenutno se v karanteni nahaja 10 psov, ki so prišli v stik s steklimi lisicami, trije ljudje pa so bili domnevno v stiku z živalmi, ki so bile pred tem v stiku s steklimi lisicami.
Kakšna usoda čaka živali?
Zaradi povečanega števila steklih živali v zasavskem območju, je dolžnost inšpekcije, da zagotovi nadzor nad živalmi, predvsem nad potepuškimi psi. Tako bo inšpekcija že v prvi polovici aprila pripravila širšo akcijo pokončevanja potepuških psov in mačk. Pričeli pa bodo tudi kaznovati lastnike psov, ki jih ne bodo cepili. Inšpektorji bodo strogo upoštevali tudi to, da v Zasavju "razsaja" steklina in zato velja obvezno privezovanje in zapiranje psov in mačk.
Lovci torej upravičeno pričakujejo, da bodo oni tisti, ki bodo morali pokončevati živali. Vendar so na veterinarski inšpekci ji povedali, da si bodo za to akcijo sposodili ustrezno službo v Ljubljani. Racija vseh necepljenih potepuških psov ho torej sledila obveznemu cepljenju psov. Dolžnost zasavskih lovskih družin ho le, da bodo povedali, kje se zadržujejo ti psi. Prav pa bi bilo, da bi se našel tudi kdo, ki bi povedal, kdaj bodo v občinskih skupščinah sprejeti ustrezni odloki. Prav zares je dokaj neprijetno, če nihčeni dolžan pospravljati poginulih mačkov, psov in ostalih živali ob cestah
in naseljenih krajih... .	........
■’	■' Borut Markosek
jeTüenCei^
Prebegi. Za nov senzacionalni strankarski prebeg v Zagorju je poskrbel skupščinski sekretar Brane Omahne - Dolgi, ki je prenoviteljsko knjižnico zamenjal za demokratsko. Zadovoljni so vsi. Dolgi, ker ni več opozicija svojemu županu, prenovitelji, ker so prepričani, da še ni pozabil, kako lepo je vladal partiji, demokrati pa zaradi njegove višine, saj ima dober pogled in stike z višjimi sferami. Na fotografiji: šef zagorskih Bavčarjev Poldi Drobne -Mošnjiček in Dolgi po uspešno zaključenih pogovorih o prestopu. Foto: Tomo Garantini
Nove ključavnice. Direktor trboveljskega Radia Marjan Frol - Garficld je bil prejšnji teden opažen, ko je montiral na vrata Radia nove ključavnice. Menda sc je zbal, da bi upravnik delavskega doma Slane Govejšck - Dobro srce tudi pohištvo z Radia dal prvemu, ki bi se javil, da je njegovo.
Pomota. Gostitelj obiska zdravstvenega ministra Božidarja Voljča - Zamudnika na Izlakah je bil zagorski župan Janez Rcžun - Obveznica. Ko je zamuda znašala nekako pol ure, seje pred hotel pripeljal eleganten siv avlo. Obveznica je s filmsko hitrostjo poletel na dež in odprl vrata - šefu zagorske partije Tomu Garantiniju - Lekarnarju. Na naslednji seji parlamenta pričakujemo odlok o prepovedi vožnje s sivimi avtomobili in odlok, da se odrežejo jeziki tistim, ki pripovedujejo zgodbe, \ katerih sivi avtomobili nastopajo.
Mehu rček	
V gozdu sredi smrek	Poženi, brž, pomlad,
je divje odlagališče	prekrij nam svinjarijo,
in tam je kup smeti,	sicer evropski gost
kjer gost lepoto išče.	bo rekel nam - adijo!
	L lika
Kdo d©l3 manj. Ko so na seji zagorske vlade razpravljali o tem, da v zdravstvenem domu preidejo na 40 urni delavnik, je to zeleni Rudi Regancin - Rega pokomentiral kot napredek, saj da bodo morali delati enkrat več, kot doslej. Vsi so se z njim sicer strinjali, slab priokus je pustilo le to, da je bil avtor pripombe šolnik.
Poklonjeni telefon. Planski šef na
hrastniški občini Ljubo Zalezina - Tenisač je zadel pri Rifletu telefonski aparat. Menda je sklenil, da ga bo podaril prvemu, ki mu bo pohvalil zasavsko telefonijo. Šef poštarjev Pavle Hacin - Poštno ležeče s svojo druščino v nagradni igri seveda ne sme sodelovati. Naprošen pa je, da bo podelil nagrado. Ker bo takrat že v penziji, upamo, da bo kljub upokojenskemu "nimam časa" to zmogel.
Promaseni slučaj. Šef zagorskih zdravnikov Franc Grošelj - Akupunktura je bil na zdravniškem srečanju na Izlakah med najbolj vnetimi. Šele sredi predavanja o lepotah kraja in njegovih številnih zdravilnostih je opazil, da so medtem že vsi kosili v sosednji dvorani, prvi gost, minister Božidar Voljč - Zamudnik, pa je že nastopal v živo na Radio v Ljubljana.
ZadOVOljnOSt. Po splošni opozorilni stavki je bil šef tukajšnjih svobodnih sindikatov Ciril Urek - Curek najbolj vesel tega, da so direktorji v nekaterih podjetjih delavcem prepovedali stavkati. Tako ima zdaj kronski dokaz zoper nenehne očitke, da vodi direktorski, ne pa delavski sindikat.
KOVaČi SmO... Velmožje trboveljskih strank so na zaprtem sestanku menda končno stuhtali, kdo je pravi krivec njihovega gorja. Obdolžili so Kovače. Pravzaprav Zagorjane, ki da so jim podtaknili pol direktorjev. Franca Kovača - Funkcionarja v Ipoz, Pavleta Kovača - Sekretarja na Rudnik in Rika Kovača - Rudisarja na Rudis.
' Trda roka. Janez Drnovšek - Gable je takoj, ko je prevzel vodstvo svoje stranke, začel s trdo roko urejati stvari. Zasavc ima kronski dokaz, da pravzaprav z "gajžlo". Šef zagorske izpostave iste stranke Matjaž Švagan - Čižek se je ob tem globoko zamislil. Trboveljski in hrastniški šefi pa so se tako zabubili, da jih sploh nismo mogli ujeti v objektiv.
Foto: Tomo Brezovar
Pisma dpq(c©Vi
Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju.
Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic.
Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
Uredništvo
Moje
razmišljanje o stavki
Kot upokojenec imam več časa, pa pozorno spremljam dogodke v naši družbi. Delavci so bili v preteklosti velikokrat nezadovoljni, zato je prihajalo tudi do stavk. Takrat nismo smeli reči »stavka« ali »štrajk«. Kvečjemu »rahli nesporazumi« in »prekinitve dela«. Vedno so prikazali le nezadovoljnih 10 -15 delavcev, čeprav so stavkali celotni takratni tozdi. Nikoli nisem videl novinarja med delavci, ki bi objektivno prikazal stvari. Če so poročali, je bila le majhna notica na robu kakega manjšega časopisa. Da bi o tem govorili javno na radiu ali na TV, se pred letom 1980 ni dogajalo.
Vsi delavci pa smo bili člani sindikata. Koliko je imel ta sindikat zaslug pri stavkah, naj povedo sindikalni voditelji. So se res borili za delavske pravice ali so bili le orodje vladajoče garniture? Pomislite na tiste delavce, ki so šli v pokoj pred letom 1980, kako nesramno nizke pokojnine imajo, pa čeprav so nosili breme povojne graditve. Kljub težavam pa nismo uničevali družbenega premoženja, saj smo se zavedali, da smo to morali sami zgraditi.
Danes gledam, kako sindikati namerno hujskajo delavce, da uničujejo vse, kar smo zgradili. Ne morem razumeti vožnje praznih avtobusov po trboveljskih cestah (kje so bili Zeleni), izklop elektrike bolnici (Golnik). Peščica »izobraženih« novinarjev na RTV ustrahuje celo državo! Nisem pa še slišal, da bi kateri kmet zaklenil svoj hlev ali obrtnik zaprl delavnico in šel uničevat svoje delo. Zato prosim vse organizatorje, ki organizirajo take opozorilne stavke, naj dobro premislijo. Po mojem osebnem prepričanju to niso stavke ampak načrtno uničevanje slovenskega družbenega premoženja in s tem posredno tudi privatnega gospodarstva.
Tone Juvančič, Podkum
Kajenje v pisarnah
Avtorico teksta o kajenju je poklicalo nekaj bralcev in povedalo svoje mnenje o tem. Na njihovo željo jih ne imenujemo s celim imenom.
Marija iz Radeč: V pisarnah je odvisno kajenje od avtoritete šefov. Če on ne kadi in ima avtoriteto, tudi uslužbenci ne smejo. Če se ozremo po Evropi, šefi ne kadijo, saj niso neumni, da bi si uničevali zdravje.
Vera iz Hrastnika: Naši dve kadilki smo hotele obzirno prositi, naj kadita kje zunaj, pa sta bili na smrt užaljeni.
Majda iz Trbovelj: Moj oče je bil
hud astmatik, pa je moral osem ur na dan preživeti v pisarni s kadilci. Na misel jim ni prišlo, da bi šli ven. Na srečo je zdaj že v pokoju.
Ana iz Hrastnika: Moj mož vedno lepi po pisarni opozorilne nalepke v zvezi s kajenjem - saj jih poznate - pa mu rečejo, kaj se spet »ven meče«.
Tine z Dola: V Hrastniku poznam že precej tovarn, kjer so se dogovorili, da na sestankih ne kadijo. Veliko hodim tudi po pisarnah vse Slovenije in precej jih je že, kjer tudi poslovni gostje ne kadijo. Šefi skrbijo za svoje zdravje z raznimi športi in se jim zdi neumno, da bi si zdravje spet uničevali s pasivnim kajenjem.
Ana iz Hrastnika: Včasih vprašam kakšno mlajšo sodelavko, zakaj ne neha kaditi zdaj, ko bi mogoče še lahko in ko še rodila ni. Reče mi, da ni edina in da je ozračje v Zasavju še slabše. Po tej logiki bi si morali zviti še levo nogo, če smo si že desno, vseeno je, če nas mimogrede še kdo trešči po glavi. Če nas torej boli desna noga, je brez škode, če nas boli še tisoč stvari. Na srečo vsi kadilci nimajo take logike.
i Zeleni Zagorja ne spimo
Poročanje s sej zagorske skupščine je vseskozi korektno. Zato menim, da smo bolj pomotoma kot s slabim name-■ nom bili Zeleni Zagorja na zadnji seji
Zeleni. Res Zakon o var-utek je bil v javni razpravi več mesecev.
Res pa je tudi, da smo ZZ na zadnji seji Skupščine postavili več vprašanj in dali več pobud kot katerakoli druga skupščinska skupina. Razen šolnikov. Postavili smo naslednja vprašanja:
Ali so utemeljene novice, ki jih prebiramo v časopisih, da je izbira regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov zaključena in bo to odlagališče na lokaciji Orlek - Slačnik?
Ali je res, da se je hrastniški IS odločil, da njihovo odlagališče Unično ostane samo hrastniška deponija?
Ali v tem primeru zagorski IS proučuje možnost saniranja sedanje zagorske deponije, katere dno bi moralo biti nepropustno, pa je apnenčasto.
Zakaj zagorska občina ne sodeluje pri preverjanju škodljivega vpliva sežiga emajla (sproščanje težkih kovin) v Cementarni na okolje. Večina emisij iz tega podjetja se odloži v naši občini.
Trboveljski IS se odloča o vprašanju ali naj se emajl sežiga še naprej ali ne. Po našem mnenju Zagorjani tu ne moremo stati ob strani.
Zakaj Zagorje ni niti potencialni kandidat za pridobitev republiških sredstev za projekt Plinifikacija (po brošuri Ministrstva za varstvo okolja). V trenutku, ko to pišem, se dogodki že odvijajo v naše dobro.
IS smo predlagali, naj ponovno poskusi doseči dogovor z Rudnikom glede zamenjave lokomotive na premog z diesel lokomotivo, ki jo lahko dobijo v najem od Železnice.
To je vse. Vi pa presodite, ali našemu tokratnemu nastopu na Skupščini res najbolj ustreza oznaka Zaspani Zeleni.
Avtorici poročila se zahvaljujem za dosedanje korektno sodelovanje. Verjamem, da bo takšno tudi v bodoče.
Lep pozdrav!
Marinka Draksler, Zeleni Zagorja
prepoznani kot Zaspani
j smo prepozno reagirali na stvu zraka, katerega osn
**■* .......... ■**,
m»
%
CENIK EKONOMSKO-PROPAGANDNIH STORITEV
■ OBČANI 1. ČESTITKA
; tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah * tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z 'dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota
800,00
1.000,00
1.500.00
1.900.00
PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto 600,00
2. KOMERCIALNI OGLASI	
tekst do 20 besed	600,00
vsaka nadaljna beseda	30,00
3. OBJAVE	
tekst do 20 besed ’ >	•	300,00
vsaka nadaljna beseda	15,00
4. ZAHVALE	
tekst do 40 besed	3.000,00
vsaka nadaljna beseda	70,00
5. OSMRTNICE	1.000,00
CENIK VELJA OD 1.4.1992 DALJE
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
Za radio Tiho vij e najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, da je oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da vse to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pn roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo RADIA SLOVENIJA. Dogodki in odmevi ter od 19.00 do 19.30 Večerni radijski dnevnik. Naša poročila so na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45 in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17:45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 224356), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kaspeje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas da slišati med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj. poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, ki jih ob delovnih dneh slišite ob 16.45.
Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 m 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, ki jih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056.
Glasba za vsako uho in vsako' razpoloženje je moto glasbenih redaktorjev.
Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinaiji in sodelavci radia.
RADIJSKI POZDRAV,
SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES!
§
S " trifaznimi " v Evropo!
... "s Sabahudini, Azemi in Mehmedi pač ne bomo prišli daleč, še manj pa v željeno Evropo. Slovenci se bomo morali odločiti ali hočeno v Srednjo Evropo ali skupaj s "trifaznimi" na Balkan. Kakorkoli že, zdrava mera tujomrzništva nikoli ne škodi, zato bi lahko poskrbeli tudi za bolj slovensko Zasavje ..." To, napisano med narekovaji, je del pisma Aleša Žužka, ki smo ga objavili v prejšnjem Zasavcu. Dobra iztočnica ob pravem času za razmislek o mednacionalnih odnosih, saj pravih razmislekov o tem tudi doslej ni bilo. Bilo je le deklarirano bratstvo in velikokrat drugačna praksa.
Razmišljanja, kot je zgornje, kar silijo v primerjave. Najbolj pogosto v primerjavo s skrajno prakso, ki ljudi ločuje po jeziku, barvi kože, spolu,... in jih po teh razlikah razglaša za več ali manj vredne. Sovražnost do tujcev ( o zdravi meri tega je težko razpravljati, saj so to zelo osebna tehtanja) je praksa predvsem desničarskih strank, in jo pozna praktično ves svet. Je pa v tistem svetu, ki šteje v demokratični del, v manjšini. Izkušnje fašizma in stalinizma, ki sta prisegala le na "svoje" (nepomembno tu je, da je osnova označevanja enkrat rasa in drugič ideološka pravovernost) in grobo odstranjevala drugačne, je še dovolj živa. In če poiščemo časovno bližnje izkušnje, je tu Kosovo.
Nacionalna enakopravnost po šiptarsko
Srbski politiki so prakso vrednostnega rangiranja posameznikov različnih nacionalnosti testirali na Kosovu. Z nasilnimi ukrepi, brez kakršnekoli pravne podlage in zanašajoč se na moč svojega represivnega aparata, so začeli vzpostavljati sistem nacionalnega razlikovanja. Na vodilnih mestih so lahko le Srbi, brezposelni so lahko le
Albanci, stanovanjc morajo dobiti srbske družine, šolajo naj sc srbski otroci,... In kot vedno je tudi tokrat ozadje enako. Nesposobnost oziroma nezmožnost demokratičnega vladanja, gospodarski polom, socialni pritiski pred vreliščem: takrat je treba poiskati krivea ali krivec, jim naprtiti vse tegobe in ljudsko jezo preusmeriti stran od prestola. Poučevanje o sovražnikih iz leve in desne, iz sedanjih in preteklih časov, o drugih, ki so grdi in zli, je praviloma opravičevanje lastne nemoči.
Imigracijska politika
Da je Zasavje, kakršno je, ni ne zasluga ne krivda ncslovencev v Zasavju.
Zasavje je bilo industrijsko središče in eden motorjev povojnega razvoja. Že takrat je imelo premalo delovne sile za izpolnitev planskih nalog, zato delovne obveznosti ljudi iz drugih krajev Slovenije, zato prenaseljenost tega prostora, zato (in tudi zaradi nihanj energetske politike) pospešena ekonomska migracija iz drugih delov Jugoslavije, predvsem iz Bosne. V šestdesetih letih so sc začela novačenja mladih fantov po Bosni, predvsem za delo v rudnikih. Najprej so to bili (praviloma) fantjes končano osemletko, kas-
SIOVend smo
Do konca decembra lani je bilo možno oddati vloge za pridobitev slovenskega državljanstva pod bistveno ugodnejšimi pogoji, kot ga bo možno pridobiti v bodoče. Tako so v občini Trbovlje prejeli do konca decembra okoli 1250 vlog, prosilcev pa je bilo okrog 2000 (v posamezni vlogi je namreč lahko navedenih več prosilcev). Iz Republike so dosedaj dobili že približno dve tretjini rešenih vlog, med katerimi ni nobene negativne, do približno 20. maja pa predvidevajo še rešitev ostalih vlog. V hrastniški občini so prejeli 605 vlog, prosilcev je bilo 1360. Do 19. marca je bilo rešenih že okoli 250 vlog, 427 prosilcem so že izdali odločbe o slovenskem državljanstvu. Sicer pa so v Hrastniku v letošnjem letu že prejeli osem vlog za pridobitev slovenskega državljanstva pod nekoliko zahtevnejšimi pogoji. V zagorski občini imajo knjiženih okrog 600 vlog, prosilcev je okrog 200, do sedaj pa so prejeli z Republike že 373 pozitivno rešenih odločb.	^ ^
neje tudi z nedokončano, ki so šolanje nadaljevali v Sloveniji. Po nemškem vzoru so manj zaželjena dela dobivali delavci "z juga", skoraj vsi dijaki rudarske šole so prihajali iz Bosne. In če so sc prve generacije vključile v to okolje, so se kasnejše vse slabše. Tudi zaradi politike gradnje samskih do m nov in prostorskega razporejanja sploh, ki je te nacionalncskupine izolirala, njihovo življenje omejila na njihove skupnosti in njihova delovana mesta. Hkrati pa je politika njihovega prostroskega in statusnega določanja in tukajšnje relativno boljše gospodarske možnosti v osemdesetih letih privabljala tudi vse več gradbincev, komunalccv, ... in njihovih družin.
O večvrednosti
Čeprav je politika deklarirala bratstvo, tega velikokrat ni bilo. Iz posameznih slabosti so sc razvijali predsodki, marsikje so nastali zidovi. In sovraštvo. Delavci od drugje so imeli praviloma velike družine in slabe stanovanjske pogoje in so po veljavnih pravilih (po tekočem traku) dobivali nova stanovanja. Socialne pomoči, predvsem otroški dodatki, so predvsem
Spoštovano uredništvo!
To pismo vam pišem kot predstavnik Slovenske nacionalne stranke za območje Zasavja in obenem član, pristojen za stike z zasavskimi javnimi občili.
Kaj želim od vas - predvsem točno in pošteno poročanje o delovanju SNS v Zasavju; tako s strani vašega časopisa, kot s strani članov uredništva, ki imajo dostop do drugih množičnih glasil - tu mislim na g. Romana Rozino (TV Slovenija), go. Polono Malovr (Delo) in go. Manco Ocvirk (RA Slovenija).
Vodstvo Sx'S je izrazilo željo po večji prisotnosti v zasavskem prostoru - zato bomo v Kratkem organizirali okroglo mizo. Vaša "novinarska" dolžnost je, da obvestite javnost o tej okrogli mizi in o n jej pošteno poročate v javnih občilih.
Veliko možnosti tudi je, da bo 1. junija trboveljski občinski praznik - v Trbovljah vseslovenski shod SNS. (Ta možnost je, po besedah g. Žužka, medtem že odpadla. Op. R.R.)
Seveda se lahko odločite, da nam boste preprečili dostop do občil in nas potisnili v medijski molk, vendar bi takšno nojevsko početje bolj škodilo vam, kot nam, ki imamo v Zasavju plodna tla za rast in vzpon naše stranke.
1	II v r» v I rn •	I .
Ales Zuzek, 1 rbovlje
Prebrala sem vaš članek, gospod Žužek, v zadnji številki Zasavca, in prepričana sem, da več kot polovica Slovencev, oziroma Zasavcev, misli tako kot vi. Veliko pa nas je lakih, ki mislimo nekoliko drugače, in ne vidimo problemov v nes-lovencih, v "trifaznih", ker tudi brez njih nismo in še dolgo ne bomo zreli za v Evropo. Naj vas ne skrbi, gospod Žužek, narodnostna sestava Zasavja. Mene bolj skrbi, da je toliko zlobe in sovraštva med nami samimi. Zamislite si, kam bi nas pripeljalo, če bi vsi razmišljali tako kot vi. Ali ni že dovolj sovraštva in rcvanšizma?
Trdno sem verjela v poštenost ljudi, v trdnost države in njene institucije, pa sem izgubila vse zaupanje. Živimo kot v džungli, kjer uspevajo samo "pametnejši, zvitejši in hitrejši". Prepiramo se med seboj in tekmujemo v metanju polen pod noge. Tudi novinar Roman Rozina po vašem mnenju venomer toži, da je Zasavje odrezano in ločeno od Slovenije. Pa ima hudirjevo prav.
Rada bi vam napisala, da sem se pred leti na poti na morje ustavila v Kninu. Najprej sem pomislila, da je Knin kot Zagorje ali Zasavje, pozabljeno med množico hrvaških mest, odrezano od kulture in centra, kjer se zbira mestna smetana in pozablja na regije in njihov obstanek. In hudirjevo prav sem imela.
Maridi Hauptman, Zagorje
zaradi njih postajali vse večja številka javnih financ. Na razpisih, oziroma v praksi sprejemanja delavcev, je slovenska narodnost pomenila prednost. Stanovanja so iz solidarnostnih prehajala v kadrovske sklade, za socialne pomoči so zahtevali tudi dejansko prebivanje tu. In bolj ko se socialni pritiski stopnjujejo, večje zidove in bolj navijaško prakso in tudi glasno oznanjanje te je pričakovati. Mladina je pred časom pisala o ustanovitvi fašistične stranke v Zasavju, ki da si je zadala za cilj narodnostno čisto Zasavje. O bolj slovenskem Zasavju in zdravi meri tujem rznišlva piše tudi gospod Žužek.
Vihar v kozarcu vode?
Ko sem gospoda Žužka obiskal, in ko sva sc dan kasneje kar dolgo pogovarjala, ni bil tako oster, kot njegovo pismo. Z njim je hotel opozorili na legitimno razmišljanje, besednjak pa je prilagodil naši praksi etiketiranja in doseganja medijskega učinka, pravi. On je predstavnik Slovenske nacionalne stranke, bolj znane kot Jelinčičeve, v Zasavju. Pogoji za članstvo so vezani predvsem na izpričano slovenstvo, izločilni pogoj pa je tudi, če je nekdo bil v partiji. Njihova filozofija je, da je najprej treba poskrbeti za Slovence. Sedanjega zakona o državljanstvu ne priznavajo, ker da je v nasprotju z interesi Slovenije, izsilili pa naj bi ga prenovitelji in liberalni demokrati. Zanje so priseljenci iz drugih republik, ki niso tu že vsaj petindvajset let, ki ne obvaldajo povsem slovenskega jezika, ki sc ne čutijo Slovencev, ... tujci. Tujce pa uvažaš, ko jih rabiš. Z njihovimi matičnimi republikami bi sc bilo treba začeti pogajati o njihovem vračanju. Tujci tudi ne smejo imeli pravice do svojih političnih organizacij. Že tako so tudi realna nevarnost, saj imajo volilno pravico in tako možnost odločanja.
O njihovi moči SNG v Zasavju gospod Žužek govori dokaj skrivnostno. Noče napovedali njihove moči, ker da bodo to pokazale naslednje volitve. So pa stranke njihovega kova praviloma močnejše v nacionalno mešanih področjih.
Slovenija, odkod lepote...
Koliko ljudi v Sloveniji, v Zasavju, razmišlja o uzakonitvi privilegijev domačinov, o ogroženosti svojega življenjskega prostora. Redki, polovica, večina? Neumno sc je bilo sprenevedati, da tega ni. Še bolj noro bi bilo napovedovati, da tega ne bo. Ureditev imigracijskc politike je v času vse večje brezposelnosti nuja. Vendar ureditev prihodnje, jutrišnje politike. Tako nekako, kot zdajšnja zakonodaja na tem področju predvideva. Urejanje, popravljanje za nazaj, je projekt, skregan z demokratično prakso.
Iskanje grešnega kozla v nacionalni sestavi Zasavja je zgrešeno podjetje, je začetek novega totalitarizma. Tega se ni moč znebiti, dokler posameznik, ne
glede na spol, narodnost, prepričanje,... ne more uresničiti svojih temeljnih človečanskih pravic, kot bi približno rekel Ivan Zvonimir Čičak. Kajti zelo realna je možnost, da prejšnjega zamenja drug kolektivizem, z nacionalnim predznakom. Od tu pa so stvari znane, že videne. Populizem, nacionalna ho-mogcnizacija, monopolizacija oblasti, centralizacija, partijsko enoumje in policijska država, gospodarsko razsulo, socialna nestabilnost in veliko prostora za despotizem. In krog je zaprt.
Rešitev zasavskih depresij je v odpiranju navzven in v zavezništvu navznoter, v izkoriščanju vsakršnih potencialov, ki jih je v tem prostoru moč najti ali jih sem zvabiti. Dodatno zožcvanjc zmogljivosti v imenu kakršnihkoli kriterijev, kijih ekonomski jezik in jezik demokracije ne priznavata, v imenu črnih, rdečih, rjavih ali oranžnih ideologij je stopicanje na mestu, pot nazaj. In vsaj to smo se menda (tudi na lastnih napakah) v teh ozkih dolinah že naučili.
Roman Rozina
TklFAlHU.
'OMHUJEŽIN U2.IHAM 2A ŽENU SVCtfU VOLJČ NU MICI K UKOVAtEVU-J
,r
/oOv

-vifA
-J* <*'
Anka Senčar:" V Afriki sem našla Trbovlje "
Naslov nove, druge knjige, ki jo v teh tednih dokončuje Anka Senčar, ho Moja Afrika. Poznali smo jo kot svetovljanko, manekenko, fotomodel, kije svoja doživetja pred dobrima dvema letoma objavila v knjigi To sem jaz - jaz sem Anka. Če so se ob njeni prvi knjigi nekateri zmrdovali nad spotakljhostjo pisanja (takšno je pač življenje ljudi z modnih naslovnic), se jim zdaj ne bo treba. Nova, druga knjiga, je potopis, prepoln zanimivih zgodb in avantur brez spolnosti. Razen, če kdo ne misli, daje tudi popisovanje ljubljenja slona in slonice spolnost, ki ne sodi na papir.
Anka je zadnji dve leti preživela v Afriki. Vc smo natančni, v Južnoafriški republiki. Afriko je v tem času prekrižala odjuga do ekvatorja. Za svoji dve afriški leti se lahko naprej zahvali svojemu spremljevalcu Robu. nato pa se\eda tudi svoji ciganski naravi. Potovati, doživljati, zajemati z veliko žlico danes in zdaj. Kaj bo jutri, o tem ho razmišljala jutri.
Anka, zdaj si doma, v Trbovljah. Rekla si, da ostaneš doma približno tri mesece. Kaj pa potem?
Nazaj v Afriko. Z Bobom sc bova vrnila v kraje, kjer sva preživela dve nepozabni leti, leda tokrat ne v Južnoafriško republiko, pač pa v Zimbabve, nekdanjo Rodezijo. Če Afriko doživiš, ti ni več pomoči. Ne da seje izbrisati. Južna Afrika, dežela razsežnosti, čistoče, zelene barve, življenja, ki ponuja - samo postreči si je treba, tempa, ki ne utruja, pač pa pomirja. Je enostavno dežela, ki jo razumeš samo, če jo doživiš.
Ko si odhajala v Južno Afriko sem -pošteno povem - najprej pomislila, Anka gre v družbo rasistov, bele manjšine, ki najbolj od vsega sovraži obarvane prebivalce te dežele. Je tako v tvoji Južni Afriki?
Najprej razčistiva to lemo rasizma. V Južni Afriki ga je po mojem mnenju manj, kot v kateri koli Evropski državi. Dve leti sem živela tam, dve leti nisem čutila, da bi bili belci laki rasisti, kot mi tu v Evropi mislimo. Res je tudi to, da so obarvani kar malo razcrkljani od države, ki jim nudi tako socialo, kot jo belcem ne. Kulturna raven obarvanih je pač najpogosteje drugačna in občutek sem dobila, da ni nič drugega kot to, da se jim veliki večini ne ljubi skrbeti zase, za svoje družine. Otrok imajo ogromno in ne ljubi se jim delati. To, da mora bela gospodinja vse plačati, črna pa dobiva lake in drugačne popuste, je molilo tudi mene. Nihče mi ne verjame, jaz pa trdim: rasizma je v tej deželi bore malo. Med mullimiljonarji pa je tudi več obarvanih kot belih ljudi.
Je življenje v Južni Afriki podobno življenju v kakšni od evropskih dežel?
Ne. Tam se živi, kol bi lovil ribe. Stojiš ali sediš ob morju in namakaš vabo v vodo. Miren si in ni pomembno, ali se bo riba ujela ali ne, pomembno je, da loviš. Življenje teče v glavnem zunaj Vsi, ki te vabijo domov na večerjo ali na kozarček, te postrežejo na vrtu. Na vrtu se kuha in peče, klima pa je seveda taka, da lahko ljudje živijo zunaj vseh 12 mesecev. Zdaj le se bo začela v Južni Afriki jesen. Februar in marec sta podobna kot pri nas avgust in september. Vendar so temperature skozi vse leto znosne. Motilo meje le to, da med letnimi časi ni tako lepih razlik kot doma. Ni zeleneče pomladi, ni čudovite jeseni / odpadajočim listjem. Vse leto je vse cvetoče in zeleno. Morje pa poskrbi, da tudi pogosto ni prehude vročine. Z Bobom sva živela v mestu Wilderness. Čudovit, čist, umirjen kraj. Z onesnaženostjo v Južni Afriki nimajo težav. Ljudje so zelo odprli. Slike lahko navežeš kjerkoli, kadarkoli. Kakšne posebne borbe za preživetje ni in zato ljudje tudi ljubosumni niso, nevoščljivi, privoščljivi ali opravljivi. Opravljanja skorajda ni. Ali pa ga nisem čutila zato, ker sem pač navajena teh naših razmer, kjer so te "vrline" kar krepko razvile. Danes pravim, da si želim stara leta (Joj, kje je še to!) preživeti v Afriki, ne v Trbovljah.
Kljub vsemu, Anka, prepričana sem, da ti ni vseeno, kaj je doma v Sloveniji novega, kaj v Trbovljah?
(Odlomek iz knjige Moja Afrika)
Kjer je sedaj mesto Kimherlv, so našli diamant pri diamantu in tako je nastal prvi in naj večji rudnik diamantov vseh časov. Leta 1914 so rudnik zaprli in poleg njega odprli novega, v katerem še danes kopljejo diamante. Tudi ta je največji vseh sedaj odprtih rudnikov diamantov na svetu.
Stari rudnik je sedaj muzej. Vse je še vedno kot nekoč. Majhno mesto s katoliško cerkvijo, domovi kopačev, trgovine s čipkastimi oblačili iz kačje in krokodilje kože, okrašene s pravimi diamanti, banke, prodajalne diamantov, pisarne uslužbencev rudnika. Z Bobom sva si ogledala tudi zasebno zbirko diamantov družine De Beer, lastnikov rudnika z največjim neprerezanim diamantom na svetu (616 karatov).
Čez cesto je bil tudi Pub (gostilna). Bila je tako majhna, da več kot deset gostov ne bi moglo vanjo. Ali včasih ni bilo pijancev? O, ja, mi je odgovoril Bob, saj takih Pubov je bilo sto oseminsedemdeset. Toliko gostiln in samo ena cerkev, sem glasno pomislila.
In še v en Pub sva šla. Vendar ta ni bil muzejski, čeprav tudi star več kot sto let. V njem je dišalo kot v trboveljskih gostilnah, po rudniku in rudarjih, za povrh pa sem jedla prekajena svinjska rebrca. Nisem bila žalostna, ko sva zapustila Kimberly, ampak nadvse srečna, saj so me ljudje v gostilnah spominjali na Trboveljčane, mesto pa na Trbovlje.
Seveda ne. Ko ste imeli vojno, meje bilo hudo strah za Slovenijo. Odšla sem v Afriko iz Jugoslavije, vrnila sem se v Slovenijo. Vmes pa vem vse, kar sc je dogajalo. CNN je televizijska postaja, ki sem jo lahko gledala tudi v Afriki. Tako sem bila na tekočem. Tudi časopisi so dnevno poročali o dogodkih v Sloveniji in to stoodstotno naklonjeno tej mali daljni deželici. Zdaj i udi v Južni Afriki vedo, da je nekje neka simpatična državica Slovenija. Državica pravim zato, ker sc v Afriki za velikost uporabljajo drugačna merila. Južna Afrika je ogromna dežela z relativno redko poseljenostjo, brez betonskih in asfaltnih džungel. In še tole naj povem. S Slovenijo sem bila v stiku preko telefona. Moji računi za telefon so bili astronomski. Tri dni sem imela za vratom simpatično ekipo televizijcev. Ekipa poslovnežev, tudi iz. Zagorja, pa žal ni prišla do mene, čeprav so me imeli namen obiskati. Razsežnosti Južne Afrike niso predvideli v taki meri. Ko so mislili, da sem kje blizu, je bila razdalja med nami tako velika, kot od Slovenije do Anglije.
Vredno sva se začeli pogovarjati, si pozirala pred fotografskim objektivom. V trenutku si postala objekt, ki ve in zna, kako se je treba prikupiti objektivu.
Pa kako ne. Vse "finte" sem se v letih ukvarjanja s tem poslom naučila, tega ne pozabiš. Vem pa tudi, kako je treba nastaviti svoj obraz v raziskovanje fotoaparatu, da skriješ tisto, kar bi rada skrila.
Bi rada skrila leta?
družabno življenje imajo, bolj naravno, bolj sproščeno, na vrtovih, med sosedi, prijatelji, pod milim nebom. Tu seveda velja za družabno življenje le tisto po klubih, diskoklubih ali podobnih lokalih. Ti, ki mislijo, daje to to, so 20 let za časom. Vse skupaj, družabno življenje in veselje sc drugje po svetu selijo v domove, pri nas pa zdaj ustvarjajo neke elitne klube. To je zunaj že fuč. V Trbovljah, če še niste vzeli teh stvari, jih ly tudi najbolje preskočiti.
Kaj boš zdaj v teh treh mesecih počela v Sloveniji?
Ja, v glavnem smučam, dokler je v hribih še sneg. Najpomembnejše je, da sem spet videla vnuka, pa hčerko seveda. Pripravljam pa, kot sem že prej rekla, knjigo o Afriki in čakam na pokrovitelje. Pri svoji prvi knjigi sem jih iskala sama. Zdaj pa čakam, da oni najdejo mene. Prepričana sem, da se bo reč dobro prodajala.
Po dveh letih Afrike se Anka Senčar ni prav nič spremenila. Pravi sicer, da je veliko bolj umirjena. Še vedno vse plapola okrog nje. Ni se odrekla svoji takšni in siceršnji ekstravagantnosti. Na pogovor je kar privršala. Za pogovor je ni bilo treba prositi. Rada se pojavlja v medijih, kar je, kot pravi, povsem normalna stvar. Sicer pa, Anki se večino reči zdi normalnih in še vedno je taka, kot je. To je ona, ona je Anka. Figo ji je mar, kaj bo kdo rekel. Tudi zato si je izbrala življenje, ki ni po vseh običajih in normah malih, tesnih, utesnjujočih mest.
Helena Kastelic Foto: Branko Klančar
Kdo jih pu ne bi? Juz sem jih dolgo uspešno skrivala. In tudi zalo ostala dolgo pri poslu, ki je rezerviran sicer le za najbolj rosno roso. Naučila pa sem se tudi šminke in friziranja. Za frizuro ne potrebujem drugega kot malo vode in roke. Za šminko pa le malo tistih barvastih reči in tudi vodo. Taka sem stopala pred mojstre fotografije tudi v aktivnih letih. Zdaj vsi modeli uporabljajo relativno malo šminke. V tistih časih pa so sc ženske še na debelo mazale. Zdaj pa, čim bolj naravno, tem boljše in lepše. Pretirana količina šminke, kaj hi skrivali, celo postara in ne pomladi.
Kdaj si zadnjič takole pozirala?
Pred tremi leti, ko sem pripravljala material za prvo knjigo. V tej drugi bo Anke bolj malo, ker ne bo govorila o Anki. Pred tedni so me fotografirali za Lady, objavili zelo majceno fotografijo in napisali, da sem rekla, da v Južni Afriki ni družabnega življenja. To seveda ni res. Več ga je in lepše
Milanova
kost
Dosedanji razmah vseh vrst zasebnega podjetništva v Zasavju nam po eni strani odkriva razveseljivo rast, po drugi plati pa njihovim ustanoviteljem in lastnikom kopico problemov in odprtih vprašanj. Po nekaj več kot poldrugem letu sprostitve podjetniškega duha lahko ugotovimo precejšnjo iniciativnost na tem področju. Ljudje so se pogumno lotili celo dejavnosti, za katere so nepoučeni sodili, da nimajo prav nobenih možnosti. Pa so se, kot kaže, dokaj uveljavile. Ni pomembno naštevati, koliko smo v omenjenem času dobili novih obrtnih delavnic, trgovin, prodajaln, butikov, diskontov, avtoprevoznikov, inženirinških organizacij; samo za ilustracijo naj povem, da je bilo lani v Zasavju izdanih preko 150 soglasij in dovoljenj za omenjene in druge dejavnosti.
Ta proces se letos nadaljuje, resda z manjšo intenzivnostjo, kar je razumljivo, saj je, kot pravijo nekateri, posameznih dejavnosti že preveč. Ali jih je res? Pustimo takšne sodbe raje edinemu razsodniku-trgu! Ta bo namreč z vso neizprosnostjo, pa tudi z nezmotljivostjo kmalu odkril in pokazal, če je katerih dejavnosti preveč in hkrati terjal njihovo opustitev. Pravzaprav je trg to v posamičnih primerih že tudi storil, če vemo, da so posamezne butike že morali zapreti. Po domače bi morali reči: obdržal sc bo tisti, ki najbolj zna, ki najbolj prisluhne potrebam trga oziroma porabnikov, kije najbolj iznajdljiv, ki zna prodajati ali delati in ki se ne ustraši tveganj in ima hkrati toliko pod palcem, da vsaj v začetku zdrži in preživi.
Priče smo tudi, po domače bi temu rekli "fovšiji". Kažejo sc v pogledih in mnenjih, da gre v razvoju podjetništva za ničesar drugega, kot hitro bogatenje njihovih nosilcev ali zaposlenih v njem. Če kaj velja in drži, gre za dobiček, kajti ni ga v sedanjih razmerah še tako majhnega obrata ali prodajalne, ki bi se obdržal brez njega. Res pa so lani pred Božičem posamezni trgovci izkoristili "gužvo" in marljivo prodajali živila in drugo blago, pripeljano iz sosednje Avstrije, največkrat celo neocarinjeno. Dobiček je bil precejšen. Toda ti časi so nepreklicno minili. Z uvedbo prometnega davka na vse blago, vključno živila, so te možnosti mimo. Ni pa rečeno, da sc nekateri posamezniki ne bodo znašli in našli nove luknje v zakonodaji.
Kot zdaj kaže, imajo vsi zasebniki precejšnje preglavice. Zaradi manjše kupne moči prebivalstva marsikdo že razmišlja o prenehanju dejavnosti ali celo zapiranju trgovin. Obrtniki celo zatrjujejo, da so v primerjavi z družbenim sektorjem močno prizadeti, ker gre v nekaterih primerih pri njih za nelojalno konkurenco. Razen tega jih pesti huda nelikvidnost; spet so v težavah zaradi visokih najemnin za poslovne lokale. Niso pa tako redki, ki vsega tega ne občutijo in lepo napredujejo. Morali bi reči samo še to: od vseh doslej izdanih soglasij in dovoljenj za zasebno podjetništvo, je le desetina takšnih za proizvodnjo. Samo proizvedeno blago ustvarja novo vrednost, zato nobene dejavnosti ne bodo imele večjih uspehov, če proizvodnja ne bo zaživela.
Milan Vidic
Stanetov štrbuncelj
Zgolj hipotetično je vprašanje ali bi se nedavna splošna stavka zgodila, če se delavci v novem sistemu ne bi čutili tako odrinjene od upravljanja podjetij, za katere je leta veljalo, da je njihova lastnina. In čeprav svoje pravice do samoupravljanja niso izkoriščali v polni meri, celo več, marsikomu je bilo to povsem odveč in zgolj izguba dragocenega časa za fuš, se je v ljudeh vendarle zasidralo mnenje, da lahko samoupravljajo, če to želijo.
Zdaj tega ni več, prišlo je celo tako daleč, da prevladuje nasprotno mnenje. Ljudi od soupravljanja odvrača strah pred delodajalčevo jezo. Vse več je tihih nezadovoljnežev, ki sicer delajo, a so pripravljeni izkoristiti vsako priložnost, da lahko izrazijo svoje nezadovoljstvo, kadar v prvi vrsti stojijo drugi. Delavec "zavarovan kot kočevski medved", je preteklost. Delodajalca, zlasti zasebnega, zdaj nič ne zadržuje, da ne bi venomer mahal z delovnimi knjižicami in grozil z zavodom za zaposlovanje. Tudi v podjetjih z družbeno lastnino ni nič bolje. Grozljivi so primeri, na primer v gradbeništvu, kjer dela ni dovolj, kaj vse počnejo delovodje, poslovodje, upravniki, da sc znebijo odvečnih delavcev, predvsem pa "nergačev in lenuhov". In čeprav so v nekaterih primerih njihove poteze opravičljive, je tako kruto zatiranje in neupoštevanje vseh moralnih norm vendarle vsega obsojanja vredno.
Tudi zato so sindikati lahko organizirali tako množično stavko. Ali je bila uspešna za množično članstvo ali ne, ali je res šlo le za razkazovanje političnih mišic, bodo dokazali sociologi, ki takšnega primera za proučevanje družbe doslej še niso imeli. Kratkoročno gledano stavkajoči niso ničesar pridobili, saj še vojska ne vzame, kjer ni kaj vzeli. Na dolgi rok pa je stavka vendarle dokazala, da ljudi ni mogoče v nedogled držati v strahu za bedno plačano delovno mesto. Če so izračuni točni, ima delodajalec s slovenskim delavcem kar 11 -krat manj stroškov kol nemški in sedemkrat manj kot avstrijski. Zaradi različnih dajatev dobi v povprečji slovenski delavec desetkrat manj kot nemški in skoraj osemkrat manj kot avstrijski.Tosopravgotovo številke, ki nam niso v čast.
Izbruh nezadovoljstva je ob tem prav gotovo tudi objektivne narave in nikakor ne pomeni merjenja političnih moči. Kar je mogoče pomembnejše kot vse drugo, pa je bilo moč opazili v podjetjih, kjer še imajo dovolj dela in kjer jim kriza ni zaprla trgov. Tam so nad sindikalno akcijo negodovali, čeprav so sc ji pridružili, kajti zavedajo sc, da je moč živeti le od dela. To pa je tisto, zaradi česar hi bilo treba čimprej sprejeti zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Stane Šterhucl
Ena tema - trije pogledi!
Starši, kje ste?
Otroček sprejme starševsko popotnico že v materinem telesu. Nadvse pomembno je, kaj jev culici genov. Vzgoja pa se začne s prvim dnem življenja. S starševko toplino, nego, ljubeznijo. Poklicni vzgojitelji samo nadaljujejo, brusijo, plemenitijo to, kar mladim vsadijo njihovi starši.
Vzgajanje je najtežje in najodgovornejše delo, za katerega se najmanj pripravljamo. Vsak dan bi morali prebrali kakšen strokovni vzgojni recept. Priznajmo si, da tega ne naredimo. Raje se zanašamo na prirojene sposobnosti vzgajanja, ki so včasih minimalne. Beremo Dr. romanc, kuharske recepte, gojimo krasno solato, zidamo hišo... Otroci pa rastejo kot samorastniki. Ni čudno, da pod težo bremena omagajo. Zato smo starši in samo starši dolžni, da smo najmočnejša opora svojim otrokom. Vzemimo si čas zanje, bodimo strpni in razumevajoči! Pristajajmo na kompromise! Dosledno in odločno pa sc držimo norm, ki bodo mladim zagotovile svobodno, samozavestno, pogumno pol skozi pragozd težav.
Mladi sami so povedali, kakšno vzgojo želijo. "Ne ležite", ne vsiljujte svojih pogledov, ne silile otroka v nekaj, česar ne mara in ne zmore. Ne očitajte jim napak, raje jim pomagajte, da jih bo odpravljal. Recite: "Cc nc bo šlo, pridi domov, sc bomo že kako znašli." Najbolj noro se je razburjali zaradi slabih ocen, ki so včasih tako relativne, subjektivne, odvisne od otrokovega in učiteljevega razpoloženja, pa tudi od Lune... Otrok sc ne sme bali staršev. V njih mora najti na-jvečjega zaveznika. Torej starši, vi ste prvi na vrsti!
Tudi nadzirajte, kar sle ustvarili. Nc dovolite, da vam drugi (družba) uničijo, kar ste s trudom in ljubeznijo ustvarili. Kar pogumno! Bo težko, a bo šlo. Začnite včeraj, danes je prepozno.
Nandu Guček
Družba, pomagaj!
Mladi pravimo, da nas starši ne razumejo, zato svoje probleme rajši potožimo prijateljem, od katerih velikokrat ne dobimo učinkovitih odgovorov. Zato zapademo v depresijo, potem popustimo v šoli in po glavi nam začnejo rojiti razne neumnosti, kot so: samomori, pobegni od doma... Zasavci smo tako ali tako znani po tem, da se radi igramo z ostrimi predmeti, pijemo brezalhokolno pijačo, imenovano Cevosan, skačemo skozi okno... Sedaj so sc pojavili še problemi z drogo na osnovnih šolah, starejši pretepajo in izsiljujejo denar od mlajših, začetki kriminala torej.
Za to so najbolj krive neučinkovite socialne službe in pedagogi. Saj le policija ne more obravnavali mladoletnih prestopnikov. Lahko pa pomagajo pedagogi z nasveti in pogovori. Prestopniki so največkrat otroci, ki so od doma navajeni nasilja. Ker jim dom ter okolica nc posvečajo dovolj ljubezni, takšni otroci z agresivnim vedenjem zbujajo pozornost ali pa tako, da kadijo, pijejo, jemljejo drogo in s tem iščejo vpliv v družbi. Takšne otroke mora obravnavati oseba, ki ima avtoriteto med prestopnimi mladoletniki, hkrati pa ji te osebe zaupajo. Takšne naj bi bile učinkovite socialne službe in pedagogi. Vendar se diplome očitno delijo napačnim osebah. V tujih deželah, predvsem v ZDA, obiskujejo skupine, ki jih vodijo psihologi. Člani si pripovedujejo o svojih problemih in skupno iščejo najboljšo rešitev za težave, ki mučijo posameznika. Skupine sc dobivajo dvakrat ali trikrat tedensko.
Mi pa smo šc vidno na nižji razvojni stopnji, saj vsi govorijo in sc zgražajo nad tem, a se le navidezno ukvarjajo s temi problemi. Človeka, ki bi učinkovito vplival na to, ni. Mladi pa tudi nimamo dovolj vpliva na to in spet smo tam, kjer smo začeli.
Nina Glamuzina,dijakinja
Dezam bo pomagal
Mladi ljudje potrebujejo identiteto, ki jih ločuje od pričakovanj in vlog, ki so jim jih vsilili drugi. Ko enkrat dosežejo to ločitev, se čutijo svobodne, da odkrivajo in razvijajo to, kar so. Čas, v katerem se je mlada generacija znašla, ne prinaša nič dobrega. Če smo še pred leti obupavali nad Zasavjem kot krajem, kjer ni moč ničesar dobrega narediti, kjer so edina dobra stran gostilne in ostala navlaka, je danes to postalo dejstvo. Povrhu vsega pa smo jadikovali tako dolgo, da je ob pijančevanju to postalo osrednji zasavski hobi za preživljanje prostega časa. Kaj je lepšega, kot s kozarčkom pljuvati na vse, kar leze in gre!
In kako je z našimi mladci?
Eno velja: kdor ne dela, naj vsaj je! In dragi moji, Zasavčki nimajo ravno kraljevskega jedilnika. Najsi bo to metafora ali dejstvo, počasi postajamo geto ubožcev. Neka silno napredna Slovenka je pred nedavnim vzhičeno žlobudrala, da bo tudi travo jedla, samo da je naposled samostojna in neodvisna. Ne vem, kako njej prija vegetarijanstvo, vem le, da se dvem tretjinam ljudi v Sloveniji ne godi najbolje.
Spričo takšnih in še mnogih drugih dejstev, smo se v Trbovljah odločili, da poskusimo vendarle nekaj narediti. Ustanovili smo klub mladih DEZAM, interesno skupino mladih ljudi, ki želi aktivno poseči v zasavski prostor. Edini kapital, na katerega velja staviti, je idejni in mladi ga imajo. Zato bi ob tej priliki povabila k sodelovanju vse mlade, ki imajo ideje in pogum, da sc nam pridružijo.
za DEZAM Darja Odlazek
Delavcev ne ščiti niti sindikat
Zveza neodvisnih sindikatov Slovenije je 18. marca organizirala opozorilno stavko delavcev. Z njo je hotela opozoriti na čedalje slabši položaj delavcev. Med iskanjem naključno izbranih sogovornikov, nekateri niso hoteli dajati izjav. Drugi so povedali svoje mnenje, vendar
ne pred fotografskim aparatom. Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, so odločno podpirali stavko.
Anketo pripravila: Katarina Gavranovič Foto: Tomo Brezovar
Srečko Fantimotto, šofer, Hrastnik: Nisem bil direktno udeležen stavke vendar sem jo podpiral Zdi se mi, da so stavke prišle že v modo. Položaj delavcev se bo izboljšal, res pa je, da vlada ne more v tako kratkem času narediti čudežev.
Alojz Retar, upokojenec, Hrastnik: Vsak delavec ima pravico stavkati, če mu njegova plača ne zadostuje niti za preživetje. V prejšnjem režimu so bili delavci bolj zaščiteni. Odklop elektrike na dan stavke nisem odobraval, saj imajo delavci Elektro gospodarstva visoke plače.
Nena Barič, prodajalka, Hrastnik: V času stavke nisem bila v službi, vendar pa podpiram stavko. Mnenje delavca sploh ni več pomembno. Plačujemo članarino v sindikatu, vendar od njega nimamo prav nobene koristi. Plače bi se morale zvišati, kajti položaj delavcev je vse slabši.
Tatjana Petek, prodajalka, Trbovlje: V
naši trgovini smo prodajalci delali in v znak podpore stavkajočim smo nosili pripet nagelj. Podpisali smo peticijo, da podpiramo stavko. Kako bo z delavcem v prihodnosti, je še odprto vprašanje. Če ne bo boljše, bomo stavko nadaljevali.
Šalim Bojkič, nezaposlen, Zagorje: Od januarja sem brez službe, verjetno zato, ker nimam slovenskega priimka. Položaj delavcev ni zadovoljiv. Podpiram stavko, čeprav mislim, da z njo niso ničesar dosegli. Ne verjamem, da bodo sindikati kaj storili za nezaposlene.
Silva Mak, prodajalka, Trbovlje: Zahteve delavcev še niso dosežene. Če ne bodo. bomo stavko nadaljevali. Ker delam v trgovini, sem na dan stavke delala, v podporo stavkajočim pa sem nosila tiagelj. Tisti, kije kriv za probleme delavcev, ta naj jih tudi reši.
Štefan Leben, mesar, Zagorje: Nisem v sindikatu in tudi nisem stavkal. Vendar podpiram delavce, ki so stavkali. Vzroki za težave delavcev sta nepovezanost med sindikati in vlado, v kateri je preveč gospodov. Položaj delavcev se ne bo kmalu izboljšal.
Irena Lenič, delavka, Trbovlje: V Peku na dan stavke nismo delali, zaradi kolektivnega dopusta. Podpiram stavko, čeprav vem, da z njo nismo ničesar dosegli in tudi ne verjamem, da bo boljše v prihodnosti. Delavcev ne ščiti nihče, niti sindikati. Stavko bomo nadaljevali.
Mojca Herle, prodajalka, Zagorje: Delavci nimajo nobenih pravic, samo dolžnosti. Demokracija? Je ni. Sindikati se premalo zavzemajo za delavce. Za vse probleme delavcev je kriva vlada. Menim, da s stavko ne bomo rešili delavčevega sedanjega položaja, čeprav podpiram stavko.
Gostišče
/ X prenočišča
ŠENTGOTARD I5a TROJANE
MAČEK
Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega^klanca odcepi cesta v smeri Čemšeniške planine - Čcmšenika. Le en kilometer od križišča na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer sc nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi. še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši. WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj.
Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce.
Vse potrebne informacije po tele fonu (061) 733-040
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
NUDIMO VAM VSE VRSTE TALNIH OBLOG:
(parketi, itisoni, tapisorni, plastificirane
plute iz uvoza, stenske plute, ladijski podi, vinflexpodi,
topli podi in še...)
-BARVE. LAKI, ČISTILA -PRALNI PRAŠKI -TAPETE VSEH VRST
ZA VAS OPRAVLJAMO TUDI STORITVE: PARKETARSKA IN TLAKARSKA DELA NOV PROGRAM, IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE,
PRODAJAMO TUDI NA KREDIT!
VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ VAM NUDI
TAPI d.o.o.
KISOVEC, NASELJE NA ŠAHTU 31, TEL. (0601) 71 827
TRGOVINA JE ODPRTA NON- STOP OD 7-19 URE, OB SOBOTAH PA OD 7-12 URE.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH LAHKO POKLIČETE NA DOM TEL.. (0601) 73 705.
s tri
Dol pri Hrastniku 42 533
-	športno opremo - tenis copate
-	loparje za tenis
- perilo TANYE KENDA moško in žensko perilo
ODPRTO: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 -12.00
I
1

PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE
-napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice
-vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -ide kontrolerji -ARC-NET KARTICE
Radečami na Prehodavcih
Vse skupaj se je začelo leta 1952, ko je takratni Okraj Trbovlje 20. marca izdal odločbo o ustanovitvi Planinskega društva Radeče. Od tega datuma dalje štejejo rojstne dneve radeški planinci, kjub temu, da so imeli ustanovni občni zbor že v letu 51, ko so za prvega predsednika v Domu Ljudske prosvete v Radečah izvolili Staneta Koselja. Ta je polnih 34 let živel in delal z društvom, danes pa je njegov častni predsednik.
Spomini na liste daljne dni so lepi. Planinci pravijo,, da kot planinsko cvetje, katerega vonj človek nikoli ne pozabi. Najprej jih je bilo 166, z leti se j c število članstva povečalo, leta 80 jih je bilo celo 991, danes pa društvo šteje 470 članov. Ker ni bilo denarja, so si tako kot ostala društva pomagali z gospodarsko dejavnostjo.
Skupa j z zasavskimi planinskimi društvi so začeli graditi planinsko
Zasavska koča na Prehodavcih.
postojanko na Prehodavcih. V upravljanje so jo dobili leta 1954. To je bil pomemben mejnik v delu društva, saj ni bilo vseeno, kako bo visokogorska postojanka oskrbovana. Še danes marsikdo z občudovanjem gleda na društvo, eno redkih nižinskih, ki ima v oskrbi viso-korgorsko kočo. Odprta je od junija do srede septembra, lež.i na višini 2071 metrov, planincem pa je na voljo 55 ležišč.
Radeški planinci so skromni in sc ne hvalijo radi. Resnica pa je, da so dobili v letu 1990 priznanje za najboljšo planinsko postojanko v slovenskem visokogorju. Priznanje, bi lahko marsikdo rekel, je le papir. Toda obiskovalci planin vedo, kaj vse sc skriva za takšnim uspehom. Ne le tople besede, razumevanje, odnos, ki ga redkokje doživiš in čutiš v dolini, ampak tudi postrežba, odrekanje....Kje pa še dobiš osem vrst hrane? Celo marsikatera gostilna v dolini ne premore takšnega razkošja. Če pri tem upoštevamo dejstvo, da oskrbniki vstajajo takrat, ko petelini glave še skrivajo med perje in hodijo spat, ko sc nočne ptice že vračajo z lova, potem je jasno, za kakšen uspeh gre.
Planinci so v pičlih dveh mesecih na tej postojanki ustvarili za več kot milijon tolarjev prometa, čeprav seje sezona zaradi vojne začela šele julija. Kot zanimivost mogoče še to, da je nosač iz Trente na tovornih konjih pritovoril kar 10.514 kg hrane in pijače. Planinci iz Radeč pravijo, da je koča na Prehodavcih postala nekakšna vez med
Radečami, Trento in Julijci, saj stoji na najlepšem delu doline sedmerih triglavskih jezer.
Seveda radeški planinci ne skrbijo le za Prchodavcc. Na duši in vesti imajo tudi Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjem. Planinci iz Zidanega mosta so v začetku šestdesetih let na majhnih ruševinah s pomočjo Cementarne Zidani most pozidali postojanko, ki pa je leta 1988 pogorela do tal. Znano je, da so planinci vztrajni ljudje in nova koča, ki še ni čisto končana, že stoji na nekdanjem pogorišču. Za njo sc skrivajo stotine ur planincev (1188), predvsem iz Zidanega mosta pod vodstvom Franca Habiča in seveda nesebična pomoč delovnih organizacij ( Radcčcpapir, Sopola, Mctallcs, Osnovna šola, Trgovsko podjetje, Cementarna in ŽG Zidani most). Kočo odprejo,,uradno seveda, vsako leto 27. aprila, potem pa je vso sezono oskrbovana, čeprav tudi na tej postojanki obisk ni najboljši.
Kako naprej? Jože Šušterčič, sedanji predsednik, pravi: "Na mladih svet stoji in čisto naravo smo si sposodili od svojih otrok, vrnimo jim jo ohranjeno in nedotaknjeno. To sta gesli, ki pomenita osnovno vodilo v planinski vzgoji in sta globoko vtkani v pojem planinstva. Člani PD Radeče ju bomo uresničevali. Prepričan sem, da bomo uspeli, še posebej, če bo skupnost našo dejavnost gmotno podprla." Ko sem ga vprašal o konkretnih nalogah sc j c le nasmehnil in rekel: "Na Prehodavcih bi radi vodo, pa nova stranišča, pa Gašperjevo kočo je treba dokončati, pa..."
Pa srečno pot, radeški planinci, in seveda veliko uspešnih sezon pod očakom Triglavom in pod nič manj lepim Velikim Kozjem.
Franci Kadunc
SL-OVENIJATURIST
X/ Hej, pojdite z nami !
PRAZNIČNI IZLETI IN POČITNICE
►	TORONTO - KANADA - 7 dni, z AIR CANADA, odhod 25. 4.
►	PARIZ -	- 4 dni, odhod 27. 4.
►	GRADOVI OB LOAI, + PARIZ -0-8 dni, odhod 25. 4.
►	NIZOZEMSKE PANORAME - obisk FLORIDE, svetovna razstava cvetja in vrtnarstva + e73 - 5 dni, odhoda 25. m 29. 4.
►	SICILIJA - TAORMINA, ETNA, SIRACUSA -+ £53 - 6 dni, odhoda 24. in 28. 4.
►	KRIŽARJENJE - ITALIJA - GRČIJA + KRF - o
+	- 4 dni, odhod 30. 4.
►	PRAGA - o - 4 dni, odhoda 27. in 30. 4.
►	GARDSKO JEZERO -023-3 dni, odhod 1
►	GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA - £53 odhod 1. maja
►	PRVOMAJSKA POTOVANJA ZA MLADE - PARIZ (6 dni). Sicilija (5 dni), PRAGA (5 dni),
PREDOLIMPIJSKA BARCELONA (5 dni) ...
►	MAJSKE POČITNICE V KLUBU VESELA DRUŽBA V LUCIJI V PORTOROŽU in na OTOČCU - 3 do 7 dni, aktiven počitek
POČITNICE 92
►	KLUB VESELA DRUŽBA ANKARAN - ugodne cene Počitnice za vsak žep PULA, MEDULIN 7 dni 134 DEM po osebi
INFORMACIJE POSLOVALNICE:
Ljubljana, 061/115-206, CELJE, 063/24-719	,
maja - 3 dni.

Mati dvajsetih otrok:
"Najhuje? Najhuje je gledati svojega otroka nesrečnega," je nekje sredi pogovora odgovorila 80-letna Benkovu mama z Jesenovega pod Čemšeniško planino, kije "h kruhu spravila” devet priženjenih in enajst svojih otrok. Rozalijo Benko je pravzaprav odkrila mariborska revija 71) in jo med okrog sto prijavljenimi razglasila za najboljšo mamo Slovenije. Zato smo si pretekli teden, ko je bil materinski dan, v .Jesenovem novinarji kar podajali kljuko hišnih vrat.
"Te pozornosti nisem preveč vesela. Če hi hi la stara 40, 50 let, že morda, zdaj pa sein stara," ni bila nič navdušena. A kot vsaka mama ima tudi Ben kova mehko, čuteče srce in je vesela vsakega obiska. Zdaj je hiša nekam prazna. Ko se je 23-letna priženila pod Čemšeniško planino, jo je že na dvorišču pričakalo devet otrok: najmlajši je bil star dve leti in pol,najstarejši 13 let, pa tast in seveda mož. Dota, dva para volov, je šla za najnujnejšo obleko, pa odeje, rjuhe... Kasneje so prišli še njeni otroci, nikoli ni bilo počitka, nikoli dovolj časa za vse delo, ki se je ponujalo.
Čeprav je bila vajena vsakega dela, kot dekle je z bratoma osem let celo drvarila, se je bilo treba na kmetiji s toliko otroci naučiti novih spretnosti. Zvečer je po napornem delavniku sedla h kolovratu in predla. "Včasih sem ob preslici kar zaspala," se spominja. "Zjutraj sem spet prva vstala, pa štala, kuhinja, otroke sem spravila v šolo, pa njive..."
Kar kmalu je postala glavna pri hiši. "Če je bilo kaj takšnega, je ata rekel, kar ti daj." Tako je kmalu tudi orala, oh pomoči otrok seveda. "Meni ni bilo nikoli težko delati, še zdaj ne, samo moči ni več prave, moči nimam več. Molžo mora zdaj soseda opraviti, jaz imam preokorne roke."
Tudi zdaj, pri osmih križih, bi Bcnk-ova mama najraje videla "naše lepe njive, takšnih ni v vasi" spet vse preorane. Škoda je takšne zemlje. "Tako je
pa zato, ker je najstarejši sin, kije doma, preveč izbirčen in je ženo tako dolgo iskal, da se ni poročil." Velika želja, da bi bila kmetija spet obdelana kol nekdaj, ko pri hiši ni manjkalo delovnih rok, ostaja tako neizpolnjena. Sama, le z upokojenih sinom in pastorko, kije prav tako ostala pri hiši, ne zmore tolikšnega dela, kol ga zahteva 20 hektarjev velika hribovska kmetija. Za otroke, ki so šli v dolino in po svetu s trebuhom za kruhom, najde opravičilo: "Saj ne morejo vsak dan sem gor prihajat, sc morajo boriti za svoj kruh. Vsakse mora sam boriti. Dokler so bili otroci, sem skrbela zanje, zdaj mora vsak zase skrbeti."
Prostorna hiša je včasih vrvela od večjih in manjših otrok. Zajtrk, kosilo, in večerjo je Ben kova mama kuhala tudi za 17 lačnih ust. Pod bohccvim kotom je bila velika miza, na katero je prinesla veliko polno skledo, iz katere so zajemali. Poleg nje pa še manjša, tudi obkrožena z lačnimi usti. Kruh je bilo treba speči trikrat na teden, tudi po enajst hlebcev.
"Smo imeli, hvala bogu, tudi malo sreče. Otroci, čeprav so bili dvojni, sc niso mrzeli med seboj." Pa to najbrž ni bila le sreča, pač pa tudi posledica dobre vzgoje. Med njimi namreč ni delala nikakršnih razlik. Tudi zdaj jih ne dela. Dvakrat na leto se vsi zberejo doma. Prvega maja in avgusta. "Prvi maj sem jaz vpeljala v spomin na njihovega ata. Ata je imel v začetku maja rojstni dan in god. In dokler bom jaz, bo tako," je odločna Ben kova mama. "Potem naj si pa po svoje uredijo." Avgusta pa sama
godujc. Z otroki je pogosto v stikih, telefon ji za to še kako prav pride. Ko se ji zdi, da je na kmetiji najnujnejše postorjeno, jih tudi obišče. Vedno pride kdo ponjo, jo zapelje k sebi domov, pa do drugega britia ali sestre in nazaj jo pripelje četrti ali peti. Zdaj, na pomlad, jih bo kljub delu treba nekaj obiskati. Vnuki in vnukinje, tako kot nekdaj vsi njeni otroci, bodo šli k birmi.
Otroci skrbijo tudi za njeno zdravje, kolikor morejo. "Veste, mi kupujejo posebne tablete v Avstriji in jih moram jemati vsak dan. Mama, pravijo, tole pojejte, da boste bolj močni, da bomo lahko še naprej prihajali domov. Kakor hitro mi zmanjka enega zavojčka, mi že pripeljejo drugega."
Za otroke jo še zdaj skrbi. Nekateri so sc dobro znašli. Benkova mama jim ni izbirala partnerjev, kot je zanjo izbral njen oče. "To si mora človek sam poiskati in si po svoje urediti živlenje," pravi. Tako se je samo ena hčerka poročila na kmetijo.
In če bi bila še enkrat mlada? "Veste kako je, marsikaj bi uredila drugače, to že, predvsem bi bolj po starem vse naravnala. Več delati in bolj varčevati bi morali vsi. Po svetu pa ne bi šla iskat dela. Oja, na dopust že, na morje, pa v Radence in še kam, za stalno pa ne."
Pa četudi bi se življenje drugače zasukalo, bi Benkovo mamo s toliko dobrote in delavnosti, s toliko pripravljenosti premagati vse hudo, povsod sprejeli odprtih rok.
Stane Šterbucl

4V;tf) AGROHIT
61420 Trbovlje, Opekarna 5
se priporoča za nakup ti svoji h poilovmh enotah.
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
Peter KOLANDER
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19.00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00
FINA L DEKOR HRAS TNIK
Podjetje za izvajanje obrtnih del
doc.
61430 HRASTNIK, C.3. julija 15 telefon; 0601 41 053
adaptacije - novogradnje
-	PARKE TARSKA DELA VSEH VRST
-	OBLAGANJE TAL IN STEN Z LESNIMI, TEKSTILNIMI, PVC MATERIALI; PLUTO,
:: GUMO, LINOLEJEM...
-	VARJENJE PVC MATERIALOV
-	IZVAJANJE KISLINOODPORNIH IN ANTISTATIČNIH PODOV
-	TAPICIRANJE VRAT, POHIŠTVA IN DRUGA DEKORATERSKA DELA
-	PO POSVETU Z VAMI, VAM VSA DELA OPRAVIMO Z VAŠIM ALI NAŠIM MATERIALOM. LAHKO GA TUDI UVOZIMO. DOSTAVIMO ATESTE. SVETUJEMO.
- Z DOLGOLETNO PRAKSO IN SOLIDNO KVALITETO NAM NI TEŽKO DATI DVELETNO JAMSTVO.
-	DRŽIMO §E DOGOVORA IN ROKA. IZBERITE NAS, IN PREPRIČALI SE BOSTE.

UWK)
CEMENTNI IZDELKI
Vir, Šaranovičeva 10, tel: 713 327 DELAVNICA - VRBA - LUKOVICA
ZA PLAČILO V GOTOVINI
NUDIMO
OpUStA
TLAKOVCI H in S VRTNI ROBNIKI in PLOŠČE KOMPOSTNIM TOPLE GREDE OGRAJE
CVETLIČNA KORITA
mladinska knjiga
trgovina <#.<#.
ljubljena,	ti tov a 3
knjigarna in papirnica
61410 Zagorje ob savi cesta zmaga 27 tel. 0601/61 061. 62318 fax 0601/61 332
NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE
knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ...
Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV!
Tudi mladost ga ne napolni
Ob primernem dogovoru bodo zadovoljni vsi. Mladi in starejši.
Ko je bil v Hrastniku pred desetimi leti zgrajen lep in velik dijaški dom, namenjen bodočim rudarjem, v Zasavju še slutili niso, da ga že kmalu ne bodo več potrebovali za te namene. Danes biva v njem le nekaj dijakov, obiskujejo pa različne šole v Zasavju. V republiki je že skoraj domenjeno, da bo ta dom preurejen v dom starejših občanov, ki želijo ali pa potrebujejo domsko oskrbo.
Dijaški dom Rudarskega šolskega centra Hrastnik, ki je v začetku (leta 1983) sprejel celo več učencev, kot so bile njegove zmogljivosti (zgrajen je bil za 240 učencev), je bil postavljen iz sredstev republiške izobraževalne skupnosti (okrog 83 %) in iz sredstev, zbranih iz dohodka v občini Hrastnik, nekaj tudi iz občinske prispevne stopnje. Število prebivalcev v tem objektu se je z leti zmanjševalo. S postopno ukinitvijo rudarske šole je tudi učencev od drugod zmanjkalo.
Do leta 1988 so bivali v njem le fantje, učenci rudarske usmeritve. Leto kasneje so v sodelovanju s centrom za socialno delo v dom vključili novo skupino stanovalcev, imenovano stanovanjsko skupino. To so bili učenci, takrat še osnovnošolci, ki doma niso imeli urejenih pogojev za normalno življenje. Nova zanimivost doma pa so tudi tako imenovani begavčki, ki jih na primer starši ponoči v hudi uri vržejo iz stanovanja ali pa pobegnejo kar sami. Ti so tam le določen čas. V tem šolskem letu so se v dom vključila tudi dekleta iz različnih koncev Slovenije, ki obiskujejo gostinsko solo v Zagorju. Mešana druščina trenutno šteje 13 deklet in 14 fantov.
Premajhna skupina za 3380 m2. Na teh kvadratih je 80 spalnic, 16 sanitarnih vozlov, čajne kuhinje, 4 učilnice, mladinski klub, jedilnica, knjižnica, interesna delavnica, zbornica, kabineti, pisarne, ambulanta, pralnica, likalnica, šivalnica, shrambe. Seveda vsega tega razkošja peščica prebivalcev ne uporablja, večina naštetega namreč ni več v uporabi. Morda to puščobno tiho razkošje še najbolj obremenjuje mlade stanovalce, ki ne pričakujejo nič več, kot človek potrebuje.
Pedagoška vodja doma Olga Dečman je povedala, da se dijaki med seboj in z vzgojitelji dobro razumejo. Sami si pospravljajo sobe in hodnike. Tisti, ki v domu ostanejo tudi čez vikendi, si pripravijo sami zajtrk, razdelijo kosilo in pospravijo za seboj. Svojih športnih objektov nimajo. V hrastni-škem rekreacijskem centru pa so dogovorjeni za uporabo bazena, trim kabineta in igrišč. Sodelujejo v trim ligi in dvakrat zapored so že osvojili pokal v malem nogometu. Po omarah leži tudi veliko drugih priznanj. Sodelujejo na med-domskih tekmovanjih. V domu pa pripravljajo še plesne vaje, kuharski krožek, glasbeni in literarni krožek, občasno izdajajo domski časopis, v likovnem krožku so nastali prav prijetni izdelki. Krožke prilagajajo interesom, možnostim in sposobnostim. Dan se za nekatere začne že ob pol petih zjutraj, za druge uro kasneje. Pot v Zagorje (v šolo) je tudi iz Hrastnika precej dolga, saj morajo v Trbovljah presesti na drug avtobus. Učnih ur v domu ne smejo zamuditi. Tu so jim v pomoč vzgojitelji. Prav ti jim pomagajo tudi pri vsakdanjih težavah in nevšečnostih, kijih odraščajoči nimajo malo, še posebej, če so daleč od doma. Fantje iz Bosne na primer že silno dolgo niso videli svojcev.
In kako prva med vzgojitelji razmišlja o prihodnosti: »V Zasavju potrebe po dijaškem domu so. Prostore bi morali najti za okrog 40 učencev. Dom je tudi velika pridobitev za centre za socialno delo, ki probleme lahko rešujejo z našim sodelovanjem. V domu smo razmišljali, da bi bilo v zameno dobro dobiti manjši dom v Trbovljah. Večji kraj je, pa tudi
krajša je pot do šol. Sedanji dom je resnično prevelik, v njem kar manjka domačnosti. V republiškem jministr-stvu za izobraževanje skupaj z Rudnikom in hrastniško občino iščejo najboljšo rešitev. Rabimo pa seveda prostore, kjer bomo mladim stanovalcem ponudili vse, kar jim po standardu moramo.«
Poklepetali smo tudi z dijaki. Ramiz Dobrnič in Demil Bajdič sta iz BiH. Oba sta pred maturo na rudarski tehniški šoli. Tu sta se navadila, bi se pa preselila v Trbovlje, ker je večje mesto, pa tudi šola je bliže. Hudo jima je, ker že dolgo nista mogla domov. Vojna je zanju nerazumljiva stvar. Sedaj tudi dinarjev ne moreta normalno menjati, marke pa so pri njih tako drage, da si jih starši sploh ne morejo privoščiti. Vse, kar imata, imata od Rudnika. Tik pred njima je maturantski ples. Staršev žal ne bo, bodo pa prijatelji in vzgojiteljice. Pripravništvo ju čaka še tu, naprej pa še ne vesta. Rada bi nadaljevala študij.
Iz stanovalske skupine smo poklepetali s Kety Bukovščak iz Zagorja. V domuje že tretje leto, sedaj pa obiskuje zagorsko gostinsko šolo. Če bi bil dom v Trbovljah, bi bila bolj za-
Stanovalci doma z vzgojiteljicama Jelko Trbovc in Olgo Dečman.
dovoljna. Sicer pa življenje v domu pohvali. Pravi tudi, da so fantje boljši prijatelji kot dekleta. Sicer pa nič čudnega. Dve leti je bila v domu edino dekle. Pravi, da si tu v domu lahko ustvariš življenje.
Melita Križ je iz Kočevja. Od nedelje do petka biva v domu, ker hodi v gostinsko šolo v Zagorju. Bolje je biti doma, je dejala, čeprav je tudi tu dobro. Po šoli je večinoma v domu, zato ji je vseeno, kje stoji. Ker pa do Zagorja potrebuje kar dve mesečni vozovnici, bi bilo bliže šoli tudi ceneje.
Da dijaški dom v Hrastniku ne bo več dolgo dijaški, se že ve. Predsednik občinske skupščine v Hrastniku Leopold Grošelj nam je predstavil vsebino pisma ministrstva za zdravstvo, ki je skupščino obvestilo o sklepu, s katerim je v proračunu za to leto zagotovilo sredstva za prvo fazo adaptacije dijaškega doma. Ta bo postal dom za starejše občane. Po domovih v okolici je trenutno okrog 90 starejših občanov iz Hrastnika.
Predsednik sklada za gradnjo domov Niko Žibert iz Ministrstva za izobraževanje pa je dejal, da so se v njegovem ministrstvu s to rešitvijo strinjali, kajti družbeni objekti prazni ne morejo biti. Kje bodo sedanji in bodoči srednješolci imeli svoj dom, se še ne ve. V spodbudo naj ostanejo besede Nika Žiberta, kije dejal: »Dijaki ne bodo brezdomci. Pogovori že potekajo.«	Ivana Laharnar
MESTO RAZVALIN V IRAKU
NAJ06ŠIR-NEJŠA PRI POVEDNA PESEM
MESTO V ITALIJI BLIZU NEAPLJA
PEČ ZA SEliGANJ MRLIČEV
MESTO V ESTONIJI

MANJŠA
BREZREPA
OPICA
AMERIŠKI PISATELJ (JOHN )
LADJAR
ONASSlS
SREDNJE-
VEŠKA
NRAVNA
VERSKA
IGRA
ANDREJ
HIENG
PLEMENSKO
GOVEDO
SEVERNI
JELEN
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(CLARK)
OZVEZDJE
RIMŠČICE
PRISTOJ-
BINA
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA Gl RAR DOT
AVTOR :
KARLI
DREMEL*
SKRIVNA DRUŽBA NA SICILIJI
ORGANSKI * ' DIKAL
HRV.IGRALKA
BEGOVIC
FRANCOSKI
PISATELJ
(EMILE)
NEMŠKI ROMANTIČNI PESNIK (LUDWIG)
JASNOVIDKA MALUS
IVAN
7AJC
DRUGO NAJVEČJE MESTO V ITALIJI
DERIVAT
BENZENA
DRŽAVA V SEVERNI AMERIKI
GLAVNO
MESTO
ALŽIRIJE
NAJMANJŠI
DELEC
SNOVI
MESTO OB REKI TOM V ZAHODNI SIBIRIJI
<i

TROPSKO
DREVO
BLIGHIA
"ÖTÖK V JADRANU
ŽUPNIJA
IZRAELSKI
POLITIK
(MOŠE)
IZBRANA
DRUŽBA
POSTAVA,
RAST
ZNAMKA
KAMIONOV
RETOROMA-Nl V ŠVICI
GLAVNO
MESTO
PERUJA
VELIKI
SOVJETSKI
DIKTATOR
LEPO
VEDENJE
STRAŽNIK
PRIMORSKA
NARODNA
JED
Naplačilo
ZNANSTVENO- FANTAST. FILM TARKOVSKEGA
IZPAH SAMOGLASNIKA ( V SLOVNICI)
KRAJ NA OTOKU KRKU
POŽREŠNE?
ŽLAHTNI KAMEN V VISOKEM RELIEFU
IMPRESIJA,
DOJEN
TISOČ KILOGRAMOV
SKOK, PROSTI premet
KOZAŠKI
POVELJNIK
STOJAN
ANDOV
REKA V FRANCIJI
DOSTO-
JANSTVO
HRVAŠKI
OPERNI
TENORIST
UNEC
PISATELJ
TAVČAR
SLOVENSKI
VRHUNSKI
ALPINIST
(SILVO)



{S
BELGIJSKO
LETOVIŠČE
STAROEGIPČANSKI 60G ZNANOSTI
FIGURA
PR!
četvorki
GORA NAD KOBARIDOM
VULKAN NA
HAVAJIH
(MAUNA)
KMETIJSKI
STROJ
AUGUST
ŠENOA
TOVAR NA STEKLA
VDOLBINA V ZIDU
CIKORIJA
GORA V JULIJCIH
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
PIVSKI
VZKLIK
MESTO V SEVERNI ITALIJI
Nagradna križanka
Rešitev nagradne križanke pošljite do 8.4.1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 61410 Zagoije ob Savi s pripisom »Nagradna križanka«.
Upoštevali bomo le rešitve, ki bodo napisane na križanki Zasavca (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade za križanko 6/92
1.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
2.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
3.	2 kg domačih piškotov: BRODAR d.o.o.
4.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
5.	Video kaseta - Koktajli: EUROTOP d.o.o.
Izžrebanci nagradne križanke 5/92
1.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
Joži Brodnik, Cesta zmage 26, Zagoije.
2.	Nagradni paket: FORUM d.o.o.
Fani Seničar, Podkraj 76, Hrastnik.
3.	Moška srajca:	FORUM
d.o.o.
Alojz Sajovic, Cesta zmage 30, Zagoije.
4.	Sestavljivi regal za video kasete: FORUM d.o.o.
Anica Kužnik, Leninov trg 3, Trbovlje.
5.	Video kaseta Koktajli: EUROTOP d.o.o.
Grega Kapelari, Novi dom 33b, Trbovlje.
Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko prevzamejo v uredništvu Zasavca, C. zmage 33, Zagoije.
Uredništvo
Rešitev nagradne križanke št. 5/92
CVETJE,	STAS,	VIGRED.
ČOKA, TASTER, LAN, EZ, VBOD, IRELAND, NAPIER, INČ, MARTI, AČINSK, ANZIO. KESON,	MARINC,	SKA,
OTAVA,	ERIKA,	STOG,
NENA, KIKS, NAMERA. OKIT, IRA, KIP, NAT, ČP. ORK, RALO, OKA, JODRELL BANK, OT, EMI, AELITA. LIAM, LABA, PEN, SEPSA. JAKOB, OBIR, ANION, IDOL. STEEN,	GESLO,	MINA.
KATRA, OKRAN
Mladim Zasavcem
Če slišimo govoriti o slikarski galeriji v Delavskem domu v Trbovljah, pomislimo najprej na razstavo kakšnega umetnika z brado. V marcu pa je tam razstavljalo 61 cicibanov. V okviru praznovanja Cicibanove pomladi so razstavljali svoje izdelke in risbe pod mentorstvom Helene Dolanc.
Marinka Bučar, ravnateljica VVZ Trbovlje, nam je sporočila, da imajo še druge igralne kotičke:
Glasbeni kotiček se je letos izkazal z opereto O goskici, ki sc je učila peti. Januarja so se z avtorico Karmen Lindič predstavili na Bledu.
Plesni kotiček je v februarju zaplesal pred svojimi starši z Izgubljeno rokavičko. Izražanje z gibi imata na skrbi Irena Kovač in Joži Kumlanc.
Ukvarjajo še z lutkami, otroškim-gledališčem, računalništvom in učenjem tujega jezika.
Podobne interesne dejavnosti imajo v Hrastniku, v Pomladnem ringaraju pa so peli in plesali skupaj s starši po vseh enotah. Tatjana Dc-novnik, znana vzgojiteljica s harmoniko, je srečanje popestrila. Starši so si ogledali tudi izdelke in risbe svojih malih ustvarjalcev.
Maleju, 6 let, Naš pevski zbor, Trbovlje
Resnične cicibanske šale iz Trbovelj
O študentih - očetih
Uroš otožno pripoveduje, da njegovega očka ni nikoli doma, ker v Ljubljani študira.
Andrejka pristavi: "Moj očka pa študira, kako bi do dnarja pršu. Športno stavo je že napisu!"
Konjska prikolica
Na obisku na kmetiji so otroci z zanimanjem opazovali voz. Vzgojiteljica je vprašala, kako sc naprava imenuje. Jožek je izstreli kot iz topa: "To je pa prikolica za konje!"
Govedina
Otroci niso posebno navdušeni nad kuhano govedino pri kosilu. Vzgojiteljica jih spodbuja: "Poskusile no! Če boste pojedli meso, boste tako močni!" Ker ni posebnega učinka, vzgojiteljica nadaljuje: "Kuharji bodo preveč žalostni, če boste pustili toliko mesa. Jaz si ga ne upam nesti nazaj!”
Pa se ponudi Desirec: "Tovaršica, bom pa jaz nesla, jaz se pa nič ne bojim!"
Ljubezenska
Desirec sklene: "Enkrat pa z Anžetom ne bova šla domov. Sc bova v vrtcu skrila, pa se bova tako stiskala, da bova čist topla."
Snubec
Tonček zapeljivo pove: "Tovaršica, ko bom pa jaz velik, se bom s tabo poroču, pa te bom tako lubu..."
Tovarišica: "Kako me boš ljubil?" Tonček skrivnostno: "Boš že vidla!"
NAGRADNO KRIŽANKO
je rešilo lepo število otrok. Žreb pa je določil nagrade takole: Primož Rome, Orehovica 14, Izlake; Franci Jager, Grča 5, Dol pri Hrastniku; Marko Kušar, Novi Log 13, Hrastnik.
DANAŠNJA UGANKA bo
pesniško obarvana. V odlomku pesmi Saše Vergi smo izpustili zadnjo besedo, da jo boste zapisali sami in čim p rej odposlali:
V vrtcu, v garderobi čaka očka nate, da obuješ čevlje in vzameš.
Ana, 6 let, Pomladanski klobuk, Hrastnik
Čuki so tuki
V klubu Mesečina imajo vedno zanimive goste. V petek, 13. marca, je v klubu gostovala skupina Čuki. Štirje fantje, ki sestavljajo to skupino, so uspeli v klub privabiti ogromno svojih oboževalk in oboževalcev. Seveda so najprej predstavili svojo zadnjo kaseto, na kateri je najbolj znana pesem Rdeča mašna, pa tudi starih uspešnic te skupine ni manjkalo. Za nameček so zapeli tudi kar precej tujih popevk. Jože Potrebuješ, Marko Vozelj, Marjan Malovrh in Vinko Cankar so fantje, ki žurirajo in zabavajo obiskovalce, radi pa tudi zaplešejo in pokažejo svoje plesno znanje, ki je po mnenju njihovih oboževalcev odlično. Povedali pa so, da imajo zelo radi sove in sovice, še najrajši pa imajo tiste, ki dvignejo svojo nogo 1,20 metra visoko. Pa še eno svojo željo so nam zaupali. Fantje si zelo želijo, da bi lahko na vseh svojih koncertih in nastopih nosili teniške copate ReeBook. Upajmo, da se jim bodo želje uresničile in da jih bomo lahko kmalu spet videli na kakšnem koncertu v Zasavju.
Saša Grobljar
»Vračam se« v Trbovlje
Marke za znanje
Spet smo tu z našo nagradno igro Marke za znanje, ki jo Zasavc pripravlja skupaj z Ljubljansko banko, Banko Zasavje d.d. Trbovlje in Radiom Trbovlje.
Tokrat objavljamo nagradno vprašanje. S pravilnim odgovorom, ki ga pošljete na naslov Zasavca (stran 4) do 9. aprila 1992 in malo sreče pri žrebanju, boste morda med tekmovalci v sobotni oddaji Radia Trbovlje in Zasavca. Obljubljamo vam zanimivo sobotno popoldne 11. aprila in nekaj novosti v igri.
Nagradno vprašanje se glasi:
Napišite ime in priimek direktorja Ljubljanske banke, Banke Zasavje d.d. Trbovlje:
/V]c TCilFAIL
NASLOV ZA OBOŽEVALKE
MIRAN RUD AN Cankarjeva 74 65000 Nova Gorica
»Saj sem že skoraj Zasavc,« je dejal pevec Miran Rudan, ko ga je te dni pot zopet zanesla v naše kraje: »Pri vas me vedno lepo sprejmejo, zato se tu počutim kot doma.« Prav zato se je odločil, da svojo novo kaseto prvič predstavi zasavski publiki v klubu Mesečina. Na novo kaseto smo pravzaprav dolgo čakali. Vzrokov za to je več. Eden izmed njih je rojstvo njegovega sina Luke. »Neverjetno, kako lahko otrok človeka spremeni in sprosti,« je dejal.
Naslov nove kasete je 'Vračam se. Pesmice so počasne, z refreni, ki jih množica lahko hitro osvoji. Izjema je pesem Liter cvička, ki
ima malce vprašljivo vsebino. Zaradi tega je njeno predvajanje na Radiu Slovenija prepovedano. Pevec je vseeno optimističen in upa, da bo prodaja kasete še večja od prejšnje.
Mogoče marsikoga moti njegovo petje na play-back. »Saj je res malce hecno, toda v Mesečini je premalo prostora za ves ansambel, s katerim ponavadi nastopam, zato si pomagam s play-backom,« pojasnjuje Miran. Naslednjo kaseto namerava izdati čez leto dni, v kratkem pa bo posnel dvajsetminutni venček, ki bo vseboval njegove najbolj uspešne pesmi.
Katja Božič
HOROSKOP
OD 2.4. DO 15.4.1992
OVEN
Zaman se boste trudili, da bi prikrili nekaj, kar ni za javnost. Sicer pa se popolno ravnovesje moralnih in mentalnih odlik težko pridobi in še težje obdrži, zato uporabite vso Vašo spretnost za razvoj.
BIK
Pomlad je prebudila v Vas harmonijo in skladnost. Prepustite Vašo radost tudi drugim in zgodilo se Vam bo nekaj lepega, tudi pkolici.
DVOJČKA
Lepo ste si obnovili notranjo energijo in čas je pravšnji, da poračunate z nasprotniki ali dolžniki, ker Vas bo to tudi finančno obnovilo.
RAK
Ne zaspite na lovorikah; sedaj je potrebno žrtvovati vse, če nočete utoniti v pozabo ali kako drugače izgubiti stik z dogodki. Hranite skrivnost, ki Vam je bila zaupana!
LEV
Modrina neba v Vas odpira neslutene ustvarjalne možnosti. Obvladovali boste vse okoliščine in jih po potrebi znali tudi pravilno uskladiti, če bi prišlo do nepravilnosti. Obdobje ljubezni in ustvarjanja!
DEVICA
Nenadna ljubezenska vztrajnost bi Vas utegnila spraviti v konfliktno situacijo. Energije imate dovolj, da se lotite kakršnegakoli posla.
TEHTNICA
Žalost ali neuspeh boste premagali s hrabrimi potezami v življenjskem ritmu. Posvetite se vrtu, izumiteljstvu ali prenovi stanovanja in to bo v popolnosti izpolnilo Vaša pričakovanja.
ŠKORPIJON
Čas ljubezni in miru. Izredno uspešni boste pri navezavi novih ljubezenskih stikov, vendar pazite, da ne poškodujete starih navez, ki so ravno tako dobre. Le obnoviti jih je treba.
STRELEC
Ugodno obdobje za denarne dobitke in začetek kakšnega novega posla. Sprostite svoje notranje vrline in znanje, tako bodo ljudje radi hodili k Vam po nasvete in ostale dobrote.
KOZOROG
Po dokončanem prizadevanju boste stopili v novo obdobje svojega življenja, ki Vas bo sprva sicer razočaralo, vendar boste kmalu dognali pravo vrednost. Vse poti vodijo k spokojnosti!
VODNAR
Pričakujte spremembe na ljubezenskem področju. Vsekakor pa si privoščite več sonca in svobode, kar bo pospešilo Vašo kreativnost.
RIBI
Če naletite na sovražnika popustite in se sprijaznite z zadevo, kar Vam bo odprlo nove poti v vseh pogledih. Pričakujte uspeh na delovnem mestu.
Zoran Jurij Tomšič
KTTROiV
ZA VEJDEŽEl^ULCA
.Z
A Ime in priimek: ...........
^ Vprašanje:.................
V ...........................
C Dat. rojstva: .............
6 Šifra: ...................
ODGOVOR
VEDEŽEVALCA
ŠIFRA: ZAGORJAN
Zanima Vas, kako boste zvozili to leto. Kaže, da se boste ali pa ste se že nekoliko umirili, predvsem v smislu »žuriranja« in se bolj posvetili sebi. Mogoče tudi ljubezni, kajti to leto je za Vas ugodno za kariero in iskanje življenjskega partnerja. Hudih finančnih težav ne boste imeli, prej bi rekel obratno. Zna Vas razžalostiti kakšen tragičen dogodek v družini, kar pa boste hitro preboleli in živeli naprej v mirnem in ljubeznivem okolju.
ŠIFRA: FA
Sprašujete, kako kaže z ljubeznijo. Videti je, da ste se na hitro zaljubili v energičnega in sposobnega mladeniča. Vaš odnos do razmerja mora biti spreten in korekten, da ga bosta v redu speljala. Tudi Vaša okolica je (bo) z njim zadovoljna. Vendar ljubezen ne bo trajala v neskončnost, saj Vas bo kmalu začel zanimati plemeniti vitez, ki bo odločno spremenil Vaše življenje.
" \
Lestvica Zasavca in Radia Trbovlje
DOMAČI DEL
1.	ZATE SLOVENIJA - Pop design
2.	V MENI JE CALIFORNIA - California
3.	DVOLIČNEŽ - Veseli Zasavci
4.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Agro-pop
5.	RAD BI TI REKEL ... - Don Juan
TUJI DEL
1.	SPENDING MY TIME - Roxette
2.	DONT CRY - Guns’n roses
3.	DONT TALK JUST KISS - Right said Fred
4.	GOODNIGHT GIRL - Wet wet vvet
5.	STAY - Shakespeares sister Lestvico Zasavca in Radia Trbovlje lahko slišite vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. Glasove s svojimi predlogi pošljite na naslov Radia Trbovlje do 14.4.1992.
Nagrajenka: Miljana Umek, Polje 27, 61410 Zagoije. Dobila bo regal in videoka-
GLASOVNICA
GLASUJEM ZA: Domači del:....
Tuji del:
Predlog:
Kupončke nalepite na dopisnici in poSfftte na RADIO Trbovlje Trg Svobode lla, Trbovlje
HOT, HOT, HOT
•	Da so tudi Trboveljčanke dobre pevke, je dokazala Vilma Gunzek, kije skupaj z Big bandom posnela dve pesmi. Ena izmed njih je priredba tiste znane Blue by you.
•	V »Dobro jutro« piha Veter. Da ne bo pomote, Dobro jutro je naslov nove kasete ansambla Veter. Promocija kasete bo 18.4. v športni dvorani v Hrastniku.
•	Nekateri so že mislili, da je pevec Wolf zaradi igre Catch the cash, pozabil peti, toda zmotili so se. Prav veselo je prepeval v petek, 20. marca na otvoritvi trgovine Omnikom.
•	Na tej isti otvoritvi je nastopal tudi New swing kvartet, ki je s svojim nastopom skoraj zasenčil samo trgovino. Za veliko presenečenje pa je poskrbel Oto Pestner, ki ga skorajda ni bilo za prepoznati, saj je »dal dol« kar 31 nadležnih kilogramov.
•	Big ben in Big ben hit kvartet se v Avstraliji »dobro držijo«, saj so bili povsod lepo sprejeti. Tako so jim slovenski zamejci organizirali še nekaj koncertov. V domovino se bodo vrnili nekje sredi aprila.
•	Kasete našega starega znanca Mirana Rudana še vedno ni v prodaji. Pevec ima namreč težave s puritansko slovensko radijsko postajo, ki ne dovoli predvajati pesmi Liter cvička. Pesem Liter cvička je nekakšna priredba pesmi Erica Claptona - Lay down Sally. Čudno, če se vrtijo na Radiu Slovenija razne Spele in Lizike, zakaj se ne bi tudi ta, kije precej drugačna?
•	Zopet bo naše kraje obiskala pevka, ki »ljubi mornarčka«, Helena Blagne. V njeni ružbi se boste lahko zabavali 3. aprila v diskoteki Mesečina.
K.B.
Kc f
29
Kupci so se navadili Kupca
Marjan Kupec je na nič kaj prometni lokaciji v Brdcah, med bolj znanim Marnom in Breznim, pred leti skupaj z ženo Otilijo, trgovko po poklicu, odprl prvo zasebno trgovino v hrastniški občini. Kot kažejo poslovni rezultati, se je dobro odločil, čeprav nekateri niso odobravali njegove prekvalifikacije iz zidarske obrti v trgovsko. Nekateri mu niso obetali uspešne prihodnosti, saj trgovski poklic v Zasavju ni cenjen kot kakšen drugi, pri katerem je treba znati sukati orodje in za delo tudi trdo prijeti. Na gradbenem podjetju, kjer je bil najprej zaposlen, je pridobil nekaj izkušenj, ostalo je prinesel čas in leta 1985 je začel na svoje, kot samostojen zidar.
Zakaj?
Dela je bilo dovolj, za to je bil pravi čas. Zakaj ne bi? Začela sva skupaj s kolegom, imela sva vsak svojo obrt. Potem sem postavil tole zgradbo in takoj, ko je zakon dopuščal, sva z ženo odprla trgovino. Seveda ne na pamet. Že nekaj let se je govorilo o nujnosti trgovine ali na Breznem ali na Marnem. No, z ženo pa sva jo odprla nekje na sredi.
In kupci so okoličani...
Ja, pa tudi z Dola, Hrastnika, Sedraža, Turja...
Kako začneš s trgovino?
Ko je objekt gotov in opremljen, opremo smo naredili sami, sicer bi zmanjkalo denarja, še preden bi začeli, sem obiskal grosiste in se odločil za tistega z najbolj ugodno ponudbo. Potem pa počasi iščeš še druge, kersamo eden nima vsega blaga po najnižji ceni. Zdaj nabavljam v Celju, Mariboru, Trbovljah. Le redko pa pri proizvajalcih, ker ti prvi podražijo, pri grosistih pa se velikokrat najde blago še po stari ceni. Treba pa je blago hitro prodati, hitro obračati denar. Če blaga v 15 dneh, kolikor je rok plačila, ne prodaš, hitro delaš z izgubo.
Ali kupci v zadnjih časih jadikujejo nad cenami?
Draginja je res obupna, kaj ne bi. Če napolnijo plastično vrečko, ježe treba plačati tisočaka.
Seje zato promet kaj zmanjšal?
Količinsko sc je zmanjšal, denarja je še vedno toliko, kot prej. Marsikomu tudi zmanjka denarja za nakup. Moramo jih zapisati v knjigo.
Knjigo "pufarjev"?
Ne "pufarjev", pri teh plačah se kaj lahko zgodi, da kdo zaradi nenačrtovanih stroškov ostane brez denarja.
Kaj pa davki?
So, kakršni so. Je pa nov način bolj enostaven za obračunavanje. Prej je bila prava groza, ko smo obračunavali zvezne, pa republiške in kaj vem kakšne davke šc.
Če bi imeli možnost, kaj hi pri davčni politiki spremenili?
Predvsem ne hi obdavčil tistega dela dobička, ki bi ga podjetniki namenili za širitev. To ne bi smelo biti obdavčeno, ker to zavira razvoj.
Bi se vi ob trgovini ukvarjali še z zidarstvom ?
Ne. V tem primeru ne bi bilo v trgovini nič, pa tudi tam nič. V trgovini je veliko skakanja, voženj, pogovorov, računanja. Ob tem zidarstvo ne gre, saj bi komaj skrbel za delo, opraviti
bi ga morali pa drugi. In nikoli ne bi vedel ali je opravljeno tako kot mora biti.
Vsaka dejavnost ima dobre in slabe plati, kaj vas moti v trgovini?
Boni. Boni,ki jih dajejo podjetja delavcem namesto denarja. To ni prav. Tako gre denar mimo zakonov, mimogrede pa lahko to pokoplje šc kakšnega podjetnika. Mene so zelo spraševali ali bom sprejemal bone, pa sem jih zavrnil. Tovarna je ponujala rok plačila 45 dni, jaz moram blago plačati v 15 dneh. S čim bi potem kupil novo zalogo? Ne, tako ne gre. Družbene trgovine so bone sprejemale, vendar pa so cene navile, kolikor seje dalo. Pred novim letom sc tu pri nas ljudje niso mogli načuditi, da je lahko kaj tudi poceni. In so bili zelo razočarani nad boni.
Kateri artikel je nabolj dobičkonosen?
Dobičkonosen? Najmanj ostane pri žganih pijačah. To pa zato, ker je pri njih veliko davka. Najboljši pa so artikli, pri katerih ni veliko davka.
Ali so vaši grosisti tudi na Hrvaškem?
Ne, nič več. Ko se je končala vojna, sc jc ustavilo tudi sodelovanje s Hrvaško. Odkar pa s Hrvaško velja uvozni režim, so se njihovi izdelki silno podražili. Ne vem, kdo to blago draži, vendar pa zato tudi naši proizvajalci dvigajo cene.
Kaj pa avstrijsko blago?
Tudi to se ne izplača. Najbrž, bi sc še našel kakšen izdelek, ki bi bil tržno zannimiv, vendar takšnih ni veliko. Včasih pa je bilo drugače. Tu včasih nismo prodajali toaletnega papirja, mehčalcev in podobnega, kar so posamezniki vozili iz Avstrije, zdaj pa to spet prodajamo.
Mislite tudi na razvijanje, širitev dejavnosti?
Seveda, treba je misliti naprej. Vendar pa širitev površine na veliko večji prostor skoraj ne pride v poštev. Nekaj malega bomo prodajne površine sicer širili, vendar temu ne bi mogli reči širitev dejavnosti. Razmišljam o vinotoču, o prodajalni odprtih vin. Kupci namreč vse bolj povprašujejo po poceni, vendar dobri pijači. Zato sem že dal delati načrte, potem bomo pa videli. Zamisel ni slaba, veliko boljša jc, kot če bi ob trgovini odprli bife, kot to počne večina zasebnih trgovin. Vinotoča pa daleč naokoli ni. Če hočeš uspeti, moraš vedno iskati kaj takšnega, kar drugi ne ponujajo.
Stane Šterbucl
Suho sejanje v Trbovljah
Sredi marca je začela poskusno obratovali novozgrajena linija za suho sejanje ravnega premoga na Separaciji Trbovlje. Zmogljivost linije je 450 ton premoga v uri. Gre predvsem za ekološko naložbo, eno izmed naložb v sklopu čiščenja Save zaradi obratovanja (še nezgrajenih) savskih elektrarn. Njena vrednost je blizu 30 milijonov mark, sredstva pa je prispevala energetika, vodna skupnost in sami.
Pred tem je letno odteklo v Savo 70 tisoč ton mulja in drobnega premoga, s suhim odsejevanjem pa sc bodo te količine zmanjšale za šestdeset odstotkov. Kmalu naj bi bila nared tudi čistilna naprava. Gre za modificirano pilotsko čistilno napravo, ki je nekaj časa že poskusno obratovala in dala zadovoljive rezultate. S tem bi se trboveljska separacija približala menjim vrednostim onesnaževanja, ki jih določa zakon.
Glavni učinek prenovljene separacije • bo torej ekološki. Zanemariti pa ne gre tudi ekonomskega, saj sc bo izplcn premoga pri enako odkopanih količinah • znatno povečal. Nižji bodo tudi prispevki, ki jih morajo plačevati zaradi onesnaževanja Save.
Gradnja, ki se je začela konec 1988 leta, se je zavlekla, separacija pa je zaradi spremenjene energetske politike doživela vrsto sprememb. Prvi program rekonstrukcije iz 1979 leta je zaradi načrtovane gradnje TETO 3 predvideval izključno suho odsejevanje, zdajšnja izvedba pa ohranja tudi mokro separiranje komercialnih vrst premoga.
R.K.
Kmečka ohcet 92 bo na Vidrgi
Ljubljana seje odpovedala kmečki ohccti, zato bo poslej vsako leto na začetku poletja na Vidrgi. Letos naj bi sc po starih šegah in navadah vzelo šest parov. Od tega trije slovenski in po eden iz ZDA, druga dva pa iz zamejstva - Furlanije - Julijske Krajine in avstrijske Koroške. Pri razpisu onstran luže bo sodelovala Izseljenska matica, pri izbiri iz zamejstva pa slovenski časniki.

mmrnmm

•*•*•*• mi'-'-
g‘ - ji! , ‘	X:.'
<:•

r.-.N| X
'■'A:-
Turistično društvo z Mlinš je že imelo prvo sejo namenjeno pripravam na ohcet, ki bo v nedeljo, 27. junija. Pričakujejo veliko udeležbo od vsepovsod, tudi narodnih noš naj bi bilo vsaj tristo.
M.V.
Lahko bi bilo še dosti slabše
Leto 1991 je bilo za gospodarstvo Zasavja eno najneugodnejših doslej. Podjetja so tudi zaradi velikega odpuščanja delavcev dosegla vendarle vsaj zadovoljive poslovne rezultate.
Najugodnejši so podatki o izvozu. Prihodkov na tujih trgih je bilo v višini ene milijarde 258 milijonov tolarjev. Indeks v primerjavi z letom prej je 340. Amortizacije so podjetja obračunala v višini 1.12 milijarde tolarjev, bruto dobiček pa je znašal 405 milijonov tolarjev. Zasavske firme so pridelale za milijardo izgub. Najvišje so v slovenskih rudnikih rjavega premoga, torej tudi v trboveljski občini, kjer imajo rudniki svoj sedež. Kljub večjim izgubam v primerjavi z letom 1990 kaže omeniti, da niso tolikšne v gospodarstvu kot v negospodarstvu, kar je svojevrstno presenečenje.
Akumulacija v višini 199 milijonov tolarjev je znatno večja kot leto prej. Toda številke je precej napihnila inflacija. Lani je izgubilo delo vsaj 2500 ljudi, nekaj sto pa jih še vedno čaka doma. Nič ne kaže, da sc bodo vrnili v svoje tovarne in podjetja. Če upoštevamo znatno zmanjšanje števila zaposlenih, so lanski rezultati gospodarjenja sicer skromni, utegnili pa bi biti še slabši, če ne bi skoraj vsi kolektivi precej povečali prodaje svojega blaga na tuje trge.
M.V.
Topleje nam bo...
Prejšnji teden so člani zagorskega izvršnega sveta sprejeli sklep o povišanju cen toplotne energije. Po predlaganem planu stroškov ter ob upoštevnju veljavnih cen bi bilo potrebno ceno toplotne energije dvigniti za 37,5 odstotkov. Vendar odlok o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin, ki je v veljavi od začetka letošnjega leta, ne dovoljuje prostega oblikovanja cen po posameznih občinah. Tako bo od L aprila dalje cena toplotne energije višja za 23,6 odstotka. To pomeni, da bodo morala posamezna gospodinjstva odšteti 35 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Člani IS so potrdili še ceno za prispevek za priključitev na toplovodno omrežje, ki znaša 1.150 tolarjev za kilovat'.
B.M.
Radeška Sopota je uspešen izvoznik
V lanskem letu je radeška Sopota na tujih trgih ustvarila 76 odstotkov celotnega prihodka. (pet milijonov 663 tisoč nemških mark). Računajo, da bodo s programom, ki bo zaposlil deset ljudi z zavoda za zaposlovanje, ustvarili še dodatna devizna sredstva. Po besedah direktorja podjetja Francija Lipoglavška je še vedno najbolj zanimivo angleško tržišče, kamor letno prodajo 20000 otroških posteljic, kar pomeni milijon funtov zaslužka. Poleg Velike Britanije izvažajo še v Kanado, Združene države Amerike, manjše količine v Kuvajt in Saudsko Arabijo, krijejo pa tudi potrebe v nekdanji Jugoslaviji.
S širitvijo proizvodnje se bodo poizkušali prebiti še na zahtevni skandinavski trg, saj so pred kratkim podpisali pogodbo za prodajo 1600 posteljic. Kljub spremenjeni zakonodaji o koriščenju lesne mase se za sedaj z njo še oskrbujejo v normalnih mejah. Vprašanje pa je, kaj bo v bodoče, saj nov deset odstotni prometni davek za izvozne izdelke stvari za oskrbo surovin spet postavlja na glavo. Dejstvo je, da ga bo nekdo v reproverigi moral plačati. Pri tem je ponavadi najbolj udarjen končni proizvajalec. Ne glede na to se v radeški Sopoti pripravljajo tudi na širitev prodaje v Združene države Amerike, kjer so program kolonialnega pohištva zamenjali s programom otroških posteljic.
Franci Kadunc
Agencija za razvoj Zagorja v letu 1991
Agencija za razvoj je bila pred enim letom ustanovljena zaradi spodbujanja razvoja podjetništva v zagorski občini. V tem obdobju je Agencija sofinancirala 10 podjetniških programov. Pridobljena sredstva za kreditiranje novih delovnih mest je vložila v 9 projektov v okviru katerih je pridobilo delo 16 delavcev. V preteklem letu je bilo prodanih za 400 tisoč nemških mark obveznic. Sredstva od prodanih obveznih so večinoma vložena v programe kot dolgoročni krediti.
Zelo pomembno vlogo je odigrala Agencija kot svetovalec podjetnikom in posameznikom pri registraciji podjetij, sestavi zahtevkov za pridobitev sredstev, pri izdelavi podjetniških načrtov, iskanju dodatnih finančnih virov ipd. Agencija pa je ob koncu lanskega leta sklenila tudi pogodbo za izdelavo zazidalnega načrta in investicijskega programa "Obrtno industrijske cone v Kisovcu".
B.M.
Proizvodnja, trgovina, uvoz - izvoz, d.o.o.
Pod hribom 2 61431 Dol pri Hrastniku Tel.: 0601/42-540 Fax.: 0601/42-540
poslovna enota: ŽELEZNINA KOZOLE
-	bela tehnika in akustika
-	instalacijski material za elektriko, vodovod in ogrevanje
-	barve in laki
-	svetila
-	drobni gospodinjski aparati in posoda
-	cement, apno in lepila
-	prodaja na tri obroke brez obresti
-	prodaja preko stanovanjske zadruge
DOSTAVA NA DOM
poslovna enota: PROIZVODNJA SVETIL
-	lestenci
-	reflektorji
-	lampioni
-	zaščitni kotniki za stopnice
DELOVNI ČAS: usok dan od 7.30 do 18.30 sobota od 7.30 do 12.30
fj
|
Ä

illllfflll
I
IliSlI i
I
TRGOVINA Z MODNIMI IZDELKI
I	w
ŠIVILJSKI ATELJE
ii
I	ODPRTO:
I vsak dan l6.oo-xg.oo sobota 8.00-12.00
1
.	Telefon: 0601 63-179
I
NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA
V NESREČI
NE BOSTE OSTALI SAMI.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA
OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE TRBOVLJE, Cesta oktoberske revolucije St. 14,
Telefon: 0601-21 844, 21 298
IFIREED&TAsVNEŠSTVBs	v
HRASTNIK, Cesta F. Kozajja 7, tel 41 755 ZAGORJE, Cesta zmage b.S., tel 61 450

K KERA-TRADE d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM ji	NA DEBEL 0 IN DROBNO
ZAGORJE ob Savi, Cesta 9 avgusta 24 telefon: 0601 62-456
- KERAMIČNE PLOSCICE IZ UVOZA
-	SANITARNA KERAMIKA
-	STAVBNO POHIŠTVO
JELOVICA
s
PODJETJE ZA SVETOVANJE INŽENIRING IN TRGOVINSKO POSREDOVANJE, d.o.o.
DEJAVNOST PODJETJA:
-	posredovanje, načrtovanje in svetovanje računalniške opreme
-	prodaja Software opreme firm MICROSOFT, BORLAND in drugi
-	izdelava rač. programov za fin.-rač., tehnična in druga področja
-	načrtovanje računalniških mrež, prenos podatkov, inf. analize
-	organizacija tečajev iz področja računalništva:
POKLIČITE!
C.	20. julija 2c, Zagorje ob Savi, tel./fax: 0601 / 61 611
Novih štipendij komaj za malo večji šolski razred
Povsem razumemo osuplost številnih staršev, katerih otroci zapuščajo osnovne ali srednješolske klopi, in so računali na kadrovske štipendije. Marsikdo med njimi kar ne more verjeti, da je pravkar objavljen razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1992/93 tako okleščen in oskubljen kot nikoli doslej. Za vrsto poklicev ali študijskih usmeritev ni razpisane niti ene same štipendije.Njihov strah v celoti razumemo. Resnici na ljubo: kakšnega številčnega razpisa sicer nismo pričakovali; v nobenem primeru pa nismo računali, da bodo vse tri zasavske občine razpisale komaj 50 štipendij. To je vsaj pet došestkrat manj kot še pred nekaj leti, kar je lep dokaz, v kako težkem položaju je gospodarstvo našega območja.
Po svoje tiči v tem tudi posreden dokaz, da marsikje sploh nimajo predstave, kako bodo zvozili prehodno obdobje. Upravičeno marsikje zatrjujejo, da so v resnih skrbeh, da je pred njimi skoraj sedem let - sedem suhih krav in da sc v tem času ne nadejajo skorajšnjega izboljšanja razmer.
Marsikje so začeli varčevati tudi pri kadrovanju oz. štipendiranju, kar sc nam ne zdi najsmotrneje, če pomislimo, da nimajo ustrezne kvalifikacijske strukture. Skoraj nerazumljivo se zdi, da med štipenditorji tokrat ni znanih podjetij. Da je v hrastniški občini samo Steklarna razpisala nekaj štipendij in da seje prvič zgodilo, da so v zagorski občini razpisali več štipendij kot v trboveljski.
M.V.
■ / 1 ELEKTROPROM 1/ I trgovina MIKRO Izlake
sporoča cenjenim kupcem, daje bilo v soboto, 28.3. 1992 v Medijskih Toplicah nagradno žrebanje. Izzžre-bani so bili:
1.	Barvni TV (šl. nagrajenca 6)
2.	Syntesizer Yamaha (78)
3.	Verige Praklis (14)
4.	Telefonski aparat Iskra (4)
5.	Lestenec (Grabnar) (65)
6.	El. omarica (32)
7.	-8. Likalnik (30, 51)
9.	Jedkanica Ljubljana (45)
10.	Jedkanica Izlake (69)
11.	-15. Ročno orodje (92,13,38,86,57) 16.-20. Božiček (106,20,75,53,33)



■ • •«•»•« jr• • * • • •
ii/ T.v.
■ • • • • • • • • • • • •
Obrtniki na sejmu
Obrtna zbornica Zagorje jc tudi letos pripravila ogled enega največjih sejmov obrti na svetu v Munchnu. Mednarodni razstavljale! so v 25 halah prikazali najsodobnejšo opremo za različne de-
javnosti (izdelki domače in umetne obrti, oprema, avtoremontne dejavnosti, predelava lesa in plastičnih mas, obdelava kovin, gradnja, ureditev okolja, gostinska in živilska dejavnost). Člani OZ Zagorje so se vrnili z novimi idejami za boljše delo. Dvodnevna ekskurzija jc minila v dobrem razpoloženju. Harmonikarja Janez Škrinjar in Franc Kos sta poskrbela za dobro vzdušje. V nabito polni "pir hali" pri Mathascrju sta zaigrala na harmoniko dve slovenski narodni. ( na fotografiji med nastopom)
N.N.
V Sedražu bodo obnovili cerkev
V Sedražu, vasi na zahodnem robu laške občine, nameravajo obnovili farno cerkev župnije Sv. Jedert. Ustanovili so odbor za obnovo, ki bo pripravil vse potrebno za začetek del. Cerkev je znamenitost kraja. Njeno prednico so okrog leta 1485 uničili Turki. Sedanjo so zgradili leta 1652. Cerkev jc bila sprva romarska. Verjetno jo je postavil isti mojster, ki jc zgradil tudi cerkev sv. Mihaela nad Laškim, saj je videti kot kopija šmihcl-ske. Nekdaj jc bil okrog cerkve utrjen tabor s stolpom in jarkom, do leta 1838 pa tudi pokopališče. Ohranjena sta še dva stopniščna vhoda in nekaj nagrobnih tabel v cerkveni fasadi.
M.l>.
DPZ Zora in SIZ
V	petek, 27. marca, je kultura v Zagorju dobila še enega pokrovitelja. V kisovški Marci! sta direktor Strojne elektro industrije Zagorje Iztok Živko in predsednica Dekliškega pevskega zbora Zora iz Čcmšcnika Andreja Suša podpisala reklamno pogodbo. S IZ bo financiral nastope pevk, le-te pa bodo na svojih nastopih reklamirale podjetje iz Zagorja.
V	Marci! so pevke iz Cemšenika poskrbele za prijetno vzdušje.
B.M.
YU 3 DAZ Zagorje
Radioamaterski klub je v Zagorju star trideset let in seje v tem obdobju že petkrat selil. Nazadnje pred kratkim, ko so si člani prostore kluba uredili v Domu ljudske obrambe. Ti prostori so tudi nekakšna nagrada za njihovo delo. Tako so lani pripravili dva tečaja za radioamaterje na kratkih in ultra kratkih valovih, republiško tekmovanje v "lovu na lisico" in sodelovali pri obrambi Slovenije.
Tudi letos so že organizirali enak tečaj kot lani in spremljali gorski tek na Prvine. Veliko dela jih čaka še v njihovi koči na Čemšeniški planini, pri čemer pričakujejo pomoč sponzorja, zagorskega podjetja Piramida.
Izgubili pa so nekaj članov, saj so člani z Izlak ustanovili svoje društvo. Tudi tu konkurenca ne škoduje, pravijo, če je seveda zdrava. Radioamaterji se zahvaljujejo vsem organizacijam, ki so jim pomagale, in upajo, da bodo težkim časom navkljub še sodelovali. Zainteresirane pa vabijo v svoje prostore vsako sredo med 18. in 19. uro.
P.B.
j MALI OGLASI še naprej zastonj.
? Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate j le priloženo naročilnico in jo poslati do 8.4.1992 na naslov ] Uredništva Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. ; Opozorimo naj, da bomo objavili le male oglase, kjer bo dopi-5 san točen naslov pošiljatelja, saj lahko sicer pride do nepo-; trebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. To-:	krat objavljamo tudi male oglase iz Zasavskega oglasnika.
GARAŽE, HIŠE, VIKENDI
•	PRODAM hišo - dvojček, 112 m2 na parceli 641 m2 v Dom in vrtu v Trbovljah. Tel.: 24-247 (popoldan).
•	ZAMENJAM komfortno garsonjero 33,2 m2 za dvosobno stanovanje. Tel.: 61-439.
•	V ZAGORJU najamem stanovanje v privatni hiši ali bloku, po možnosti opremljeno. Tel.: 63-272.
•	PRODAM zidano garažo in Opel Kadeta v Koloniji 1. maja 29, Trbovlje za 10.000 DEM. Tel.: 23-622.
•	PRODAM zidano garažo v Šuštarjevi kol. 33, Trbovlje. Cena 3.000 DEM. Tel.: 22-927.
•	NA POLJU v Zagorju, nasproti bloka št. 2 prodam garažo. Tel.: 73-537.
•	PRODAM garažo v Zagorju, v centru mesta, 4 x 6,5 m. Cena po dogovoru. Tel.: 63-484.
•	PARCELO - 800 m2, Spodnji Log pri Litiji, sončna lega, dostop z glavne ceste prodam. Cena 15.000 DEM. Tel.: (061) 113-144, int. 21-68 (dopoldan).
•	PRODAM zazidljivo parcelo 1 283 m2, čudovita sončna lega, Dol pri Litiji. Ivan Lapornik, Nasipi 27, Trbovlje.
ZAPOSLITEV
•	VSI, ki se odločite poizkusiti v zastopniški prodaji pokličite. Tel.: 71-823 od 18. do 21. ure.
•	IŠČEM frizerko, Frizerstvo Štefka Zapotnik, Zagorje. Tel.: 61 -299.
•	DELO na domu. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko. Aleš Klinc, Vrh 2, Zagorje ob Savi.
•	SEM mlajši upokojenec, iščem delo, pomoč pri zidavi hiš, pri krov-skih in drugih delih, zainteresiran sem tudi za delo v tujini. Tel.: 63-129.
•	NA TEREZIJI v Trbovljah iščemo varstvo za enoletnega fantka. Tel.: 25-527.
e POPRAVLJAM expanzijske posode za centralne kurjave z garancijo na popravilo. Demontaža, montaža. Tel.: (061) 653-454.
APARATI
•	UGODNO prodam 310 I zamrzovalno skrinjo. Tel.: 22-714 (od 16. -19. ure).
•	PRODAM avtomat za kuhanje kave - Prestige espresso bar. Tel.: 25-986.
MOTORJI
•	PRODAM moped BT - 50 S za 16.600 SLT. Tel.: 23-313.
e TOMOS BT 50 S, letnik 1988 prodam ali zamenjam za Z 750 ali 1 26 P od leta 1980 dalje. Miran Potisek, Dvor 22, Šmartno pri Litiji.
AVTOMOBILI
•	PRODAM Mercedes 240 D tip 123, letnik 1979 (z manjšo okvaro). Tel.: 22-383 (popoldan) ali 21-003 (dopoldan).
•	PRODAM Mitsubishi Celesta, letnik 1978, M 2 250, letnik 1979 in 126 P, letnik 1989. Tel.: (061) 877-033.
•	PRODAM Jugo 45, letnik 1987, prevoženih 31.000 km, cena 3.000 DEM. Tel.: 73-713.
e ZA VUGO 45 Koral prodam rezervne dele. Tel.: 81-169.
•	PRODAM Zastavo 101 GTL po delih, letnik 1985. Tel.: 61-031 (dopoldan - Renko Edi).
• PRODAM avto GOLF UNIŠ - D, letnik 1978, avto-radio, nujno! Cena po dogovoru. Tel.: 22-808. e PRODAM 126 P, letnik 1988, reg. do marca 1993, prevoženih 31.000 km za 2.700 DEM. Tel.: 21 -705.
RAČUNALNIKI
•	PRODAM računalnik Spectrum s TV, 9 kaset igric ter vsemi potrebnimi priključki za 12.500 SLT. Sebastjan Snoj, C. Oktoberske revolucije 8, Trbovlje.
•	PRODAM računalnik Commodore 64 (kasetnik, disketnik, diskete) ter kolo Pony. Tel.: 24-841 (od 19. do 20. ure).
•	PRODAM računalnik AMIGO 500, razširjeno na 1 MB s TV modulatorjem, džojstik, literaturo ter 107 disket. Cena po dogovoru. Tel.: 62-311.
ŽIVALI
•	PRODAM pritlikave pudle, odličnih staršev bele, cena po dogovoru. Tel.: 21-740.
•	ČISTOKRVNE perzijske mucke z rodovnikom naprodaj! Tel.: 22-899.
RAZNO
•	PRODAM jadralno padalo X 3, cena 1200 DEM. Tel.: 73-795.
•	RAZTEGLJIVO sedežno garnituro ugodno prodam. Tel.: 23-854.
e PRODAM večje količine destilirane vode, 50 % ceneje. Tel.: 71 -622.
•	PRODAM motorno žago TANAKA v garanciji za 450 DEM, Avtomatik A3, letnik 1988 za 300 DEM. Roman Stopinšek, Ul. Prvoborcev 12, Hrastnik.
•	PRODAM okroglo mizo in stole bele barve. Tel.: 42-081.
•	SATELITSKO anteno, novo, zapakirano, 54 kanalov, stereo, 070 z daljinskim upravljanjem, cena 630 DEM. Tel.: 41-933.
•	DESKO za rolko (novo) - Powel Peralta in 20 m2 talne plute ugodno prodam. Tel.: 24-682.
•	POKROV motorja za Vugo, pripravo za vrtanje lukenj za Tipeljne, prednjo traktorsko gumo 5,50 - 16 prodam. Strešno opeko Novi Bečaj M 333 T kupim! Tel.: (061) 653-454.
•	PRODAM za polovično ceno MIO za dvotarifni električni števec. Tel.: 21-756.
•	PRODAM vilice (prednje) in blatnik od BT 50. Prodam tudi šport ba-lanco. Tel.: 63-147.
•	PRODAM knjige - leksikone, slovarje, pišite za brezplačen spisek. Miljana Umek, Polje 27, Zagorje.
•	PRODAM J.V.C. CD player - malo igran. Cena 400 DEM. Komplet stolp Hitachi 800 DEM. Tel.: 41-102 (po 20. uri).
•	UGODNO prodam novo, še nerabljeno okroglo otroško stajico. Tel.: 61-711.
•	SMREKOV opaž, neposušen z dostavo. Cena 250 SLT/m2. Tel.: (063) 760-686.
•	PRODAM pasjo hišico, novo, izolirano za srednje velikega psa. Cena 2.000 SLT. Marija Simončič, Kešeto-vo 3, Trbovlje.
/ \
KRAJEVNA SKUPNOST IZLAKE
Odbor za izgradnjo Doma društvenih dejavnosti
ZADEVA: Zbiranje ponudb
Krajevna skupnost Izlake - Odbor za izgradnjo DDD Izlake na podlagi te objave zbira ponudbe za najem poslovnih prostorv v objektu DOM DRUŠTVENIH DEJAVNOSTI na Izlakah.
a)	Lokal velikosti 56 m2 z odprto teraso velikosti 101 m2 Lokal je dograjen do IV. gradbene faze (zaprt z dokončano fasado) in je primeren za opravljanje gostinske dejavnosti.
b)	Lokal velikosti 22 m2 dokončan do IV. gradbene faze, primeren za opravljanje trgovske dejavnosti.
Pogoji najema:
1.	Najemnina znaša 20 DEM/m2 na mesec,
2.	Plačilo najemnine za dobo dveh let vnaprej,
3.	Dokončanje lokala financira najemnik sam,
4.	Vrednost del, potrebnih za dokončanje, se poračuna z najemnino.
Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo na sedež Krajevne skupnosti Izlake, Odbor za izgradnjo DDD v roku 14 dni po objavi.
Po navedenem roku bodo interesenti vabljeni na razgovor na sedež krajevne skupnosti Izlake.
Odbor za izgradnjo DDD Izlake
\___________________________________________________________J
preženimo O
JJOLG ČAD
KINO PROGRAM
ZAGORJE - Delavski dom
2.4.	-6.4. Bingo (am. komedija) čet, pet, sob ob 18.00, pon ob 19.00
2.4.	-5.4. Nikoli ne spi sama (am. trda erotika) čet in ned ob 20.00
3.4.	-7.4. Vrnitev v plavo laguno (am. pustolovski) pet, sob ob 20.00, ned ob 18.00, tor ob 19.00
5.4.	-9.4. Barva denarja (am. drama) sre ob 19.00, čet ob 20.00
9.4.	-13.4. Smrtne misli (am. thrillcr), čet, sob, ned ob 18.00, pon ob 19.00
11.4.	-14.4 Jezus iz Nazareta (am. zgodovinski) sob in ned ob 20.00, tor ob 19.00
15.4.	ob 19.00 Ruleta strasti (nemška trda erotika)
HRASTNIK - Delavski dom
2.4.	ob 19.00 Surovi udarci (am. akcijski)
4.4.	- 6.4. Highlander 2. del (am. znan. lani.) sob in ned ob 17.00, pon ob 19.00
4.4.-5.4. Zelo razuzdana (am. trda erotika) soh in ned ob 19.00
8.4.	-9.4. Bingo (am. komedija) sre ob
17.00	in 19.00, čet ob 19.00
11.4.	-13.4. Ameriška n j in ja 4 (am. akcija) sob in ned ob 17.00 in 19.00, pon ob
19.00
13.4.	-16.4. Podvodni plato (am. akcija) sre ob 17.00 in 19.00, čet ob 19.00
I)OI. PRI HRASTNIKU - Kulturni dom
4.4.	ob 18.00 Zgodba iz L.A. (am. akcija)
11.4.	ob 18.00 Podvodni plato (am. ak-
cija)
PRIPOROČAMO
V filmu Bingo nastopa eden najbolj inteligentnih psov na svetu. Film za staro in mlado. Vrnitev v plavo laguno z mlado igralko jugoslovanskega rodu Mili» Jovo-vicli nadaljuje uspeh Plave lagune. Zanimanja je vreden tudi film Franca ZefTirel-lija Jezus iz Nazareta.
SEMINAR
Trbovl je: v dvorani Skupščine v Trbovljah bo 3.4. ob 16.00 seminar o zlorabi drog. Predavala bosta dr. Dušan Nolimal in Marjan Gorjup
OKROGLA MIZA
Trbovlje: Slovenska nacionalna stranka pripravlja 3.4. ob 17.00 uri v sejni sobi KS Center na Trgu revolucije okroglo mizo, na
kateri bodo predstavili SNS. Gost: Zmago Jelinčič.
OBČNI ZBOR
Hrastnik: 8. aprila ob 17. uri vabi Društvo diabetikov na občni zbor v sejno sobo Delavskega doma. Pogovorili se bodo o participacijah, zdravilih, časopisu Sladkorna bolezen in drugem.
RAZSTAVE
Trbovlje: do 3.4. je v galeriji Delavski dom še odprta razstava slikarja Leandra Fužirja.
Trbovlje: 14. prila ob 18. uri bodo v galeriji D D Trbovlje odprli razstavo del slikarja Vincenca I Ilcbša iz Tržiča. Odprta bo do 28. prilaZKO Trbovlje pripravlja predstavitev slikarja in krajši kulturni program.
Zagorje: v Delavskem domu je še odprta razstava otroških risb
KONCERTI
Zagorje: 10.4. ob 18. uri bo v Delavskem domu 18. instrumentalna revija zasavskih glasbenih šol. Nastopajo gojenci iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Radeč in Litije.
GLEDALIŠČE
Hrastnik: 9. 4. dopoldan bo v Delavskem domu srečanje otroških gledaliških skupin
Trbovlje: na odru Delavskega doma sc bodo člani MG Svobode 2 Trbovlje v okviru večernega abonmaja predstavili z delom Vzorni soprog. Točnega datuma do zaključka redakcije nismo prejeli.
.Čem.šenik: Dramska skupina bo z. Razkrinkano moralo gostovala 4.4. v Preddvoru,
5.4.	na Taboru in 11.4. v Šmartnem pri Litiji.
PLES
Čem.šenik: 12. 4. ob 16. uri bo v prosvetnem domu v Ccmšcniku folklorna prireditev "Godci godile, raj je začel". Nastopajo: plesalci PD Čem.šenik, OŠ Čem.šenik in Svobode Center Trbovlje.
vsak četrtek zabava ob izbrani glasbi (cv-ergreeni, rock in aller)
Mesečimi: v petek, 3. aprila zvečer nastop I Iclcnc Blagne
ŠPORT
NOGOMET
Hrastnik: 4.4. oh 16.30 1 Iraslnik - Krško (MN L)
Trbovlje: 5.4. ob 16.30 Oria Rudar -Maribor (SNI.)
Zagorje: 12.4. ob 16.30 Llckiroclcmcnt - Publikum (SNL)
Kisovec: 12.4. ob 16.30 Svoboda - Studio D (2. SNL), predtekma ob 14.30 Svoboda -Triglav (mladinci)
Trbovlje: 12.4. Ob 14.30 Oria Rudar -Slavija SIVI (ml.)
Trbovlje: 15.4. ob 16.30 Oria Rudar -Nafta (SNL)
ROKOMET
Hrastnik: 4.4. ob 19.00 Emens Dol -Krog (SRL)
Radeče: 4.4. ob 19.00 Radeče - Dobova (SRL)
Litija: 11.4. ob 19.00 Presad - Omnikom Rudar (Superliga)
Radeče: 11.4. ob 19.00 Radeče - Euro-das (SRL)
Zagorje: 11.4. ob 19.00 Zagorje -Radečcpapir B (2.SRL)
KARATE
Trbovlje: 4.4. ob 11.00, finale ob 15.00 -državno prvenstvo v katah in športnih borbah (člani in članice)
ŠAH
Zagorje: 15.4. ob 9. uri - tekmovanje društev upokojencev Zasavja in Posavja
naša
BODOČNOST
Od 14. marca do 27. marca se je v trboveljski bolnišnici rodilo 15 deklic in 11 dečkov.
14. marca Tinka LAZAR - sin Domen (Zagorje), Marina KAČIČ - sin Jurc (1 Iraslnik), Vanja KOROŠEC - hči Nina (Trbovljc)č 15. murec: Karmen KOPIJŠAR - hči Kaja (Hrastnik), Tatjana GRUŠOVNIK - hči Rosana (Celje), Marjeta JESIH - sin Miha (Zagorje),Ivka TOMIČ - sin Peter ('Trbovlje); 16. murec: Stanka GRABNAR - sin Nejc (Zagorje), Encsa JUNIJ ZO VIČ - hči Aldina (Zagorje; 17. murec: Jasmina KME TIČ - hči Tamara (Trbovlje); 20. marec: Nada GABER-sin Malic (Žalec), Ivica BUKOVŠEK-sin Andrej (Hrastnik); 21. marec: Ivica GOLČAR - sin Timotej (Zagorje); 22. marec: Polona KMETIČ - hči Klavdija (Laško), Ivanka MLINAR - sin Žan ("Trbovlje), 2.1. murec: Marija ČEBIN-PRAŠNIKAR - hči Maja (Zagorje); 24. marec: Jana REN ČOF - hči Maša (Zagorje), Mojca KMETIČ - sin Andraž (Radeče); 25. marec: Dušanka KRŽIŠNIK - sin 'Tomaž (Trbovlje), Darja RAZBORŠEK - hči Neža (Zagorje), Mojca JESENŠEK - hči Tjaša ("Trbovlje); 26. murec: Irena URANKAR-GRDEN - hči Nastasja (Zagorje), Mojca KONCILIJA - hči Nika ("Trbovlje); 27. marec: Mateja SALMIČ - hči Inge (Laško).
ISKRENE ČESTITKE

Življenje, prepleteno
s kulturo
Nanda Guček je znana kulturna delavka v Trbovljah. Še posebej jo poznajo ljubitelji gledališča in vokalne glasbe.
Kje so korenine Bernotovih?
S starši smo živeli na Sv. gori, sedaj Zasavski gori. Bilo nas je kar precej, poleg staršev še šest deklet in en poba. Leta 1943 je bil dom požgan in poiskali smo zavetje pri raznih dobrih ljudeh. Preživljali smo se, kakor smo vedeli in znali. Po končanem učiteljišču sem sprva štiri leta službovala v Beltincih v Prekmurju, leta 1960 pa sem prišla v Trbovlje. Zaposlena sem bila na Osnovni šoli - pedagoški enoti Ivana Cankarja. V tem času sem bila osem let, dve mandatni dobi, tudi vodja pedagoške enote. Upokojena sem bila septembra 1991.
Že v mlajših letih si se zapisala petju in gledališču?
Doma smo mnogo prepevali, saj nas je bilo kar za majhen zbor. S petjem sem nadaljevala na učiteljišču, kasneje v Beltincih. Tam sem nastopala že tudi na odru. Po prihodu v Trbovlje sem se leta 1960 vključila v mešani pevski zbor Svobode II. Hkrati sem pela tudi pri ansamblu Veseli rudarji. V okviru tega ansambla je deloval tudi pevski kvartet HUMANA. Z ansamblom smo nastopali po vsej Sloveniji, enkrat celo v Slovenski filharmoniji. V šoli, kjer sem poučevala, sem vodila tudi otroški zbor.
Dolgo poješ tudi v učiteljskem pevskem zboru Emila Adamiča?
V tem zboru pojem že od leta 1960 dalje, torej 32 let, kot altistka. Od leta 1988 dalje zboru tudi predsedujem. Vaje imamo enkrat mesečno po dve uri v Celju, sicer pa je sedež zbora v Ljubljani.
Zadnji čas vodiš kot zborovodkinja še ženski pevski zbor pri Kulturnem društvu upokojencev v Trbovljah?
Res je, že drugo leto vodim ta zbor 25 pevk. Februarja letos smo že pripravile koncert v domu Svobode II, nastopamo pa večkrat tudi v domovih upokojencev, ne le v Trbovljah, tudi drugod. Seveda ne gre v tem zboru le za prepevanje, pač pa v dobršni meri za družabnost.
Mladinsko gledališče Svobode II je pred kratkim uprizorilo Malega povodnega moža O. Preusslerja v tvoji
dramatizaciji in režiji. Od kdaj deluje to gledališče?
Leta 1965 sem začela z Mladinskim gledališčem v osnovni šoli Ivana Cankarja, kjer sem poučevala. Kmalu smo se s tem gledališčem vključili v Svobodo II in tu delujemo še sedaj. 27 let je že minilo in v tem času smo pripravili in uprizorili 32 premier. Vseh nastopov je bilo preko 300. Nastopamo v okviru osnovnošolskega gledališkega abonmaja. Poleg Malega povodnega moža sem dramatizirala doslej še Mažurano-vičevega Hlapiča, pri Janku in Metki sem dodala drugo dejanje. Igre sem večkrat tudi režirala. Moje igre so režirali tudi Ivica Jarc, Geni Rak, Igor Žužek in Bogomir Veras. Sicer pa že dolgo sodelujem tudi v dramski sekciji ZKO Trbovlje.
V Tvoji družini nisi edina, ki je tako zagnana in uspešna. Sin Vili je uspešen alpinist, Andrej pa profesor telesne vzgoje. Oba sta tudi glasbenika. Kako razporejaš svoj čas, da se Ti dan izteče?
Potem, ko sem pred leti vdovela, je seveda dodatno breme padlo tudi name. Ko sta sinova odrasla, je postalo mnogo lažje. Sicer pa vsi živimo zelo racionalno in vsaka minuta je zelo. izkoriščena. Moram reči, da mi ni nikoli dolgčas. Delo doma si usklajujemo in nekako gre.
Načrti? S čim se še ukvarjaš?
Ostala bom zvesta gledališču in petju. Rada pa bi obveznosti preložila na mlajše sodelavce - režiserje, pevovodje. Čez tri leta bo Učiteljski pevski zbor Slovenije Emila Adamiča praznoval svoj 70-letni jubilej in takrat nameravam pri tem zboru končati svoje dolgoletno sodelovanje. Sicer pa bi rada še dolgo hodila v planinski svet, v prostem času pa bi se rada po malem ukvarjala tudi z vrtom. Za razvedrilo, pa tudi za kakšen majhen pridelek.
Tine Lenarčič
Nov dom radeškega pihalnega orkestra
V soboto bodo radeški godbeniki končno dobili ustrezne prostore za svojo dejavnost. Če smo iskreni si to po dolgih letih uspešnega dela tudi zaslužijo. Nov dom, nekdanji TVD Partizan, bo poleg kulturnega ustvarjanja godbenikov služil tudi ustvarjanju radeških pevcev.
Dom so začeli obnavljati v letu 1988, saj stara telovadnica TVD Partizan ni več služila svojemu namenu. Odločitev, da se objekt nameni kulturni dejavnosti, je bila logična. Star godbeni dom je predviden za rušenje ob nadaljevanju izgradnje HE Vrhovo. Vrsto let je
služil svojemu namenu, v njem so vzgojili generacije godbenikov in ob razvoju omenjene dejavnosti je postal pretesen za vse številčnejši kolektiv Pihalnega orkestra.
Rekonstrukcija bivšega sokolskega doma je bila zahtevna, saj je od prvotnega objekta ostal le skelet. Naložba, ki jo je v imenu investitorja KS Radeče vodilo podjetje Radečepapir, je veljala 23 milijonov tolarjev. V tej vrednosti je zajeto najnujnejše za odvijanje glasbene instrumentalne in vokalne dejavnosti. Sredstva so zbrali od odškodnine za star Godbeni dom, sodelovala pa je občina, drugi sponzorji in pokrovitelj Radečepapir, ki je tudi prevzel gospodarjenje doma. V njem je sedaj dvorana za vadbo mažoret, vadbeni prostor za godbenike, garderobe in sanitarije. Ter seveda tudi primeren prostor za nekdanje lastnike, športna društva, kjer bodo imeli društveno dejavnost. Kraj pa je spet bogatejši za lep kulturen objekt.
Franci Kadunc
HRASTNIK
Srečanje otroških gledaliških skupin bo potekalo letos v Delavskem domu Hrastnika. 9. aprila dopoldne bodo gostili Zagorjane, Lilijo in Trboveljčane. Z Dobovea se bodo predstavili s krajšima igrama Janko in Metka danes in Ma-miea se nikoli ne postara.. Režiserka: Milena Jamšek. KUD Gcos iz Vač pripravlja pod mentorstvom Alenke Kolene Dva Petrčka. Manja Golee režira Vclikaško skrivnost, s katero bodo že v začetku aprila pripravili več predstav za šolarje v Hrastniku in na Dolu. Sodelovanje na srečanju mladih gledališčnikov so prijavili tudi z OŠ Slavko Grum iz Zagorja.
Glasbena šola Hrastnik sc pripravlja na revijo v Zagorju. Od 6. - 15. aprila pa bodo tekli oddelčni nastopi za starše v dvorani glasbene šole. V lem času si bodo prišli pogledat njihove prostore otroci vseh drugih razredov Hrastnika in Dola.
Likovno ustvarjanje šolarjev na obeh hrastniških šolah poteka te dni na temo Ekologija ne pozna meja. Natečaj so razpisali Zeleni Slovenije, vendar bodo otroci z. vsebino izdelkov opozorili tudi svojo okolico - divja smetišča, sortiranje odpadkov, uničevanje narave... Ugaja jim, ker rišejo na velik format lista - 52 x 52 cm in ker lahko uporabljajo na enem izdelku več različnih tehnik. Zakaj jim ne bi ustregli?
Fanči Moljk
TRBOVLJE
12. marca so dijaki trboveljske gimnazije pripravili v čitalnici Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah literarni večer. Namenili so ga svojemu nekdanjemu dijaku te šole Urošu Zupanu ob izidu njegove prve pesniške zbirke Su-tre. Pesnik je v polni čitalnici bral svoje pesmi in jih pojasncval.
V dvorani Glasbene šole Trbovlje je bil 18. marca koncert gojencev glasbenih šol Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Nastopili so: učenci klavirja Vesna Pi-
gae in Saša Golob iz. Hrastnika, Tanja Božiček, Anja Čibej, Uroš Grahek. Vito Logar in Miha Knaus iz Trbovelj ter violinist Benko Klemen iz. Zagorja. Vsi so se udeležili tudi Republiškega tekmovanja mladih glasbenikov v Celju konce marca.
V' likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu so isti dan odprli razstavo Cicibanova pomlad. Svoja likovna delaje predstavil kotiček za oblikovanje Vzgojno varstvenega zavoda Trbovlje, ki ga vodi vzgojiteljica Helena Dolanc.
24. marca so odprli samostojno likovno razstavo del slikarja Leandra Fužirja iz Črne na Koroškem. Postavil jo je v organizaciji ZKO Trbovlje v Likovni galeriji v Delavskem domu. Slikar se Trboveljčanom predstavlja s 35 deli v olju z. rudarsko motiviko.
Razstava bo odprla do 3. aprila.
Tine Lenarčič
ZAGORJE
Peto in obenem zadn jo abonmajsko gledališko predstavo so Zagorjani lahko videli pretekli četrtek. Polde Bibič je z. duhovito monodramo Pavla Lučana Živelo življenje, Luka De dal zadnjo piko na i letošnji komedijsko obarvani abonmajski ponudbi. Resno in prismuklnjeno izpovedovanje vaškega posebneža je izzvalo mnogo
prisrčnega hihitanja pri -mladih in starejših. Prijeten konec sezone, čeprav ta komad na začetku ni bil predviden.Gremo naprej!
Razstavo Sama Perparja bo v avli Delavskega doma zamenjala razstava otroških ustvarjalcev. Likovni vzgoji posvečajo namreč v zagorskem vrtcu vse večjo pozornost in razstavljeni "cukrčki" bodo zaključili načrtovani likovni projekt, ki je vseboval tudi ogled Narodne galerije v Ljubljani, strokovno vodenje po njen in risanje. Gremo naprej!
Danes, v četrtek, bo v avli Delavskega doma svojevrstna uradna otvoritev Yamaha glasbene šole, ki je že začela delati v sosednji Wcinbcrgcrjevi hiši. Ideja in izvedba šole Elcktroprom Izlake in drugi. Gremo naprej!
V petek, 10. aprila, se bodo ljubiteljem instrumentalne glasbe v Delavskem domu predstavili učenci zasavskih glasbenih šol. Ta 18. instrumentalna revija nam bo pokazala, kako na gosto so posejani glasbeni talenti v glasbeno nadarjenem Zasavju. Vabljeni vsi zasavski godbeniki, simfoniki in drugi instrumentalni ljubitelji in izvajalci. Gremo naprej!
Na velikonočni petek vabi zagorska knjižnica vse, ki jih zanima oživljanje domačega ljudskega izročila, na barvanje pirhov v lutkovno dvorano Delavskega doma. Pričakujejo veliko otrok, sproščeno razpoloženje in zanimanje odraslih. Gremo naprej!
Nande Razboršek
Lokvanji" - skice i- glini za posode, notranjo opremo; Zlato Rudolf, 19X2
............BooSSSäBeeS
ELEKTROPROM d.o.
IZLAKE
telefoni: (0601) 73 532, 73 846, v Zagoiju: (0601) 62 012 telefax: 73 737
Elektroprom z Izlak razpisuje v svojih trgovinah MIKRO na Izlakah,
YAMAHA v Zagorju in v trgovini z nekorantnim blagom v Kisovcu za vse gotovinske nakupe v vrednosti nad 2.000 SLT nagradno žrebanje.
Žrebanje bo vsako zadnjo soboto v mesecu.
Vsakič bo izžrebanih za vsakih 100 izdanih kuponov deset dobitkov.
Vsi dobitki so vredni od 1.000 do 10.000 SLT in drugič:
VSAK DVAJSETI KUPEC DOBI BARVNI TELEVIZOR:
Takoj, ko bo prodano 20 TV aparatov Gorenje, bo žrebanje kuponov in eden od dvajsetih bo dobil nov TV barvni sprejemnik.
Ne zamudite te priložnosti, ko dobiš za poceni TV aparat (tovarniška cena) lahko še barvni TV za darilo.
TRGOVINE:
MIKRO Izlake YAMAHA Zagoije trgovina v Kisovcu veletrgovina Izlake
PROIZVODNJA:

Tiskana vezja Elektroinstalacije
...... ^
jm
sdF
lilli...lili iSSIšč
mmmmmmzm s -____L
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
Z AS
ZAVAROVALNA AGENCIJA ul. 1. junija 4, Trbovlje (stari zdravstveni dom)
Tel.: 24 304
NUDIMO
NAJBOLJ KONKURENČNE CENE ZA VSA PREMOŽENJSKA ZAVAROVANJA,
TUDI
AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA
(požarno, stanovanjsko, protivlomilsko, strojelomno, zavarovanje računalnikov, odgovornosti ...) in
NAJUGODNEJŠE PLAČILNE POGOJE (4 obroki brez obresti), GOTOVINSKI POPUSTI, POPUST S KARTICO NEDELJSKEGA.
Z NAMI JE SKRB ZA VAŠO PRIHODNOST MANJŠA
Obiščete nas lahko vsak dan od 6.30-18.00, ob sobotah od 8.00-13.00.

ERD|KOdo0
GLOBALNI ENGINEERING
C.	20. julija 2/c, Zagorje
OBVEŠČAMO stranke, da smo odprli novo dislocirano enoto ERDEEKO d.o.o. POSREDNIK na Cesti 9. avgusta 46/a, Zagorje.
PONUJAMO BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE ter prehrambene izdelke po diskontnih cenah.
SE PRIPOROČAMO.
ODPIRALNI ČAS:
od 7.00 do 13.00, od 16.00 do 19.00 sobota 7.00 do 13.00
Iz Ljubljane ne do Trbovelj
Ko sva se nazadnje pogovarjala, je govoril o Svetovnem prvenstvu in Olimpijskih igrah z iskricami v očeh, poln upanja in pričakovanj. Sedaj pa je mimo sedel na gredi in mi s sklonjeno glavo razlagal, da mu še vedno ostanejo Olimpijske igre leta 1996, če bo njegovo telo to zmoglo. Peter Glavač, 21-letni telovadec trboveljskega Partizana skuša pozabiti, da so bile vse dosedanje priprave zaman. Nategnjene vezi v gležnju in obrabljen hrustanec v zapestju mu pri tem prav nič ne pomagajo.
Zadnje čase je bilo bolj malo slišati o njegovem delu.
»Resje,« pravi Peter. »Lanskega maja sem si na državnem prvenstvu med vajo na parterju hudo zvil nogo. Mavec je bil neizogiben in sezona je odplavala po vodi. Sezono bi moral nadaljevati s Svetovnim prvenstvom v ZDA, vendar je z Gimnastične zveze prišlo sporočilo, da se naša reprezentanca zaradi finančnih težav prvenstva ne bo udeležila. Bili smo presenečeni. Ampak to še ni bilo nič v primerjavi s tistim, kar je še prišlo. Ko sem namreč bral rezultate iz prvenstva, so bile zapisane tudi uvrstitve naših tekmovalcev. Kmalu smo ugotovili, da so barve Slovenije v ZDA zastopali štirje ljubljanski telovadci. Najbrž ne bo odveč, če povem, daje bilo to prvenstvo določeno kot edina kvalifikacijska tekma za letošnje olimpijske igre.
Tako so v Ljubljani ubili dve muhi na en mah. Peter ni bil na Svetovnem prvenstvu, čeprav se je v reprezentanco uvrstil in avtomatično je izpadel iz boja za nastop na 01 letos v Barceloni. V vsakem dobrem filmu bi se stvari od tu naprej
vidijo

začele obračati na bolje. Ker pa je splošno znano, da imamo Slovenci kar dobro iznakažen okus za pisanje scenarijev, gredo stvari samo še slabše. Svetovna gimnastična zveza razpiše prvo svetovno prvenstvo po posameznih orodjih. In v Ljubljani, pardon, v Sloveniji določijo kriterije za udeležbo na prvenstvu. In potem ...
»Vse kandidate naj bi posneli na video kaseto, strokovni' svet pa bi na podlagi posnetkov določil potnike. Reprezentanco so določili, vendar me spet ni bilo zraven. Kljub temu. da sem vajo izvedel boljše od drugih. Sledila je pritožba in kmalu za njo je prispel dopis s podpisom in pečatom selektorja, da sem uvrščen v reprezentanco. Dopis je tudi že visel na oglasni deski, ko je zazvonil telefon: »Zadeva je takšna in takšna. Na žalost vas moramo črtati iz reprezentance ...«
»S trenerjem sva se pritožila a vse skupaj ni nič zaleglo. Prijava je bila poslana, midva pa sva za en teden zaprla vrata telovadnice. Vse najino delo je izpuhtelo. Tekem je dovolj, vendar so vse v tujini, za kar pa denarja ni. Tako so mi ostali le še reprezentančni nastopi, na katere pa me enostavno ne pustijo. Ta vikend sem prvič nastopil na Mednarodnem odprtem prvenstvu Ljubljane, ker mi prej deset let niso pustili.«
Človek se ob vsem tem lahko le zamisli. Peter je eden redkih športnikov v Zasavju, ki pove da ima pogoje za delo dobre. Ampak, če že nimaš problemov doma, jih imaš, ker si predaleč stran od korita (beri: LJUBLJANE)! Trenira dvakrat dnevno, tudi ob nedeljah, živi samo za gimnastiko, ki mu pomeni vse. »Lahko bi pustil gimnastiko, šel v službo in imel vsaj nekaj denarja. Ampak gimnastiki sem podaril že toliko let, da tega ne zmorem. Najhuje pa je, ker ljudje tega ne razumejo. Prav zaboli ko ti kdo reče: »Kuga pa j’. A n’č n’ tr’niraä. Čist ne ni slišat' ud' tjab'.« Res ne morem vsakemu posebej razlagati, v čem je problem. Sestave, kijih izvajam, so iste težine, kot tiste, ki jih izvajajo najboljši na svetu, a tega enostavno ne morem pokazati. Na mednarodni tekmi nisem bil že leto in pol!!!«
Kako naprej?
»Sedaj mi ne preostane drugega, kot da upam, da me bodo pustili vsaj na Evropsko prvenstvo. Drugače pa nameravam na čim več mednarodnih tekmovanj, kjer naj bi le dokazal, da nisem tako zanič, kot mislijo.«
Komentar je pri vsem tem nepotreben. Balkanske igrice so očitno zakoreninjene globoko v nas ...	Barbara Kus
Hribar v konstruktorju?
Kot vse kaže bo odlični kegljač in .najboljši športnik Zagorja v lanskem letu Bogdan Hribar športno pot nadaljeval v Mariboru. Iz dobro obveščenih krogov smo namreč zvedeli, da se je s trenerjem Milanom Amerjem dogovoril za prestop k državnemu prvaku Konstruktorju. Hribar bo tako jeseni nastopil v pokalu evropskih prvakov, še pred tem pa morda tudi na svetovnem prvenstvu v Bratislavi.
Selektor Franc Belcijan in pomočnik Rudi Tomše iz Trbovelj sta namreč v ekipo dokončno že izbrala Steržaja, Kirbiša, Bizjaka, Urbanca in Benedika, za preostala tri mesta pa se bodo potegovali Bratina, Štrukelj, Ivačič, Nareks in Hribar.
S.F.
Nov elan za borilni šport
V	soboto, 14. marca, so v Mariboru ustanovili Zvezo za kontaktni borilni šport Slovenije. »Zvezo smo ustanovili, ker takšne organizacije doslej še ni bilo. Karate zveza Slovenije je namreč iz svojih vrst izključila vse klube, ki so se ukvaijali s kontaktnimi športi«, je dejal Samo Bašelj iz zagorskega Partizana.
Tekmovalci so se vendarle pomerili na neuradnih slovenskih prvenstvih v šemi ali rahlem kontaktu, ki se jih je udeleževalo več kot 100 posameznikov. Trenutno je v Sloveniji le še osem klubov. Ustanovitelji zveze bodo imeli spet pravico nastopa na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pred leti je Zagoijan Sead B^jrektarevič osvojil celo srebrno kolajno na evropskem prvenstvu. V Sloveniji bodo tekmovali v šemi ali rahlem, füll ali polnem kontaktu ter v laihtu in low hichu.
V	zagorskem klubu si največ obetajo od tekmovanj v rahlem kontaktu. »To je najprimernejša oblika tekmovanj vseh kategorij.
Nastopajoči im^jo namreč zaščitene roke in noge, dovoljeni pa so le kontrolirani udarci v telo in glavo. Poškodb je celo manj, kot pri navadnem karateju«, je še povedal Samo Bašelj. Že letos bodo v Zagorju pripravili turnir z mednarodno udeležbo. Im^jo dobre pogoje za vadbo, zato si na čelu s predsednikom kluba Jožetom Potočnikom želijo privabiti čim več mladih.
Sašo Fabjan
Korbar drugi, Strakušek tretji
Zasavski strelci nas vsako leto razveselijo s kakšno medaljo na slovenskem in do lanskega leta tudi na jugoslovanskem prvenstvu.
. Letos so na prvem slovenskem državnem prvenstvu z zračnim orožjem v Ljubljani strelci Alojza Hohkrauta iz Trbovelj osvojili srebrno odličje med mladinci, med posamezniki pa je Sašo Korbar osvojil srebro, Martin Strakušek pa bron.
S.F.
Snowboard
Februarja letos so v Zagorju ustanovili snowboard sekcijo, ki deluje v okviru SK Zagorje. Ta zvrst smučanja na deski je zelo zanimiva. Po vseh večjih smučiščih v Sloveniji so že tekmovali v tej atraktivni in privlačni panogi. Tudi Zagorjani so se udeležili večine tekmovanj v okviru pokala SKI
Foto: B. Vidmar
OPEN 92 in državnega prvenstva. Žal naše kr^je zima ni obdarila s snegom. Deskanja niso mogli predstaviti na zasavskih smučiščih. V naslednji sezoni bodo na smučišču Mare la odprli šolo snowbordinga.
Na sliki: člani snowboard sekcije.
F.K.
Uspehi trboveljskih smučarjev
Trboveljski alpski smučarji so v letošnji sezoni dosegli izvrstne rezultate. Senta Hribar pri cicibankah in Uroš Zupan pri cicibanih sta osvojila srebrni, Aleš Sopotnik pri mlajših mladincih pa bronasto kolajno na državnih prvenstvih. Tanja Jerman je kot članica slovenske reprezentance nastopila na pokalu Loka in bila 11. v veleslalomu, Uroš Zupan pa je z vsemi možnimi točkami osvojil cicibanski pokal vzhodne regije. Dobre rezultate so dosegali tudi ostali varovanci trenerjev Borisa Rozine in Borisa Zupana, predvsem Maša Medvešek in Tina Štrumelj.
S.F.
Jekoš in Knez
namesto
Peterlina
Rokometaši Omnikoma Rudarja so v prvih petih spomladanskih nastopih osvojili vsega pet točk. Za tako izkušeno in kakovostno ekipo je ta izkupiček premajhen, zato je trener Jani Peterlin odstopil. Upravni odbor klub se je pretekli ponedeljek odločil, da bosta ekipo do konca sezone skupaj vodila Ivo Jekoš in Vili Knez. Jekoš je pred leti že vodil Rudarja in z njim osvojil drugo, tretje in četrto mesto v SRL, Knez pa je dolgoletni tehnični vodja ekipe in človek, brez katerega praktično ni rokometa v Trbovljah.
Omnikom Rudar je nedvomno postal rekorder, saj je v prvem slovenskem državnem prvenstvu že trikrat zamenjal trenerja. Pred Jekošem in Knezom so bili na čelu aktualnega republiškega prvaka namreč Dušan Žagar, Bojan Levstik in Jani Peterlin.
S.F.
Odslej RK Zaščita Zagorje
V	Medijskih Toplicah sta direktor zagorske Zaščite Jože Potočnik in predsednik RK Zagorje Iztok Cilenšek podpisala sponzorsko pogodbo. Tako se bo zagorski rokometni klub imenoval Zaščita Zagorje. Želja vodstva kluba in igralcev je, da bi ostali na vrhu lestvice druge slovenske rokometne lige in se uvrstili v prvo ligo. Zagorjani bodo v prvem spomladanskem kolu (11. aprila) gostili nhado ekipo Radeče Papirja.
S.	F.
Upokojenci-športniki
Zasavski in posavski upokojenci že vrsto let tekmujejo v raznih športnih disciplinah.
Tudi letos bo tako. Sredi marca so se v Trbovljah predstavniki društev upokojencev iz Hrastnika, Zagorja, Radeč, Krškega, Brežic, Krmelja in Trbovelj (manjkal je predstavnik Sevnice) pogovorili o letošnjih tekmovanjih.
V	preteklem letu so se tekmovanj udeležili upokojenci iz vseh osmih društev. V šahu je tekmovalo 33, v kegljanju 43, v streljanju z zračno puško 28 ter v balinanju 28 tekmovalcev (skupaj 133).
V	letošnjem letu bodo pripravili tekmovanja v kegljanju, šahu, streljanju in balinanju.
Potekala bodo aprila in m^ja. Sprejeli so tudi predlog DU Senovo, da bi tekmovali še v ribolovu.
T.	L.
REZULTATI
NOGOMET
SNL: SAOP Gorica - Oria Rudar 2:2 (2:2) (Holcšck, Barič), Zagorje Elektroelement -Primorje 0:0, Oria Rudar - Koper 1:1 (1:0) (Holešek), Izola - Zagorje Elektroelement 2:0 (0:0)
2. SNL: Branik - Svoboda Kisovec 3:1 (Guna), Svoboda Kisovec - Triglav 3:1 (J.Kranjc 2, Uranič)
Con.liga: Hrastnik - Kovinar 3:1 (2:1) (Novakovič, Fejzič, Haler)
Slov. ml. liga: Oria Rudar - Aluminij 1:0
(Herman)
Pokal - četrti'. Ij. reg.: Svoboda Kisovec -SCT Olimpija 1:3 (Grčar), Ihan Oria -Rudar 1:1 (Holcšck), po 11 m 6:5
ROKOMET
Superliga: Duka - O m ni ko m Rudar 24:23 (12:10) (Vrbnjak 7, Mašič 4, Kosec in Selčan po 3, Medved, Privšck in Stojakovič po 2), Omnikom Rudar - Kolinska Slovan 18:15 (9:9) (Medved 6, Selčan 4, Mašič 3, Privšck
2,	Vrbnjak, Kosec in Stojakovič po 1)
SKL: Kurodas Celje - Emens Dol 27:18
(13:8) (Bekavac 7, Žagar in Špajzcr po 3,
D.Plevnik in Moljk po 2, Vidmar 1), Radečepapir - Mokerc 21:17 (11:9), GPG Grosuplje - Emens Dol 28:23 (13:9) (Moljk 11, Žagar 5. Vidmar 4, Kranjc, D.Plevnik in Špajzcr po 1),Ormož - Radečepapir 26:21 (14:9)
SKL ženske: Tapi Zagorje - Izola 11:18 Pionirji - DP, Ajdovščina, 29.3.: 1. Inles Riko, 2. Velenje, 3. Omnikom Rudar, 4. Duka Ajdovščina
STRELJANJE
DP s stand, zračnim orožjem, Ljubljana: Člani- 9. Korbar, KI. Strakušck (oba Ali), Ekipno: 5. A. llohkraut, Članice: 7. Rems, 10. Možgon (obe STE), Mladinci: 2. Korbar.
3.	Strakušck, Ekipno: 2. Alojz I lohkraul Pokal Coca-cola, meš.ekipe,pionirji: 1.
Murska Sobota, 3. SIT, 11. Steklar I Ir, 12. Rudnik lir, 14. A. 1 lohkraul, posamezno: I. Branko Logar (Idrija), 5. Boštjan Žlak (Dol pri Hrastniku), pionirke: 1. Gordana Jurič. 4. Martina Granat (obe STE)
Pokal prijateljstva (končni vrstni red): mešane ekipe: 1. Murska Sobota, 3. STE, 5. Dol pri Hrastniku, pionirke: 1. Gordana Jurič STE, pionirji: Boštjan Žlak (Dol pri Hrastniku)
KARATE
DP, Ljubljana, športne borbe: srednja: 1. Petar Pcjkunovič (Velenje), 3. Borut
Markošek ('l ika Trbovlje), težka: 1. Anton Kos (Maribor), 7. Damir Vučilovski (Tika) Kval. za DP, Trbovlje: kate - moški ekipno: 1. Študent Maribor, 2. Partizan Ruše, 3. Tika Trbovlje
PLAVANJE
Ekipno DP, Trbovlje, ml. pionirji: 50 hrbtno: 1. Fabjan, 2. Košec, 100 delfin: l.Košec, 2. Potrpin, 3. Fabjan, 200 kravl: 1. Fabjan, 2. Košec, 4x50 prsno: 3. Rudar 1, 50 delfin: 1. Fabjan, 2. Potrpin, 3. Košec, 100 kravl: 1. Fabjan, 4x50 mešano: 1. Rudar 1; ml. pionirke: 50 hrbtno: 3. F. Štravs, 200 kravl: 1. Piki, 3. Štravs, 4x50 prsno: 3. Rudar, 100 kravl: 2. Piki, 4x50 mešano: 2. Rudar; Skupni vrstni red: 1. Rudis Rudar 16203, 2. Triglav Kranj 15931, 3. Ljubljana 13663
KEGLJANJE
DP, Hrastnik - ml. kadetinje: Podlesnik (Ipoz Rudar) 777, Razlag (Emo) 761, Beguš (Tekstina) 755, absolutno: Grivič 804,
Krnjeta (obe Emo) 778, Podlesnik (Ipoz) 777
DP, Litija: ml. mladinci: Duh (Rudnik) 829, Vincek 787, Dimic (oba Rudar) 769, absolutno: Duh 829, Pintarič (SCT Ljubljana) 828, Tomše (Rudar) 815 KAJAK-KANU
Pregl, tekma - spust, Sava: mladinci: 1. Poljan, člani: 2. Medved, veterani: 1. Stradar (vsi BD Hrastnik)
Tekma v Tacnu: spust člani: 1. Grobiša (SE), 2. Medved (Hrastnik), mladinci: 1. Poljan (Hrastnik)
ATLETIKA
DP v krosu, Koper: pionirke: 12. Juvančič, 18. Ružnic, ml. mladinci: 19. Brčon (vsi AK Rudar)
NAMIZNI TENIS
'l op 10, pionirke: 3. Mlakar (TKI Kemičar)
Športni cik cak
Na kegljiščih v Litiji in Hrastniku seje prvo državno prvenstvo Slovenije za kadete in kadetinje, končalo z velikim uspehom zasavskih predstavnikov. Med blizu 100 finalisti so od štirih osvojili kar tri naslove in pobrali sedem od dvanajstih medalj. Med dekleti so se v I Irastniku najbolj izkazale kadetinje celjskega Ema, med posameznicami pa je bila daleč najboljša 14-lcina Nina Podlesnik iz trboveljskega IPOZ Rudarja z dvema medaljama. Litijski del prvenstva je minil v znamenju slavja 16-letncga člana KK Rudnik Hrastnik Boštjana Duha in predstavnikov trboveljskega Rudarja. Boštjan je z zmagama v obeh konkurencah (mlajši in absolutna) sploh najboljši tekmovalce letošnjega prvenstva.
J.P.
Trboveljski plavalci že kakšen teden pogrešajo svojega najboljšega Sergeja Konciljo, ki je pobegnil neznano kam. Nestrpno čakajo, kdaj bo od njega prišlo kakšno sporočilce, kje je. Mi se ne damo vodili za nos in smo izvedeli...
Fant sc je s še štirimi kolegi in eno kolegico iz reprezentance vscdcl v kombi in odpeljal v Pireneje. Pa niso odšli na potep, ampak na višinske priprave. V 50 metrskem bazenu na višini okrog 2000 metrov bodo preživeli 14 napornih dni tudi s po tremi treningi na dan. Vse je namenjeno dobremu nastopu na Evropskem prvenstvu.
H.K.
Nn Izlakah je pred dvema tednoma enajst rokometnih sodnikov, med njimi šest iz Zasavja, uspešno opravilo teoretični izpit za tretjo kategorijo. Zagorjanu Iztoku Cilenšku, Dolanu Maleju Mikoliču ter Trboveljčanom Bojanu Oblaku, Marjanu Frelihu, Encsu Okanoviču in Sašu Fabjanu za pridobitev naziva republiški rokometni sodnik manjkajo le še tri pozitivne kontrole. Glede na izvrstno obvladovanje teorije najbrž ne bodo imeli večjih težav.
S.F.
V soboto, 21. marca, so se v Žalcu pomerili slovenski strelci - pionirji za prehodni pokal Coca-cola in Pokal prijateljstva. Tekmovali sov ekipni in mešani konkurenci. Odlično so se odrezali strelci S D STE Trbovlje, ki so v ekipni konkurenci mešanih ekip osvojili tretje mesto med sedemnajstimi ekipami. Še večji uspeh je dosegla pionirka Gordana Jurič, saj je s 174 nastreljanimi krogi prepričljivo osvojila prvo mesto.
1LM.
Nogometni klub Papirničar iz. Radeč je uspešno organiziral turnir v malem nogometu pod pokroviteljstvom pivovarne Union iz Ljubljane. 20 ekip iz vse Slovenije je pokazalo veliko nogometnega znanja. S premočno, odlično igra je zmagala ekipa KMN Vuko iz Ljubljane, drugi so bili nogometaši Malo po Malo iz Trbovelj, tretji pa Marmor Hotavlje iz Škofje Loke. T urnir so sodili Špilcr, Babič in Lah, vsi iz Laškega.

ZADNJA VEST
Streljanje v Zagorju
Malo po 22. uri 31. marca je 18-letni II.K. iz Zagorja dvakrat ustrelil v stanovanje D.Š. na Polju v Zagorju. Zadel je M.L. in njegovo prijateljico D.Š. Oba so odpeljali s hudimi poškodbami v trboveljsko bolnišnico, kjer ju zdravijo.
II.K. in M.L. sta že dalj časa v sporu. 31. marca popoldan sta se spet sporekla v Merliju in M.L. je II.K. udaril. II.K. je v jezi odšel domov po kuhinjski nož, ki so mu ga v eni izmed zagorskih gostiln odvzeli. Skupaj z očetom in materjo je po zagorskih gostilnah iskal M.L. Nazadnje se je odpravil pred stanovanje D.Š. Z dvema udarcema z nogo je razbil vhodna vrata in takoj ustrelil. Iludo je ranil M.L. in njegovo prijateljico. Po streljanju je odšel domov, pred hišo še sedemkrat ustrelil v zrak iu zakopal pištolo na dvorišču. Policisti so storilce že iskali, oče in sin pa sta prišla sama na policijsko postajo.
M.P.
Avtomobilske kraje
Predvsem vozniki Zasiavinih vozil bi morali bolj paziti na svoje konjičke. Očitno ni dovolj rezervnih delov za la vozila, zato so vse pogosteje tarče tatičev.
V	Zagorju je bilo v zadnjih štirinajstih dneh precej takšnih tatvin. 13. marca so na Izlakah iz Renaulta 4 odnesli radiokasetar in UKW postajo. 20. marca so pred gostiščem Vidrgar - Žibcrt skušali odnesli vetrobransko steklo iz juga. Steklo je počilo. 23. marca ponoči so vlomili v stoenko na Izlakah in odnesli zadnjo polico in dva zvočnika. V noči iz 24. na 25. marec pa so sc tatovi lotili jugov: iz juga pred Smučarskim domom v Kisovcu, pri Elcktroelemcntu, v Podvinah in na Kopališki v Zagorju so odnesli kompletne prednje žaromete.
V	Hrastniku so 12. marca ponoči že drugič ukradli prednje vetrobransko steklo iz juga. Policisti so storilcu na sledi.
Kabina je zagorela

16. marca ob IV. uri je voznik M.P. iz Reke vozil iz Marnega proti Dolu pri Hrastniku. Sredi klanca je opazil v kabini kamiona dim. Ustavil je, pričel gasiti, vendar so ogenj pogasili šele hitri gasilci in preprečili, da bi zgorela še cisterna, ki je bila prazna. Kriva je napaka na električni napeljavi.
M.P., Foto: Branko Klančar
Kradejo kot srake
V Hrastniku so 17. marca begunci iz zapora vlomili v hišo v Podkraju. Policisti so jih dobili še preden je lastnik N. F. to ugotovil. Iz nezaklenjene sobe v samskem domu v Hrastniku je E.K. zmanjkalo 100 mark in tisoč tolarjev. G.F. so«21. ali 22. marca izpred vhodnih vrat ukradli preprogo, vredno 450 tolarjev. Iz stanovanja na Logu v Hrastniku je S.M. ukradel akustično kitaro. Trubadur ima očitno predolge prste. Mladoletnika iz 1 Irastnika sta eni kuri v kokošnjaku v Podkraju zavila vrat in jo odnesla. Dobili soju.
T.M. z Dola je ljubitelj salatc že drugič iz. rastlinjaka odnesel zeleno salam in radič. Skupaj 6 kil. V Trbovljah je 24. marca iz trgovine Varteks izuginil ženski plašč, iz. Postrežbe pa tri dni kasneje otroška puloverja. V Zagorju so prijeli tri mladoletnike, ki imajo na vesti več manjših tatvin v zagorskih trgovinah konce lanskega leta. V noči na 16. marec so iz dveh kioskov v Zagorju neznanci odnesli avtomobila na daljinsko upravljanje, manjši tranzistor, cigarete, sladkarije in še kaj.	^
Bomba v Zagorju
Na GIP Zagorje je v sredo, 25. marca malo po deveti uri postalo vroče. Dobili so anonimno telefonsko obvestilo, da je ob upravni zgradbi nastavljena bomba. Bomba sredi Zagorja?
Seveda so policisti Policijske postaje Zagorje izpraznili zgradbi. Iz. Ljubljane pa so prišli delavci PDZ pri UNZ Ljubljana, ki so strokovno pregledali objekt in okolico. Bomba na srečo ni eksplodirala. Ker je, kot so ugotovili strokovnjaki, sploh ni bilo. Nekdo se je prav neokusno ponorčeval.
M.P.
AUFBIKS
A.R. iz Zagorja je zelo navezan na svoj avto. 18. marca se je precej v rožcah pripeljal naravnost pred policaja. Seveda ni bilo govora, da bi svoja pljuča tratil v znanstvene namene mož v plavem. Da bi šel peš domov, pa tudi ne. Morali so ga odpeljati v hladnejše prostore.
21. marca malo po osmi zvečer sta D.J. in J.II., podkrepljena z maligani, pričela s predstavo v okrepčevalnici Vrt v Zagorju. Raji sta se priskutila, opozorili so ju. Vztrajala sta, sc čez dobre pol ure vrnila in nadaljevala. Bila sta tako vztrajna, da sta skupaj nadaljevala celo noč v veselje dežurnih.
Stoli in ena vas na Kitajskem so sc priskutili mladoletniku iz Trbovelj. Da o steklenini ne govorimo. Uničeval jih je 20. marca v kegljišču hotela Rudar. Sodnik izgovora, da pri početju ni bil sam, verjetno ne ho upošteval kot olajševalno okoliščino.
V stanovanju L.C. v Trbovljah so ga žingali še Trboveljčani A.Ž., Z.K., in B.Š. Sredi noči 24. marca so bili policisti prošeni za pomoč. Fantje se niso in niso mogli ločiti. Prekrižali so pesti.
Motor je prav zoprna zadeva. Še posebej, ko nanj sedeš okajen. S.F. iz Trbovelj je preklel motor 21. marca zvečer, ko je obležal v bližini Peka.
Kure so zakuhale hude bresede dveh P.M. iz Hrastnika. Kure P.M. so namreč meni nič tebi nič hodile po vrtu P.M. Vročekrvneža so z lepimi besedami pomirili šele policisti.
U.P. je 25. marca zvečer vzel v roke verigo, razbil vhodna vrata stanovanja v 1 Irastniku in napadel V.Š. in 1 l.B. Pri svojem početju je bil tako temeljit, da je na gobce še sebe. Vsi trije so iskali pomoč pri zdravnikih.
V Jack baru na Dolu je prav prijetno. Zato ljudje kar ne morejo domov. 22. marca proti jutru pa so sosedje le znoreli - glasna glasba je priklicala celo policaje in tudi sveti Jakob ni mogel več pomagati.
SVEA, Lesna industrija d.d.
Kuhinje SVEA Zagorje
Zagorje ob Savi
K1©©0 [?®
s©©©*©»
m\ ppuaswi® ^a^ry^,i=
m übpot©	©©sm*
61410 Zagorje ob Savi, tel.: n.c. 0601/61 566, 61 206; prodaja 61 046,
fax 0601/61 268, salon 0601/61 253
/O ljubljanska banka
Banka Zasavje d.d., Trbovlje
VARČEVALNA KNJIŽICA LJUBLJANSKE BANKE
Delovni vsakdanje poln ovir, negotovosti in pasti. Vrednost prihrankov z inflacijo pada.
Predlagamo vam dobro rešitev - VARČEVALNO KNJIŽICO LJUBLJANSKE BANKE. Varčevanje na varčevalni knjižici vam nudi naslednje ugodnosti:
-	prihranki na varčevalni knjižici niso vezani
-	obresti se pripisujejo med letom
-	prihranki se obrestujejo po obrestni meri, ki velja za enomesečne vezane depozite.
Varčevalno knjižico je Ljubljanska banka Banka Zasavje d.d., Trbovlje namenila vsem, ki želijo varno in gospodarno naložiti svoj denar, ne da bi morali vnaprej razmišljati, kdaj ga bodo potrebovali. S postopnim varčevanjem lahko uresničijo načrtovani večji nakup.
Varčevalno knjižico lahko občani odprejo v katerikoli enoti Ljubljanske banke Banke Zasavje d.d., Trbovlje. Ob začetku varčevanja je potrebno na knjižico položiti začetni polog v tolarski protivrednosti 200 nemških mark, ki ga lahko dvignejo ob saldaciji knjižice. Vsi kasnejši pologi so lahko manjši ali večji. Posamezni polog mora na knjižici odležati 15 dni.
Sredstva s knjižice lahko dvignete v enotah Ljubljanske banke Banke Zasavje d.d., Trbovlje.
Veliko občanov seje že odločilo za varčevalno knjižico.
Pridružite se jim še vi, ne izgubljajte vsakodnevne tekme z inflacijo!
LB - BANKA ZASAVJE d.d.
TRBOVLJE
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta, zrnate 33. Zagoijc ob Savi
Nepreklicno naročam časopis ZASAVC.
Ime in priimek
mesto......................... postna St..........
ulica......................... telefon............
datum......................... lastnoročni podpis.
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
»proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje.
Nudimo vam tri oblike plačevanja:
vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po garantiram ceni v začetku tromesečja in polletno po garantirani ceni v začetku polletja.