V e s t n i k. K poglavju o obupnem položajii ljudskošolskega učiteljstva. Tovariš Fr. P nam piše med drugim takole: Velespoštovaui g. urednik! Že peti teden čepim v svoji sobici in premišljiijem nesrečno usodo svo.jega stanu. Zdravniki -so se izjavili, da me napada znaua ueiteljska bolezen, in mi izposlovali dopust do konca šolskega leta. Nadomestuje me pomožni učitelj M R. Kakor pri vseh takih slučajih, je tudi mene podrlo prenaporno deta v šoli in izven šole. Otožne, dolgočasne dnove mi pa lajšajo najbolj easopisi. zato pa komaj pričakujem sobote, da vzamem v roke vrlega -Tovari.a". Vselej sem ga z veseljem eital, a pri zadnji številki sem bil ogorčen, kakor menda še nikdar poprej. S svojo i/javo nas predstavlja g. Ž. celemu svetu zu lenuhe, ki vpijejo le po zvišauju plač, ne delajo pa nič. Ueitelj naj izkrvavi do zadnje kaplje krvi, po smrti bo pa užival plačo ... V šoli smo že tako vpreženi, tako obivmenjeni, da se more naš stan glede gmotnega stanja upoštevati v prvi vrsti, naj si kaj delujemo zunaj šole ali nič. Merodajni faktorji to dobro vedo, a srca nimajo. Zato je bedasta trditev, da odbijamo še tiste veljake, ki so na naši strani . . . Poglejmo tja v središče naše Avstrije. Kako hitro je šlo s splošno volilno pravico, ko je posegla krona vmes, in kar čez no6 so imeli čez trideset miiijonov za madnike in duhovnike Naj bi zašumelo tudi enkrat na cesarskem dvoru: BUredite deželue fiuanee, učiteljem se raorajo plače zvišati, tudi država mora prihiteti ua pomoč". Kako bi hiteli ministri skupaj in pritiskali na deželne zastope! — Kje je torej našarešitev? Vse avstrijsko ueiteljstvo bi moralo stopiti v skupno akei.jo: -Kruha nam dajte in to takoj, sicer pride dan maščevanja!" U.iteljstvo — pred sodbo Ijudstva. Tako se imenuje članek v 5. .Domoljubovi* številki. Nismo nameravali odgovarjati nanj, saj se ,,Domoljubova" nesramnost obsoja sama najbolj, obsoja sebe in tistega, ki jo je zagrešil Ako je ta lopov duhovuik, naj ne prijVmlje več hostije v roke, ker so njegove roke umazane od ostudnosti in zlobe! Napravil bi božji rop! Navekomaj naj mu leži ta greh na duši! Ce je Bog pravičen, ga bo udaril z najtežjo kaznijo, zakaj nDomoljubov" brezimni lopov preti vsemu učiteljskemu stanu, torej poštenim delaveem, ki store v eni uri več, nego on vse svoje žive dni — z i z t r adanjem, z umorom! Lopovščina prve vrste! Težko je mirno odgovarjati na take infamnosti, najboljši bi bil dejanski odgovor, odgovor s palico in postom. Toda lopov se skriva za urednikov hrbet, da ga ni mogoče položiti na kolena in mu ustrojiti garjeve kože! Pa naj udari cigana roka božja, in če ima kaj vere nan.jo. ga mora z vsakim korakom spremljati strah, da zdajei šine vanj strela z jasnega. Tak lurap je zrel za vrv! lu to še tudi zato, ker ščuva namenoma in hote ljudstvoproti šoliin učiteljstvu. Take škandalozne nesramoosti nismo še čitali nikjer in o nikomer, saj je ni nihče drugi zmožen nego ,,Domoljubov" lopov. — Na nas pritiskajo z vseh strani. da morarao odgovoriti ,,Domoljubu". Težko nam bo, a bomo, ne zaradi _Domoljuba", ampak zaradi časti in ugleda učiteljstva. Preden pa storimo to, objavljarao .Doraoljubovo" lopovščino dobesedno na tem mestu v trajen spomin in dokaz, kakšni politiški rokovnjaei so živeli v daaašnjib časih na Slovenskem! _V vednih borbah živimo — zato premalo uvHŽujemo nevarnost, ki preti našemu narodu od strani učiteljstva. Poglpjmo katoliške Nemce! S kolikirn navdušenjera delajo proti brezverskemu društvu BProsta šola", kako vneto delajo po shodib in zasebno za razvoj svojega katoliškega šolskega društva. Ne samo duhovuiki, ampak tudi svetni izobraženci in ljudstvo spoznavajo velikansko uevarnost, ki preti veri in gospodarskemu blagostanju od strani veri odtujenega liberalnega in socialnodemokratičnega učiteljstva. Velik korak v tem sraislu so storili dunajski krščanski soeialci, ki so pod vodstvom vrl^ga župana Luegerja iz šol pometli učitelje, ki so se očitno kazali kot liberalci in socialdemokrati. Noben liberalec, noben socialderaokrat nima mesta v š5lah, kamor pošiljamo katoliški stariši svoj najdražji zaklad, nedolžne otroke — to ,je bil bojni klic krščanskih Dunajčanov. Veliko nevarnost od strani učiteljstva so spoznali tudi avstrijski škofje, zato so v zadnjem skupnem pastirskera listu zopet nanjo opozorili. — Ali smo mi Slovenei glede učiteljstva kaj na boljšem kot Nenoci? To vprašanje se iiam nehote vsiljuje. In ne, to odločno in s prepričanjem trdimo, da ne — morda še na slabšem! — Nimamo sieer še protiverskega šolskega društva — toda duh naših liberalcev in soeialderaokratov je isti kot nemških, ki podpirajo ,,Prosto šolo", duh našega učiteljstva, zlasti moškega, veekrat tudi ženskega, je isti dub liberalnih in soeialnodomokratičaih nemških učitel.jev. Nemško društvo .Prosta šola" je klicalo iri še kliče: Ločite šolo od eerkve, ven iz šol z duhovniki, ven iz šol s križem, z očenašera. češčenosimarijo, ven s pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus. 'In pri nas? Isti duh, in večkrat tudi iste besede odmevajo po shodih in listih našega učitel.jstva. Le pogledati je treba učitel.jske dopise v nSlovenskem Narodu" in v ^Učiteljskem Tovarišu". Potrdimo lahko: Viiiar ni bolj podoben vinarju, kot je liberaluo in sociilnodemokratično nemško u.iteljstvo našemu učiteljstvu. In versko življenje užiteljev? Nemški učitelji trdijo: če gremo v cerkev, grerao samo prisiljeni,