Celjski TE ONI K GLASILO OSVOBODIUfB FRONTE CELJA Leto II. — Štev. 31. Celje, dne 30. julija 1949. Cena 2 din Poštnina plačana v gotovim Naš delovni kmet zanje zlato pšenico Žetev v okolici Celja se naglo pribli- žuje koncu, čeprav zaradi raznolike po- vršinske oblikovitosti terena zahteva daljše razdobje kot v okrajih s pretežno nižinsko lego. Glede na to so letos sejali v obrobnih in višinskih predelih pretežno ječmen in rž, pšenico pa v dolinah, kot to predvideva Okrajni kmetijski plan. S tem so bili že delno ustvarjeni pogoji za plansko odvijanje žetve ter racionalno izkoriščanje žetvenih in mlatilnih stro- jev. V prve snope je bil povezan ozimni ječmen, katerega so že povsod poželi. Le- tošnji pridelek ječmena je izredno bogat. Najlepšega so vzgojili na državnem po- sestvu Žovneku, pa tudi v ostalih krajih ne zaostajajo. Povprečni donos je 17 in 18 meterskih stotov na hektar. Neko- liko slabši je jari ječmen, kateremu je škodilo pomladansko vreme, vendar je tudi ta mnogo boljši kot lanski. Končana je tudi žetev rži — žita vi- šinskih predelov. Dosežen je bil dober donos in sicer povprečno 17 meterskih stotov na ha, medtem ko je bil običajen donos le 11 meterskih stotov. Če bi bilo ob setvi na razpolago izkjučno samo sortno seme, bi bil hektarski donos spri- čo izredne letine še znatno večji. Glede na to je Okrajno kmetijsko poverjeni- štvo ukrenilo vse potrebno, da se njij- boljši pridelek pravočasno kontrahira za prihodnjo Setev. Po dolinah pa je žetev še v polnem teku. Doslej so poželi okoli 80% pšenice. Rajonizacija posevkov, ki je letos prvič izvedena je uspela in bo podlaga za plane sledečih setev ker je pokazala, ka tera vrsta sortne pšenice najbolj uspeva v posameznih predelih. Tako je na po- dročju Petrovč, Žalca, Polzele in Goto- velj najboljše uspela vrsta U 1, in rjava golica. Donos cenijo povprečno na 22 me- trskih stotov. Tu prednjači zadruga Arja vas, v zadrugi Vrbje pa je pšenica vrste pralifik dala hektarski donos 23 metrskih stotov dooim v predelih Gornje Savinjske doline ni uspela, V področju Ponikve pri Grobelnem so kmetje dosegli najlepši donos pri pšenici kaldocer. Vse poseb- nosti letošnjih pridelkov bodo kmeto- valcem koristne izkušnje za usmerjanje svojega dela na polju večanja hektarskih donosov. Za pravočasno izvršitev žetvenih del v okraju Celje-oikolici ni bojazni. Pri žetvi pšenice se v veliki meri uporab- ljajo stroji. Kjer žito ni poleženo po- magajo brigadirji »Ustroja« s samovez- niki in kosilnimi stroji z montirano žet- veno napravo. Velik delež k pravočas- ni izvedbi te važne akcije doprinašajo tudi strojni odseki Kmetijskih zadrug, ki po opravljenih delih na lastnih eko- nomijah nudijo pomoč svojim članom. Prav tako služijo privatni stroji za med- medsebojno pomoč. Pričakovati je, da bo žetev v roku desetih dni dokončno opravljena. Vzporedno z žetvijo teče mlačev, na katero se je strojni park »Ustroja« pra- vočasno pripravil. V desetih mlatilnih centrih, ki so razporejeni tako, da imajo do njih dostop kmetje iz vseh pre- delov okraja, so v pogonu mlatilnice z večjo kapaciteto. Delo v teh centrih teče po planu in bo do roka končano. Razen Ustrojevih mlatilnic so v pogonu privatni stroji na ročni in motorni po- gon. Tudi za te je Kmetijsko poverjeni- štvo okraja nabavilo potrebne nadome- stne dele in so mlačev dočakali pri- pravljeni. Letošnji dober pridelek je dal mož- nost zagotovitve semenskega žita za prihodnjo setev. To nalogo so prevzeli člani treh okrajnih komisij, ki vsako- dnevno na terenu vršijo odbiro semen. Letošnji stvarni pregled pridelka je po- kazal, da niso prvovrstna žita obro- dila tam, kjer je bilo sejano odbrano seme, ker je bilo priznavanje lani iz- vršeno po površnih pregledih ali pa celo samo po evidenci o setvi, ki ni bila točna. Vestno delo komisij bo letos iz- ključilo takšne primere, ker bodo kon- trahirali tam, kjer je dejansko naj- bolj i pridelek. To, in pa izgledi, da bo plan odkupa semenskega žita uspešno izpolnjen, je najboljše jamstvo, da bo prihodnje leto vzkalilo na naših nji- vah samo zdravo, prvovrstno seme, ki bo dalo delovnemu človeku še boljši kos kruha. Frontna brigada v Storah je najboljša v Sloveniji Člani frontne brigade, ki dela v se- stavu gradbenega podjetja »Beton« pri delih kapitalne gradnje v železarni Što- re, so v nedeljo popoldne na slavnosten način sprejeli prehodno zastavo Glav- nega odbora OF Slovenije, kot najbolj- ša frontna gradbena brigada v Slove- niji. Slavnostni predaji zastave so priso- stvovale vse desetine, večje število do- mačinov ter zastopniki Okrajnega ljud- skega odbora in Okrajnega odbora OF. Ob izročitvi visokega priznanja je se- kretar OF Celje-okolica tov. Jože Piki čestital zbranim k doseženim uspehom in jih pozval, da se v bodoče z enako požrtvovalnostjo sodelujejo pri izpol- njevanju velikih nalog naše socialistič- ne graditve. Komandant brigade, tov. Lukanc Rado je sprejel zastavo z ob lju- bo celotne brigade, da zastave ne bodo pustili iz svoje posesti do konca dela v brigadi. Obenem so sklenili imenovati svojo delovno enoto z imenom svojega velikega rojaka Franca Leskoška. Po govoru tajnika OLO tov. Bobovnik Miša, je čestital svojim delavcem pri- ljubljeni šef gradbišča, ing. Samo Jarc, ki je med drugim dejal: »Vaši uspehi me navdajajo s ponosom in čutim, da sem vam dolžan iskreno zahvalo za po- žrtvovalno delo. Z vami vsakodnevno iz- polnjujemo važne planske naloge. Pri kanalu, na mostu, na izkopih, povsod zasajate s svojim delom zastavo socia- lizma. Odločni, da z delom dokažejo zve- stobo Titu in Partiji, so na zaključku slavnosti poslali pozdravno resolucijo maršalu Titu, IOOF Slovenije in Mini- stru težke industrije Francu Lesko- šku, v katerih so obljubili nadaljevati svoje delo z nezmanjšanim poletom, za dosego novih delovnih zmag. Zadružnica Lipovšek Minka je najboljša žanjica v Celju Lep primer socialističnega tekmovanja smo doživeli v nedeljo dopoldne v kme- tijsko obdelovalni zadrugi Babno, kjer so se pomerile med seboj najboljše celj- ske žanjice. Že ob sedmih zjutraj je tekmovalke iz mesta čakal predsednik obdelovalne zadruge, ter jih je med petjem in igra- njem odpeljal na Babno. Tekmovalna ko- misija zastopana po okrajnem in kra- jevnem odboru Osvobodilne fronte, čla- nih odbora zadruge ter strokovnjakov iz vrtnarske šole in kmetijskega poverjeni- štva MLO je predhodno izvršila vse tehnične priprave za tekmovanje. Te- kmovalke, ki so prišle iz mesta in do- mače so se razporedile v dolgo vrsto ter nestrpno čakale na prvi zamah. Ob 9 dopoldne je zamahnilo 31 srpov po lahno se zibajoči zreli pšenici. »Bogat pridelek bo letos imela naša obdelo- valna zadruga«, menijo zadružniki in ostali gledalci ter nestrpno spremljajo sleherni zamah srpov v rokah cvetočih mladih žanjic. »Ta bo prva, ta najbolje žanje«, ugibajo navzoči. Po poteku do- bre ure so se začele bližati vsaka svo- jemu cilju, ter se kar zaporedoma ogla- šale tekmovalni komisiji. Toda ta ie bila preudarna in strogo objektivna. Ko so žanjice končale je ocenila še vezavo snopja, raztresenost klasja itd. Kot prva žanjica je bila ocenjena tov. Lipovšek Minka, iz Ložnice. Druga je bila 71 let stara tov. Rajh Marija iz Medloga, dalje pa tov. Pre trorškova, Koroščeva, ' Skamenova, Cokanova, \rnšekova. Šve- gulova, Štampierjeva, I«.Arktrjeva itd. Po končanem tekmovanju sta uprava zadruge in krajevni odbor AFŽ pripra- vila tekmovalkam kosilo v novem za- družnem domu, kjer je predsednik za- druge razdelil nagrade v tekstilju in knjigah med 11 najboljših žanjic, sekre- tarka AFŽ tov. Joštova pa jih je razve- selila še s cvetjem. Na zagorelih licih mladih žanjic sem videl smeh, veselje, srečo in junaško voljo do socialističnega dela in graditve. Ko smo si v prijetnem hladu mogočnega novega zadružnega doma želeli pri ko- zarčku »Na zdravje!« sem si nehote re- kel: »Naša mlada zadruga je začela orati globoke brazde, podorala bo ves ple- vel tako da bo rastel povsod samo kruh za poštene delovne ljudi, take ljudi, ki danes podirajo meje starega egoistič- nega načina življenja in dela, ter ustvar- jajo srečo za vse delovne ljudi. To ljud- stvo, je z graditvijo svojega zadružnega doma dokazalo kaj zmore, to ljudstvo med pesmijo in trdim delom ustvarja novo socialistično vas — to ljudstvo bo živelo . . . « Š.!. Štucin Marija iz Laškega, najboljša žanjica v okolici Celja Tudi Sintičeva Pepca je bila med Privšek Marija sprejema zastavico najboljšimi za brigado iz Rimskih Toplic Košaa Lonči iz Griž je bila v IV. brigadi najboljša V nedeljo zjutraj so se začele zbi- rati na ekonomiji v Rimskih toplicah iz raznih krajev Okolice Celja, žanjice, da se pomerijo med seboj v žetvi. Spremljali so jih postavni fantje, da kot vezači prav tako ugotovij0 kdo med njimi je najboljši v okraju. Zlata. že zrela pšenica na njivi, veliki skoraj hektar, se je lahno pozibavala v jutranji sapi, preko polja pa so veselo odmevali zvoki poskočne muzike, pre- našane preko zvočnikov. Žanjice so ne- strpn° pričakovale pričetka in se je- zile na organizatorje tekmovanja, ki niso dobro pripravili vsega potrebnega. Njiva še ni bila odmerjena in komisija še tudi ni bila popolna. Toda tudi te stvari so bile naposled urejene in tek- movanje se je pričelo. Tekmovale so v brigadah po pet ža- njic in en vezač. Vedre, nasmejane so n •>.., v '"C izgledov za zmago. Nekatere, ki so do nedavna še delale doma, a sedaj zapo- slene v raznih tovarnah so se potajile »me se že ne moremo meriti s takimi, ki še sedaj delajo samo na polju in so že leto6 precej požele.« No, pa ni bilo tako. Člani komisije, ki so ob vsaki brigadi ocenjevali tudi delo posameznih žanjic so imeli kar tež- ko stališče, ko so bile pa vse zelo pridne. Prvih 400 m2 je najprej požela III bri- gada, katero so sestavljale žanjice iz Rimskih toplic s časom 23 minut, sle- dila jim je IV. brigada, ki je 2 minuti kasneje izpolnila svojo prvo nalogo. Kmalu nato, ko so žanjice začele de- lati že na drugem kvadratu, so preko zvočnikov objavili imena najboljših iz vsake skupine: Privšek Marija, iz Rim- skih toplic, štucin Marija iz Laškega, Bevc Ana iz Kozjanskega in Košak Lon- či iz Griž. To je vse žanjice še bolj vzpodbudilo in tekmovanje je postalo še živahnejše. V brigadi iz Laškega se je zelo približala Štucinovi štirikratna udarnica in odlikovanka z medaljo dela Krampušek Pepca, toda prekosila je ni. Tudi Bevcova je imela resni tekmici Sintieevo Pepco in njeno sestro Marijo. Prav tako je Bezjakova Pavlina v III. brigadi dokazala, da se kar da meriti z najboljšo žanjico v brigadi Privšek Ma- rijo. Komisija pa je poleg časa ocenjevala tudi kvaliteto opravljenega dela, zato je končna ocena brigad izgledala le ne- koliko drugače, kakor samo po doseženi hitrosti. V tem je vse brigade daleč presegla brigada iz Laškega, saj na pro- storu, kjer je žela skorajda ni pustila niti klasa, snopi so bili lepi in trdni, strnišče tudi nizko in povsod enako. Po tekmi so bili objavljeni rezultati, organizacijski sekretar okrajnega ko- miteta KPS tov. Kovač in zastopnik IO OLO tov. Vodovnik pa sta žanjicam in vezačem čestitala k doseženim uspehom Komisija je proglasila brigado iz Rim- skih toplic za najboljšo in ji podelila zastavico. Naslov najboljše žanjice pa si je pri- borila tov. Štucin Marija iz Laškega. V isti brigadi so imeli tudi najboljšega ve- zača Kačič Pankracija. Na drugem mestu med žanjicami je tov. Privšek Marija, nato pa Bevc Ana, Košak Lonči, Sintič Pepca, Krampušek Pepca, Bezjak Pavlina itd. Vse žanjice in vezači so dobili doplome, najboljši pa knjižne in nagrade v tekstilijah. Brigadni sistem, medsebojno tekmo- vanje — socialistična oblika dela v kme- tijstvu, nam bodo omogočile, da bo naš delovni človek dobil še večji kos kruha. V obdelovalnih zadrugah, kjer te obli- ke dobijo svojo pravo vsebino, vedno več kmetov preobraža našo vas v so- cialistično. Naslovi najboljših žanjic, najboljših koscev, živinorejcev, borcev za večji hektarski donos, pa pomenijo — naslove najboljših borcev za sociali- zem. Mobilizacijo delovne sile moramo izboljšati Naša naglo se razvijajoča industrija potrebuje vedno več delovne sile, ki jo v večini naših delovnih kolektivov pri- manjkuje. Zaradi tega večkrat podjet- ja ne morejo izrabiti vseh razpoložljivih proizvajalnih kapacitet za dvig proiz- vodnje. Osnovna in prav naša naloga v zvezi z graditvijo socializma pri nas pa je izgraditev težke industrije in izgraditev potrebnih stanovanj za delovne ljudi, ki bodo zaposleni v tej industriji. Da bi mogli te naloge uspešno iz- vrševati je potrebno, da še bolj aktivno pristopimo k odkrivanju nove in neiz- koriščene delovne sile. Kje bomo to de- lovno silo odkrili. V prvi vrsti je vir nove delovne sile na našem podeželju. Frontne organiza- cije naših vasi, bi se morale z večjo od- govornostjo zavedati svoje naloge, ki jo imajo pri tej stalni akciji. Ravno tako nekatere frontne organizacije na vasi niso dosedaj mogle aktivizirati tudi ostalih množičnih organizacij na vasi. Aktivisiti v krajevnih štabih, bi lahko na svojih območjih s pravilnim delom dosegli dobre rezultate, pri vključeva- nju delovne sile in za frontne brigade na gradiliščih, ter pri formiranju va- ških frontnih brigad, za obdelovanje zemlje. Na območju Celje-okolica je precejš- nje število odvisne delovne sile, pred- vsem na območju Vitanja in v Kozjan- skem sektorju. V KLO Lesično, Kozje, Buče, Dob je, Dr enak o rebro in Prevorje je okrog 35 zidarjev, 25 tesarjev in ostalih delavcev raznih kamnosekov, lončarjev itd., ki z raznimi priložnostnimi deli šušmarijo pod krinko obnovitvenih zadrug. Nji- hovo delo je usmerjeno največkrat iz- ključno v korist bogatejših kmetov, ka- teri imajo zaradi razpoložljivih dob- rin, ki jih tem ljudem nudijo že vsi ob- novljene domove. Zaposlitev navedenih delavcev je bila brez načrta, brez vsa- ke kontrole in brez vsake delovne di- scipline, skratka s tem je bila neizkori- ščena delovna sila dobro zakamuflirana. Večina teh se je posluževala te par- dnevne zaposlitve v mesecu le kot trik za dodeljevanje živilskih nakaznic in industrijskih kart. Vse to nekateri krajevni aktivisti iz oportunističnega gledanja in nezaveda- joč se svoje vloge podpirajo in zagovar- jajo. Razni vašiki lakotni rodoljubi, ki imajo odvisno delovno sijlo, posebno hlapce in dekle, nudijo krčevit odpor, ter ne puste na noben sestanek hlapcev in dekel, brez njihove prisotnosti, ker se boje, da bi iste izgubili. V Frankolovem so »junaki« reakcio- narnega kova huj skali hlapce in dekle, naj dejansko napodijo krajevnega akti- vista, ki jim je razlagal ugodne življenj- ske pogoje pri vkjučitvi v industrijo ali gradnjo. Zelja takih izkoriščevalcev je, da se hlapci in dekle čim manj ude- ležujejo sestankov, ker bi ravno na ta- kih sestankih spregledali ter preusme- rili življenje za svojo boljšo bodočnost in preskrbo za starost. Krajevni štabi bi z ukrepi, ki bi po- vzročili difirenciacijo na vasi, lahko enostavno zboljšali sedanjo situacijo v pogledu vključevanja bodisi za stalna dela ali frontne brigade. KLO bi morali z preventivnimi merami nuditi pomoč odborom OF, dogaja se pa ravno obrat- no. Tako v Braslovčah, član KLO-ja poročevalec za delo, ki ima sam zapo- sleno deklo, ne samo, da ne vrši svoje naloge, ki mu je poverjena, temveč na- sprotuje in ustvarja malodušje še pri ostalih, ter se s tem izkazuje kot odkrit nasprotnik ljudske oblasti in sovražnik graditve socializma. Drugi vir delovne sile pa je še vedno v nelkaterih delovnih kolektivih, kjer je že zaposlena delovna sila, katera pa ni racionalno, pravilno razporejena in iz- koriščena. Ta delovna sila bi se lahko sprostila z dvigom delovne discipline, tako v tem pogledu neopravičenih in opravičenih izostankov, kot tudi pri bo- lezenskih izostanikih, ko nekateri de- lavci neopravičeno izkoriščajo socialno zavarovanje, zlasti pa še s temeljito teh- nično higijensko zaščito delavcev. Pri tem je treba pripomniti, da tako uprave podjetij kot sindikalne organizacije še zdaleč niso storile tega, kot bi lahko in kar je nujno potrebno. Potrebno je, da se vsak posameznik zaveda te velike naloge in da bi pome- nilo odpovedati se iskanju novih virov delovne sile prav toliko, kot odpove- dati se nadaljni gradnji socializma v naši domovini. Stran 2 »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Štev. 31. Vsak aktivist, vsak množični delavec mora dobro poznati ljudi s katerimi dela Danes v revolucionarnem procesu preobrazbe naše vasi, ki se odraža ta- ko v gospodarskem, kakor socialnem in kulturnem (pogledu, se pojavljajo pred našimi aktivisti težave, ki jim včasih ne najdejo takoj vzroka in ki so včasih osnova nepravilnemu analiziranju tre- nutnega položaja Mislimo, da (je poleg vseh drugih vzrokov treba danes obravnavati le ene- ga, in sicer dejstvo, da se premalo vživljamo v miselnost naših delovnih ljudi, da gledamo na vas le preveč z očmi' aktivista iz okraja, da pa sikoro nikdar ne gledamo z očmi človeka iz vasi, z očmi delovnega človeka, ki je vedno hrepenel po izboljšanju, ki si je želel neke življenjske sigurnosti, ki pa je mislil in mnogokrat še danes misli, da je to možno izvesti v starih pogojih. Diferenciacija, razredna borba razkrin- kavanje vaških špekulantov — nekda- njih mogotcev — spreminjanje socialne strukture vasi, vse to so stvari, s ■ka- terimi se mešajo predsodki, navade, običaji, ki pa zato predstavljajo za člo- veka na vasi dostikrat nerazumljivo zmešnjavo, iz katere ne najde poti, če mu jo pravilno ne nakaže osnovna or- ganizacija Osvobodilne fronte ali pa aktivisti, ki tamkaj delajo. Za pravilno nakazovanje take poti je nedvomno potrebno mnogo politič- nega dela, ki mora biti nenehno in stal- no, ki ne sme nikdar dobiti kampanj- skega značaja. To nam je več ali manj poznano, vendar pa ravno po tem tako važnem vprašanju radi zanemarjamo pomoč, ki jo lahko nudimo našim orga- nizacijam v obliki pravilnega pojas- njevanja in obravnavanja našega pet- letnega plana in vseh nalog, ki so s tem v zvezi. Pravimo, da morajo biti osnovne or- ganizacije središče vsega življenja na vasi, da mora vaški sekretariat biti usmerjevalec in izvrševalec pravilne li- nije, ki jo izvajamo po smernicah Ko- munistične partije, vendar pa se le pre- malo zamislimo v to, da je treba mno- ge vaške sekretariate, prej usposobiti za to, da bodo v stanju te naloge pravilno izvajati. Če pove aktivist, ko pride iz terena, da mu je vaški sekretariat nudil premalo pomoči, potem izvira taka trdi- tev iz nepravilnega gledanja na funk- cijo Osvobodilne fronte na terenu, predvsem pa je to dokaz, da on sam t. j. aktivist daje premalo opore or- ganizaciji na terenu, da vaški sekreta- riat ne najde v njem dovolj močnega človeka, na katerega bi se lahko obrnil po vprašanju reševanja mnogih vpra- šanj na vasi. Malo jih je, ki pomislijo, da se s tem, ko je bil član Osvobodilne fronte izvoljen v vaški sekretariat, nje- govo gledanje na dogajanja, na razvoj in življenje pri nas, ni mnogo ali pa nič izpremenilo, da je po miselnosti najibrž tak, kakor mnogi drugi člani, da ima premalo perspektive, zato pa več oportunizma. Kljub temu, da so pri- šli v vaške sekretariate v glavnem le najboljši ljudje iz vasi, je vendarle treba dajati tem neprestano dovolj moč- no oporo in dovolj perspektive, da vzdržijo in da so končno tudi v stanju primerno vplivati na ostale člane in jih pravilno usmerjati pri vsem njihovem delu. Zamislite si aktivista, ki pride v neko vas, skliče sejo sekretariata zato, ker mora z njim rešiti kakšno vprašanje ali nalogo, da na tej seji ne govori dru- go, kakor o nalogi, da so dolžni, da jo izvedejo, da odgovarjajo za izvedbo, da bodo izključeni iz Osvobodilne fronte, če jo ne bodo pravilno in ob pravem času rešili itd., itd. Tako pristopanje prav gotovo izzveni, kakor diktat, akti- vist se postavi v pozo naredbodajalca, člani sekretariata ga poslušajo, priki- mavajo in nalogo izvedejo ali pa tudi ne. Prav gotovo je največkrat posledica takega dela, popoln neuspeh. Navadno se na tak način postavi lju- di pred neko nalogo, o kateri ne vedo zakaj je postavljena, kaj iz nje izhaja in kakšne bodo posledice za skupnost, če bo pravilno in ob pravem času reše- na. Vsekakor v dobri želji, da bi čim prej dosegel nek rezultat, ta aktivist stopi na linijo najmanjšega odpora, t. j. na linijo ukazovanja in se izogne me- todi prepričevanja, ki je sicer težav - nejša, ki kaže trenutno manj izgledov na uspeh, ki pa nudi zato gotovost in sigurnost, da bo uspeh trajnejši in lepši. Ko si enkrat na seji sekretariata, po- govori se s člani, ne samo o takih na- logah, ki so gledane iz vsedržavnega ali pa morda samo iz okrajnega merila kot zelo važne ali celo zelo nujne, ampak tudi o vseh tistih malih in večjih pro- blemih, ki so morda za okrajnega ak- tivista manj važni ali celo nepomembni, ki pa za človeka na vasi mnogo pome- nijo. Člani si morajo pridobiti prepri- čanje, da se aktivist za njihovo živ- ljenje /zanima, da je pripravljen jim po- magati, da je Osvobodilna fronta na vasi končno tista, ki jim resnično v vsa- ki situaciji pokaže pravilen izhod. Po- magati pjri reševanju takih domačih problemov in kar je seveda glavno, po- vezovati jih pravilno v celoto in poka- zati, kako je končno vse odvisno od pravočasne in pravilne izvedbe petlet- nega plana pri nas, od industrializacije, od elektrifikacije in pravilnega razvoja in rešitve kmečkega vprašanja pri nas, to se potem pravi z vaškim sekretaria- tom pravilno delati V osnovni organizaciji Ljubnica je nepričakovano začelo nazadovati žte- ▼ilo članov. Pri analiziranju položaja se je ugotovilo, da se je napravilo ▼ rasi okrog 800 ur prostovoljnega del«, d* so popravili okrog 10 km vaške ceste, da ni v vasi nobenih sovražnih parol, da so 1 j ud je še naprej pripravljeni delati na prostovoljnih akcijah, da pa je kljub temu ugotovljeno nazadovanje v šte- vilu članstva. Ko so na seji sekreta- riata skupaj z aktivistom vrtali in iskali vzrok, so ugotovili stvar, ki bi se marsikomu zdela malo pomembna ali nevažna, ki pa za tiste preproste ljudi v tej gorski vasici le mnogo pomeni. Neka žena, ki ni članica OsvObodilne fronte, ki ni delala pri prostovoljnih akcijah, je imela dovolj časa, da je stala zelo pogosto v Okrajnem magazinu ali v prodajalni Kmetijske zadruge in ča- kala na razno blago, ki ga je seveda tudi prej dobila, kakor pa tiste žene, ki so delale na cesti. Ko si je nabavila kvas (ki ga je takrat prihajalo manjše količine v bližnji trg) ali pa drugo bla- go, je pa šla do tistih žen, ki so kot zavedne članice Osvobodilne fronte so- delovale pri prostovoljnem delu in jim začela pripovedovati, kako nesmiselno je biti član Fronte, ko nimaš od tega nobene koristi, nasprotno še škoda se povzroča. Ona ni članica, pa si je na- bavila različno blago, člani Osvobodilne fronte pa so ostali brez njega. In na podlagi tega so začeli nekateri prina- šati sekretarju legitimacije nazaj, češ, saj ni od tega nobene koristi. Sedaj, ko pa je vaški sekretariat skle- nil, da bo dal vsem udeležencem pro- stovoljnega dela legitimacije o oprav- ljenih urah, ko bodo zahtevali v zadru- gi. magazinu, pri mesarju itd., da pri- dejo prvi na vrsto in da mora prvi do- biti blago tisti, ki se izkaže s tako le- gitimacijo in da mora biti tisti, ki ni- česar ne dcprinaša zadnji, pa se bo si- tuacija izpremenila in število članov bo začelo naraščati. To je samo en primer pomoči, ki jo lahko nudi aktivist vaškim sekretaria- tom pri njihovem delu. Tak slučaj lah- ko takoj navežeš na nujnost obstoja or- ganov ljudske inšpekcije, pa potrebo po pravilnem reševanju vseh tudi na videz težko rešljivih zadev. Od zaupanja, ki si ga pridobi akti- vist, pa je odvisno njegovo nadaljne delo v tistem kraju. Če doseže enkrat to, potem bo imel mnogo lažje delo pri aktivizaciji članstva po vprašanju mo- bilizacije delovne sile, posebnih front- nih brigad, formiranju vaških frontnih brigad itd. zato, ker bodo člani na vasi prepričani, da je /tisto, kar aktivist predlaga dobro in pravilno in da je to postavljeno res v namenu, ljudem na vasi pomagati. Vedeti moramo to, da je odpor na- sprotnikov toliko srditejši, kolikor so večji naši uspehi in da se to odraža jasno najbolj na naši vasi. Biti mnogo med člani Osvobodilne fronte, pomagati vaškim sekretariatom, nuditi res dovolj pomoči in dajati pravilno perspektivo v zvezi z našim petletnim planom, to bo prav gotovo rodilo v kratkem do- bre uspehe in dobre rezultate ter ustva- rilo situacijo, v kateri bodo naši de- lovni ljudje na vasi znali tudi sami pra- vilno dojemati in tolmačiti različne pri- jeme in oblike dela, s katerimi pristo- pamo danes k spremembi strukture naše vasi. Grabenska mama je prejela od Prezidija Ljudske skupščine visoko odlikovanje Dne 24. julija 1949 so se zbrali borci NOB v Št. Vidu, da bi pozdravili Gra- bensko mamico na slovestnosti ob pre- daji visokega odlikovanja Prezidija Ljudske skupščine. Krenili so v povorko z zastavo na čelu, katero so nosili pionirji. Našli so jo čilo in zdravo v dobrem razpolože- nju, samo spomin jo je že močno za- pustil, tako da je le težko umela zakaj je naenkrat pri njeni hiši, ki stoji v ta- ko skritem kraju toliko ljudi. Slav- nost je otvoril tov. Kranjc Ivan in po- zdravil vse prisotne, poudaril pomen prihoda in podal besedo tov. Doberšek Ivanu, ki je prav podrobno opisal de- lovanje Grabenske mamice. Ze leta 1942. so se zbirali pri njej funkcionarji in organizatorji NOB in izbrali njeno hišo za svoje zavetišče, od koder so or- ganizirali partizanski pokret na Kozjan- skem. Ker je okupator strogo kontroli- ral vsak kotiček, je bilo misliti na naj- strožjo konspiracijo. zato so se odločili skopati bunker. Poudaril je, s kakimi težkočami so se borili pri tem kopanju, ki se je vršilo v najbolj temnih nočeh in so morali zemljo v škafu odnašati daleč proč, tako da so zabrisali vsako sled. Bunker je bil skopan pod kletjo, kjer je dolgo delovala tudi tehnika. Mamca pa je bila buden stražar, pazila je na vsak gib v okolici njenega biva- lišča in si po izjavi tov. Kraigherja, se- daj predsednika planske komisije LRS, ni mogoče zamisliti boljšega stražarja, ker od nje nihče ni zvedel besedice in je tehnika nemoteno delovala, vse do leta 1944, ko je vdrla v ta prostor voda. Cim se je tehnika preselila na drugo mesto je bila izdana, tako da stalnega in tako varnega kotička ni našla nikjer več. Po referatu tov. Doberška so nasto- pili pionirji iz Št. Vida z lepimi dekla- macijami in pri tem dokazali kako spo- štujejo svojo pionirsko organizacijo in se v njej izobražujejo. Tov. Borovškova je v imenu okrajne- ga odbora Zveze borcev Celje-okolica čestitala slavij enki in poudarila koliko je odlikovanka pripomogla k naši osvo- boditvi, poudarila težkoče v NOB in, da se tudi danes nahajamo v nič manj važni gospodarski borbi, govorila je o napadih od strani demokratičnih držav na čelu s Sovjetsko zvezo. O gospodar- ski sabotaži na uvoženih strojih, o tež- kočah, na katere nismo bih pripravlje- ni, pri tem pa pozvala, da se moramo kakor smo se v NOB združeni borili proti okupatorju in domačim izdajal- cem, tudi danes prvenstveno združiti v organizaciji Zveze borcev, ki mora biti pod vodstvom KP, udarna pest proti vsem tistim, ki danes zavirajo gradi- tev socializma. Prav prijetno je presenetila mamico in vse navzoče mala pionirka, ki je sto- pila pred njo z velikim šopkom v roki in ji v imenu pionirjev čestitala, ter med drugim dejala: »Mi pionirji v St. Vidu smo ponosni, da imamo vas dra- ga partizanska mamca, ki ste tako po- gumno reševali življenje naših osvo- boditeljev. Vaše ime bo vedno častno zapisano v pionirski organizaciji in ne bo nikdar pozabljeno.« V naših opekarnah izpolnjujejo delavci svoje naloge skoraj dvakratno V tako nagli in povečani gradbeni de- javnosti kakršno zaznamujemo letos, je izredno važna pravočasna preskrba gradbišč z opeko. Tega se delovni ko- lektivi naših opekarn v polni meri za- vedajo, saj dobro vedo, da je od njih precej odvisno, ali bomo letos zgradili vse tovarne, stanovanjske hiše, gospo- darska poslopja in skratka vse, kar imamo v načrtu. Zavedajo se tudi, da je vsak novo zgrajeni objekt nov člen v verigi dokazov, s katerimi pričamo vsem narodom, da ponosno gradimo sociali- zem. V obratih celjskih opekarn nam to z vsakim dnem jasneje stopa pred oči, saj se delavci uporno borijo za čim višji preseg dnevnih, dekadnih in me- sečnih planov. Odkar je organizirano medobratno tekmovanje in vsi delavci dobro zainteresirani zanj, se je delovni elan posebno dvignil, če se borijo za prehodno zastavico, se to pravi, za na- slov najboljšega, zato vloži vsak kolek- tiv vse svoje sile. da bi dosegel to čast- no mesto. Najprej si je osvojil prehodno zasta- vo kolektiv obrata v Žalcu, v mesecih maju in juniju pa jo je imel v posesti kolektiv opekarne v Bukovžlaku. Prav- kar se uporno preizkušajo, kdo bo za- služil naslov najboljšega za mesec ju- lij. Posebno jim gre za to, kdo bo višje presegel naloge v izdelavi surove ope- ke in žganju. Delavci se dnevno sezna- njajo z doseženimi uspehi, zato hočejo, tudi če višje presežejo normo, vedno nadkriliti uspehe svojih sotovarišev in lastne iz prejšnjih dni. Prvih 15 dni ju- lija je bil zopet najboljši Bukovžlak, ter dobil prehodno zastavico, saj je pol- mesečni plan prekoračil za 106%. Za njim se je uvrstil kolektiv opekarne v Brežicah, ki je presegel plan za 92,6%, nato Žalec z »0.6%, na četrtem mestu je Ljubečna * 08% čez plan, nato pa Stp. Hudinja e 8i%. Toda ti uspehi nam bodo dokazali, še več, če vemo, da obrati nimajo vseh delovnih mest za- sedenih in kljub pomanjkanju delovne sile izpolnjujejo proizvodne naloge sko- raj dvakratno. Da bi plan za julij čim višje presegli, delajo še po rednem delu naprej prostovoljno. Zadnjega skupnega prostovoljnega dela v opekarni na Sp. Hudinji se je udeležilo skoraj vse delavstvo in opra- vilo 800 delovnih ur. Ze dosedaj imajo skupno čez 2500 prostovoljnih ur, tako, da bodo svojo obveznost 3000 ur kmalu izpolnili. Med napornim fizičnim delom, pa ni- so pozabili tudi na kulturno-prosvetno delo. V Žalcu so organizirali tambura- ški zbor, v Bukovžlaku pa dramatski odsek, ki bosta te dni gostovala v Sto- rah na gradilišču pri frontni brigadi. Mladi ta na Lavi se priprav- lja da ustanovi svojo organizacijo Tudi na mestni ekonomiji na Lavi imamo nekaj mladine, o kateri pa še do sedaj nismo ničesar slišali. Sicer je to majhna skupina, ki šteje samo šest mladincev in 12 mladink, toda tudi oni se borijo uporno za izpolnitev nalog, ki so jim postavljene po planu. Čeprav mladinski aktiv še ni ustanovljen, so vsi kot eden, saj jih vidimo že ob 6. uri zjutraj na njivi in vrtu, kjer so do 7., velikokrat pa tudi do 8. in tudi do 9. ure zvečer. Kakor vemo, se delo na ekonomiji le razlikuje od dela v tovarni. Toda tudi oni so razmišljali na predvolivnem se- stanku in sklenili, da ustanove mladin- sko brigado na vrtu, v kateri bo delalo šest mladink. Ko bo ta mladina vklju- čena v mladinsko organizacijo in bo- do imeli trdno vodstvo, bodo vse težave, ki ji himajo pri delu in na ideološko- političnem polju še lažje premagovali. S popisom rezervne delovne sile bomo odkrili vse rezerve, ki dosedaj še niso bi- le vključene v socialistično graditev Odveč bi bilo govoriti o ogromnem razmahu naše industrije in našega go- spodarstva sploh, kot tudi to, da rabi naše razvijajoče se gospodarstvo iz dneva v dan več delovne sile, več de- lovnih rok, ki bodo pomagale ustvar- jati na vseh mogočih področjih blago- stanje v naši državi. Vsakomur je na drugi strani že dovolj jasno dejstvo, da nam ne bo nihče zgradil in ustva- ril pogojev za naše boljše in lepše živ- ljenje, ampak si bomo morali boljše življenje ustvariti sami. Torej je že tu dovolj dokazov, da je nujno vključiti v delovni proces vse one, kd do danes še niso čutili dolžno- sti, da bi se vključili v delo, ampak stoje mirno ob strani in čakajo, da bo- do zaživeli ono lepše, prav tako kot ljudje, ki so nudili za dosego socializ- ma v naši državi vse svoje moči. Mi takim, ki mirno čakajo, odnosno bolje, ki hočejo prespati dobo naporov, od- govarjamo in zagotavljamo, da ne bodo mogli uživati sadov, ki jih bodo ustva- rili delovni ljudje naše mlade države, •kajti pri nas velja geslo: kolikor boš skupnosti dal, toliko boš od nje tudi sprejel. Nešteto akcij je že izvajala ljudska oblast, kot tudi množične organizacije v pogledu vključitve rezervne delovne sile. Uspehi so bili dobri tam, kjer so posamezniki razumeli nujnost vklju- čitve slehernika v delovni proces, niso pa akcije uspele tam, kjer hočejo po- samezniki še vedno živeti na račun dru- gih in »počakati« socializem. Na vsak način je nujno, ustvariti evi- denco vseh onih, ki se v delovni proces še niso vključili, da bomo lahko po teh ugotovitvah pristopili s političnim de- lom in dosegli, da se bodo vsi vklju- čili v delo in s tem pomagali ustvar- jati socializem. Popolnoma napačno bi bilo misliti, da se bo nekoga prisililo, da bi se v delo vključil, odnosno, da se bo vklju- čevalo v delo bolne, starčke, otroke itd. Ne, vključevali se bodo samo oni, ki so za delo sposobni in ki niso iz kakrš- nega koli vzroka zadržani ter se ne mo- rejo zaposliti. Naši sovražniki, ,t. j. oni, ki so še da- nes prepričani, da je bila predaprilska Jugoslavija raj in je kar ne morejo prehvalitii, so si v zvezi z vključeva- njem rezervne delovne sile izmislili nekaj prav posebnega: Začeli so razšir- jati novico in govorice, da bo ljudska oblast vse one, ko se do sedaj še niso zaposlili, izgnala v neka koncentracij- ska taborišča, ki so že pripravljena. Ta- borišča bodo sličila fašističnim logor- jem. S tem so ti naši »prijatelji« imeli pač namen povzročiti nek preplah med poštenimi ljudmi, vendar se jim vsak pošten in predan delavec smeje na to njihovo izmišljotino, ker ve, da se kaj takega ne bo dogodilo. Naš delavec da- nes dobro loči človeka, ki se do danes še ni zaposlil zaradi raznih vzro- kov, od špekulanta, ki je še nadalje hotel živeti na račun delovnih ljudi i* ki se ni nikdar hotel vključiti ter je svoj saboterski odnos hotel še nadalje- vati. Prav tako tudi naš delavec raz- ume, da je za take nujno potrebno, da se preobrazijo in da spoznajo docela, da ustvarjamo danes nekaj novega, kar je pa bistveno različno od starega. Dejstvo je, da je ljudska oblast poslala nekaj izrazitih špekulantskih tipov, ki se za- radi špekulacije niso hoteli vključiti v delo na družbeno prevzgojno delo, kjer bodo le-ti spoznali, da njihovo doseda- nje delo ni bilo pravilno, da se danes v novi državi ne sme in ne da živeti več na račun drugih in da je popolnoma zgrešeno »čakati« na lepše življenj« brez dela. Popis rezervne delovne sile se bo iz- vršil v sodelovanju z najširšimi mno- žicami in bo na ta način lahko sleherni svetoval, kdo je oni, ki bi se rad in kdo je oni, ki se iz principa noče vklju- čiti v delo. Na ta način bo ustvarjena najmočnejša evidenca vseh, ki Ise še lahko zaposlijo. Dejstvo je, da bi se lahko v delovni proces vključilo še mnogo žena, ki mo- rajo ostati doma pri malih otrocih, če bi v Celju razpolagali z večjimi usta- novami, kjer bi lahko matere v času, ko so na delu, lahko brez skrbi oddale otroka v varstvo. Zato bo ena glavnih nalog v prihodnjem planskem letu, zi- dati in -postaviti dovolj otroških usta- nov in na ta način omogočiti ženi, da bi se lahko zaposlila. Na mnogo slučajev bomo naleteli, kjer se bo žena vključila lahko v delo samo 4 ure. Istočasno s popisom bomo namreč tudi poskrbeli, da se bodo ustvarili še boljši pogoji za zaposlitev žena s poldnevno zaposlitvijo, zato bodo posebne komisije pregledale vsa nepra- vilno zasedena delovna mesta odnosno ona^ mesta, kjer pri lahkih delih dela moška delovna sila in se bo ta delovna sila premestila na druga mesta, na ta mesta pa namestila ženska delovna sila s 4-umo naposlitvijo. Tu bo nujno, da bodo vodje podjetij pravilno razumeli potrebo po takšnem zaposlevanju. Naloga popisa je torej najti vse one rezerve, ki so še sposobne za zaposlitev in s tem pomagati našemu gospodar- stvu. Te naloge se je potrebno lotiti najresneje, ker je izredno važna, kajti brez potrebne delovne sile tudi ne bo mogla naša industrija izvesti planskih, nalog v okviru petletnega plana. V Radmirski opekarni le zagorela prva peč Pred dobrim mesecem so se po težki borbi tudi Radmirci odločili, da ustanovi- jo svojo kmečko obdelovalno zadrugo. Za vstop se je prijavilo 7 kmetov. Ko pa je te dni po 48. letih na nek- danjih »Cigoncah« v Holmu zopet zago- rela nova peč v novi opekarni, so si Radmirci na tihem le priznali: napre- dujemo. Spričo neznatne pomoči okraja, pred- vsem pa zaradi slabega političnega in administrativnega poslovanja krajev- nega ljudskega odbora samega, se je delo v opekarni zelo zavlačevalo. Štirje nekvalificirani delavci, ki so bili več ali manj prepuščeni »amim sebi so v juniju mesecu lanskega leta začeli krčiti svet, kjer je bilo bogato skladišče ka- kovostne gline. Ko so zravnali teren, so takoj pričeli pripravljati »šupo« za skladovnice surove in žgane opekes. Tudi tu »o naleteli na vrsto težkoč z dobavo potrebnega materiala, vendar jih je skozi vse delo spremljala trmasta misel, da hočejo za vsako ceno imeti svojo opekarno. Baraka je bila postav- ljena in delavci so začeli oblikovati prve kose opeke. Ko so se tako po- kazali prvi uspehti, so vaščani začeli verovati, da gre za resno delo. Prvim štirim delavcem »o s® pridružili novi. Zbrali so si svojega vodjo Štiglica, ki sicer tudi ni strokovnjak, vendar je do- volj dobro nadzoroval delo, dajal navo- dila in »krbel, da je opekarna začela « hitrejšim tempom napredovati. Lani »o napravili okrog 350.000 kosov opeke in takoj začeli s pripravami za postavitev pečnice. Letos — 10. maja — so dosegli tudi to zmago. V tem času je število stalnih delavcev še bolj naraslo in danes dela stalno v opekarni že 22 ljudi. Za enkrat delajo samo navadno zidno ope- ko, pozneje pa nameravajo izdelovati strešnike. Ta mesec so bili opekarji v Holmu ž* zelo nestrpni. Vse je bilo priprav- ljeno: opeka, pečnica naložena in tudi prostor za sušenje opeke so lepo spla- nirali. Čakali so samo še drv, da zaku- rijo prvo peč. Po težki borbi jim je u- spelo tudi to. Potem 23, julija je zagorela prva peč. V hipu §t je raznesla movica po va*i in okolici. — V Holmu gori prva peči Starejši vaščani, ki so še pom- nili nekdanje >Cigonc»« — staro ope- karno, so s« šli na lastne oči prepričati. Štiri dni je gorela in sioro da ni bilo v vasi človeka, ki si c» bi ogledal te novosti. Skromni d»lavci, ki »o s* leto dni borili pod najtežjimi okolnostmi za svojo opekarno, so praznovali svojo prvo vidno zmago, 30.000 kosov opeke so zažgali, vozniki in kamioni »o jo že začeli odvažati na vse strani. Solčavani, ki si zaradi pomanjkanja opeke še do danes niso mogli v celoti obnoviti svoje požgane vasi so se še prav posebno razveselili zmage radmir- skih opekarjev, saj so njihovi »Obnovi« takoj iz prve peči nakazali 15.000 ko- madov zidne upeke. Pa tudi privatniki, ki so opekarni z drvmi priskočili na pomoč, so dobili večjo količino opeke v zameno za drva. Prav tako «o tudi Bočani dobili 5.000 kosov opeke za svoj zadružni dom. Opekarji v Radmirju so že začeli na- lagati novo peč, ki bo te dni spet zago- rela. Odslej bodo mesečno proizvajali najmanj 60.000 komadov opeke. Ko nalaga delavec Franc kos za kosom lepo domačo opeko na voz, se ponosen nasmehne sosedu šimnu rekoč: »Kdo bi še pred dobrim letom verjel, da bomo v Radmirju res imeli svojo opekarno! Kdo bi še lani veroval, da bomo tudi Radmirci ustanovili svojo kmečko ob- delovalno zadrugo! Oboje že imamo da- nes. Potem pa naj kdo reče, da ne na- predujemo v tej samotni vasi!« Gospodinjske pomoč- nice iz Vranskega do- segajo v brigadah lepe uspehe Vransko se odlikuje po precejšnjem številu gospodinjskih pomočnic. Sicer pa to ni posebna odlika v dobi, ko da- jemo vse sile za petletko in ne odte- gujemo delovne sile za osebne potrebe. Pa je povabila OF gospodinjske po- močnice v delovno brigado. Bile so pri- pravljene. Nekateri gospodarji, odnos- no gospodinje so povabilo takoj pod- prli, z nekaterimi pa je bilo malo bor- be, nekateri pa še niti sedaj ne kažej© razumevanja za petletni plan in bomo o njih že po potrebi spregovorili. Vkljub vsemu se je zbralo 10 tovari- Šic, ki so odšle v brigado. Tovarišice so v Štorah zadovoljne, pridne in dosegajo lepe uspehe. Nekatere izmed njih daleč presegajo norme. Te tovarižice naj bo- do vzgled onim. ki so že ostal« doma na Vranskem i* drugod. Leto 1L — Štev. 31. »CELJSKI TEDNIK« Stran f Naši delovni kmetje - zadružniki na oddihu ob sinjem Jadranu Na zahodnoistrski obali blizu Po- rcča je danes v zadružnem počit- niškem domu »Triglav« triindvajset zadružnikov in zadružnic iz Slove- nije. Triindvajset nekdanjih vini- čarjev, kolonov in nekdanjih malih kmetov uživa svoj prvi dopust v življenju. Kmečka obdelovalna za- druga, katere člani so, jim ga je omogočila. V Istri sredi vročega poletja. Vzdolž vse obale se belijo raztreseni letovi- ščarski domovi — domovi oddiha in po- čitka za delovne ljudi. Skriti so kakor gnezdeča v senci gostega drevja borov, cipres in akacij. Tu so sindikalna letovi- šča, pionirski počitniški domovi, na obali od Poreča proti Trstu pa so prvič na od- dihu tudi zadružniki obdelovalnih zadrug. Zadružni počitniški dom »Triglav« je sprejel vse prve letoviščarje. Za prvo Skupino že drugo, ki ima triindvajset Ljudi. Prva dva dni po prihodu je zanje še vse novo. Novo je morje, nova obala in istrska zemlja, ki je — čeprav skopo od- merjena —, bogata in plodna. Nova je zanje živina sosednih kmetov — težki voli s široko štrlečimi rogovi, ki orjejo rdečkasto zemljo, in osli kot vprežna in tovorna živina. Tudi istrski človek je eanje novost v svoji noši in po svojem načinu življenja in dela. Večina zadružnikov je zdaj prvič na morju. Ti ljudje dela, ki niso nikoli po- znali počitka, ki so se dan in noč ubijali z zemljo, se zdaj kar ne morejo sprijaz- niti z mislijo, da lahko zdaj brezskrbno počivajo celih štirinajst dni. Prve dni po prihodu se kar ne morejo otresti skrbi, ki gloda v njih. Kako je doma? Premi- šljujejo kako bo šlo delo brez njih, bo- jijo se morebitne nesreče, ki bi se uteg- nila zgoditi med tem, ko jih ne bo. Res, prve dni se kar ne morejo privaditi na novo življenje. Prve dni so vstajali" že kar ob štirih! Šele počasi so se zavedali, da so na počitku, na dopustu, da so po- polni gospodarji svojega časa. Pravijo, da je lepo. Prevzeti so. Njiho- va preprosta kmečka srca so srečna in vesela. Po izdatnem zajtrku se razidejo. Mlajši poležejo po razbeljenih obalnih čereh nad morjem, starejši gredo na jutranje spre- hode po okolici. Vse, prav vse jih za- nima. Po nekaj dneh spoznajo že vse so- sedne kmete. Ustavljajo se pri njih, opa- zujejo njihovo delo, občudujejo polja in vinograde, ki so skrbno obdelani. Nave- žejo prve stike s tovariši ob morju. Radi sprejmejo gostoljubno ponujeni kozarček istrske črnine. Čeprav ne znajo hrvaške- ga jezika in Istrani ne slovenskega, se vendar razumejo. Kmetje so eni in drugi in so si blizu v delu in življenju. Nekaj jih je, ki najrajši sežejo po knji- gah, ki jih ima upravnik doma dovolj na razpolago. iSedejo v senco in se zatopijo v povesti in romane, pa tudi v znanstve- ne razprave. Tu utegnejo nemoteno raz- snišljati.Delo jih ne preganja. Tudi žene-zadružnice so našle ob mor- ju svojo zabavo. Domačini so jim poka- zali v bližnjem borovem gozdiču plodove istrskih borovcev — mandljem podobne sadeže, ki jih domačini imenujejo »pin- jole«. Zdaj jih hodijo vsako jutro obirat, pa tudi ob vsakem močnejšem vetru so tam in čakajo, kdaj odpadejo češarki, ki »krivajo v sebi sladko jederce. Toda žene res ne morejo živeti brez dela . . . Nihče jim ne more ubraniti, da ne bi pomagale kuharicama pripravljati kosila in večerje vsaj pri čiščenju solate in pri lupljenju krompirja. V zabavo jim je. Dopoldne mine. Po izdatnem, in tečnem kosilu na kopanje! Nihče se noče od- reči temu užitku. Še najstarejši in tudi žene ne. Sončijo se in kopljejo. Plavali zna seveda le malokdo med njimi. Zato se zadovoljujejo s plitvo vodo; posedajo po čereh. Posebno revmatičnim dobro dene toplota, ugotovili pa so, da sonce in morska voda dobro vplivata na druge bo- lezni. Še starost in betežnost nekoliko pozdravita. Najstarejša me dnjimi, Novak in 72-letni Četrtič, sta se kar razživela v teh dneh. Na bližnji skali imajo postavljen dalj- nogled. Malo starinski je sicer, a kar dobro se vidi skozenj. Čim kdo zapazi ladjo na morski gladini, se vsi zvrstijo ob daljnogledu in ugibajo o pripadnosti la- dje: je naša ali tuja? Z daljnogledom opa- zujejo tudi življenje v bližnjem Poreču, posebno obalo, kjer nikoli ne zmanjka kopalcev. Po malici se ponovno razidejo po oko- lici. Večkrat obiščejo tudi sosedne obde- lovalne zadruge, ki so tudi ob morju šte- vilne. Posebno radi gredo v zadrugo »Ti- to«, ki je najboljša. Zadružniki jih z ve- seljem spremljajo in jim s ponosom kažejo svoje imetje in svoje pridobitve. Slovenci pa jim z nič manjšim ponosom pripovedu- jejo, kako je pri nas, v Sloveniji. Tako se kuje prijateljstvo med Slovenci in Istrani, ki postaja z vsakim dnem tesnejše in trd- nejše. Večerja našim letoviščarjev običajno bolj 'tekne od kosila. Zvečer namreč po- pusti vročina, ki jim jemlje opoldanski tek. V jedilnici je prijetno hladno in radio jim krajša čas. Tako minevajo dnevi — drug lepši od drugega, vsak je poln novih vtisov ter nepozabnih spominov. Zadružniki bodo odšli, a ne bodo po- zabili morja in neskončne sinjine istrske- ga neba. Ne bodo pozabili bratske gosto- ljubnosti istrskih zadružnikov in prav tako ne resničnih življenjskih zgodb, ki so jih ob večerih pripovedovali drug dru- gemu. Zdaj, ko jim še tečejo dnevi oddiha, nosi marsikdo med njimi nekje globoko v 6rcu prav isto misel, ki jim jo je na glas povedal nekoč zvečer nekdanji briški ko- lon Franc Markučič: »Le kaj bi dejal grof Baguer, če bi me zdajle videl na letovišču . ..« Vojaški vojni invalidi na obisku v Mladin- skem domu »Vere Šlandrove« na Polzeli II. kongres ZVVI je krajevnemu odboru zveze vojaških vojnih invalidov Polzela določil nagrado in diplomo V nedeljo dopoldne 24. t. m. je bila v okrašeni dvorani Mladinskega doma na Polzeli proslava ob izročitvi pohval- ne diplome in nagrade, katero je pode- lil Krajevnemu odboru Zveze vojaških vojnih invalidov na Polzeli za uspešno predkongresno tekmovanje II. kongres ZVVI za Slovenijo. Delegat Glavnega odbora ZVVI za Slovenijo v Ljubljani tov. Srimšek je ob izročitvi diplome in nagrad čestital vojaškim vojnim inva- lidom na Polzeli k tako častnemu pri- znanju za njih delo v invalidski orga- nizaciji. Čestitki je pridružil poziv, naj jim bo to priznanje še v večjo pobudo k še intenzivnejšemu delu in novim uspehom. Na tej proslavi je sodeloval tambu- raški zbor SKUD-a »France Prešeren« iz Celja in pevski zbor Polzela. Po končani proslavi so si gostje ogle- dali novo Tovarno lesnih izdelkov, ki jo gradijo na Polzeli vojaški vojni in- validi. Vsi so bili mnenja, da so vojni invalidi na Polzeli vsekakor zaslužili pohvalo in nagrado, ki so jo prejeli od II. kongresa ZVVI, saj so pričeli graditi to tovarno s prostovoljnim delom. Skupno s tamburaši SKUD-a »Fran- ce Prešeren« so na to vojni invalidi ob- iskali Mladinski dom »Vere Šlandrove« na Polzeli. V tem domu biva namreč tudi nekaj vojnih sirot, ki so jim star- ši padli v .Narodno osvobodilni borbi. Od najlepših gradov v Savinjski do- lini je vsekakor grad Šenek na Polzeli, ki stoji ob pobočju severnih savinjskih gričev, sredi zelenega naravnega parka in daje lep razgled po Savinjski dolini. Ta grad je sedaj Mladinski dom »Vere Šlandrove« in je skoraj nekak prav- ljičen dom našim malčkom, ki so izgu- bili enega ali kar oba roditelja. Obisk ni bil nameravan, niti v naprej napovedan, zato je bilo prisrčno svi- denje tem lepše in navdušenje po ob- isku tem večje. Malčki so po kosilu po- čivali v parku. Po .trati so jim bile po- grnjene preproge in na teh so ležali ali sedeli. Malo večji v starosti 4—6 let skupaj, najmlajši 2—3 let pa za sebe v mali skupinici. Kar nekam radovedno so opazovali ti mali graščaki došle obiskovalce. Nič manj radovednosti niso kazali došli ob- iskovalci, ko so videli pred seboj toliko zdrave in nasmejane dece. Med rado- vednimi obiskovalci so bile tudi kritične oči, toda tudi v te kritične oči se je kar sam od sebe prikradel radosten nasmeh ob pogledu na snažno in zdravo daco, ki je po dobrem kosilu počivala v par- ku na trati. Po kratkem, živahnem spoznavanju in spoznanju, — saj so se eni .in drugi ve- selo smejali, so otroci starejše skupine zapeli par partizanskih pesmic, ki so jih zapeli z otroško ljubkostjo. Z onimi malimi pa so se pričela sklepati že kar globlja poznanstva. Živahna črnolaska Marjanca je kar brez strahu zlezla T naročje brkatemu stricu iz Ljubljane. Na to pa so urezali naši tamburaSL Ej, .to je bilo našim malokom pravo do- živetje! Velike začudene oči so pravile* da so pričela mala srčeca hitreje utri- pati, saj take godbe še niso videli in sli- šali. Mali triletni Stankec je najprej na- pravil velike začudene očke, ki so ne- premično zrle v tamburaše — na kar se mu je naenkrat razlil po obrazku tak srečen smehljaj, da bi z njim na mah razorožil največjo puščobo na sve- tu. Prešernovi tamburaši, ki so zaigrali otrokom v parku več komadov, bo imeli ta dan zelo pazljive in hvaležne poslušalce. Vojni invalidi in tamburaši, so A ogledali tudi notranje prostore doma. Notranjost tega doma je vzorna in tako Otroško prijazno urejena, da napravi na obiskovalca vtis nekake ljubke prav- ljičnosti. Človek res ne ve, kaj bi bolj obču- doval. Obednico z malimi mizicami In stolčki, sobe za igre, kjer so v najlep- šem redu zložene vsakovrstne igrače. Ali bi se čudil sten-času, da tudi sten- čas imajo, pisati malčki še res ne znajo, toda na sten-času je pripetih polno raz- ličnih izrezkov malih umetnikov. V ve- liki grajski sobi s starodavnim kaminom je postavljen lep lutkovni oder. V pr- vem nadstropju so snažne in zračne spalnice, ki so polne sonca in dišečega gozdnega zraka. Kar nasmehniti se je treba umivalnici s celo vrsto malih vo- dovodnih pipic in umivalniki, vse v otroški miniaturi. Tudi bolniško sobo imajo, ta je ločena v drugem delu po- slopja, vsa je bela in snažna, bolnikov pa v njej ni bilo in je tako tudi prav. Po vsem domu pa vlada vzoren red in največja snaga. Mladinski ,dom »Vere Šlandrove« na Polzeli .služi v polni meri svojemu velikemu socialnemu namenu. Vsi obiskovalci, ki so ob tej priliki obiskali Mladinski dom »Vere Šlandro- ve«, so bili po obisku zelo navdušeni od vsega, kar so videli v tem domu. Odslej bodo tudi privatna kmečka gospo- darstva morala rediti živino po planu Do sedaj je vzreja živine tekla po pla- nu samo v socialističnem sektorju, med- tem ko privatni sektor ni bil podvržen planiranju vzreje živine. Razumljivo je, da se mora vršiti tudi vzreja živine, ta važna panoga kmetijstva po planu, če hočemo doseči uspeh ter na ta način izboljšati prehrano našega delovnega ljudstva po mestih. To pa bo mogoče le s povečanjem števila in tudi kvalitete živine. Ker ni bilo v privatnem sek- torju plana vzreje živine, so bile posle- dice, da se na mnogih kmetijah ni re- dilo dovolj no živine, t. j. toliko kot bi to lahko zmogle. Tako imamo primere, da redi del velikih kmetov premalo živi- ne, mnogo manj kot jo je redil prej v stari Jugoslaviji. Pri srednjih in malih kmetih takih slučajev ni mnogo, ker se oni pač zavedajo, da s primerno rejo koristijo Skupnosti. Plan, ki je sedaj po- stavljen s strani okraja, bo pravilno uredil obvezno rejo živine tako, da bo- do morali vsi kmetje rediti toliko živi- ne kolikor zmorejo na podlagi njihove obdelovalne zemlje (travnikov, njiv), ne pa kolikor jim bo volja. Za vzrejo je okraj razdeljen na tri rajone, ki so vzeti na podlagi značaja živinoreje. — Vsak KLO je dobil svoj plan, ki je ta- ko napravljen, da bo lahko zmogljiv. Plan obremenjuje seveda do zmog- ljivosti večje kmete z večjo, a manjše in srednje z manjšo vzrejo. Vsak KLO je dobil tudi določene norme, ki mu omogočajo, da na podlagi njih lahko iz- računa višino vzreje za vsakega posa- meznega kmeta. KLO-j i so dobili poleg plana tudi točna navodila, in to na se- minarju na kmetijskem poverjeništvu okraja tako. da bodo lahko z malo vo- lje napravili pravilen razrez na kmete. V planu vzreje so všteti tudi konji, pra- šiči, ovce in perutnina. Ko KLO izdela plan vzreje, ga pošlje na odobren je OLO-ju, ki ga če odgovarja odobri ka- kor izda KLO kmetom odločbe. Veči- na krajevnih ljudskih odborov je plane že napravila. Zelo dobre plane so izdelali KLO-ji: Braslovče, Rimske Toplice, Sv. Jedert, Vransko, Lisično in Petrovče, a slabe KLO Vojnik, Blagovna, St. Jurij ob Tab., Sv. Lovrenc pri Preb. in St. Pavel. Pri nedeljskem pregledu krompiriSt smo se ugotovili nezanimanie za to važno akcijo Borbo proti koloradskemu hrošču smo pričeli takoj po osvoboditvi na prvo Okuženih nasadih v Krškem. Kljub mno- žičnim zatiralnim akcijam, se je razširil tudi v duge predele po vsej Sloveniji, čeravno v manjšem številu. Ce po- gledamo nazaj naše napore in uspehe, lahko ugotovimo, da trud ljudske obla- sti in množičnih organizacij ni bil za- man, ker smo v letošnjem letu našli le malo hroščev, ličink in jajčec. Kolorad- ski hrošč pa ne preti samo iz okuženih krajev, temveč tudi iz drugih držav, ka- kor iz Italije in Avstrije, kar nam do- kazujejo nova odkritja okužb v okra- jih Gorica in Tolmin. Pregled, ki se je vršil v nedeljo dne 24. julija 1949 je izpadel neprimerno boljše kot prejšnji, kljub temu pa se še najdejo KLO-ji, kjer se kaže Skrajna malomarnost krajevnih komisij za pre- gled krompirišč. To predvsem velja za Kuretno, Debro, Crešnjice Sv. Lovrenc pri Preb., Sv. Pavel pri Preb., Sv. Je- dert, Braslovče, Sv. Štefan in Tmovlje, ki kmetovalcem sploh niso prikazali po- mena in važnosti množičnih pregledov. Nujno je, da odborniki seznanijo zato odgovorne tovariše s planom o zatira- nju koloradskega hrošča v LRS za leto 1949, da se bosta zadnja dva pregleda 14. avgusta in 4. septembra izvršila z vso vestnostjo. Ako pregledamo vse do- sedanje preglede, lahko ugotovimo, da niso vsi KLO-ji razumeli važnosti te akcije, množični pregledi pa se niso iz- vršili 100% in zato niti nismo sigurni, če ni tudi pri nas kakšno okuženo zem- ljišče. V Arii vasFbo v začetku septembra velik okrajni festival V dneh S. in 4. septembra tega leta bo v Ar j i vasi veliki okrajni festival, ki ima namen prikazati razvoj zadruž- ništva in lokalne industrije v okraju Cel j e-okolica. Pripravljajo veliko po- učno razstavo o razvoju zadružništva. Tudi povorka bo zelo pestra, ker bo pri- kazala mnogo poučnega in zanimivega o razvoju zadružništva. Kultumo-umet- niški program bo prav tako zelo zani- miv, saj bodo najboljši pevski zbori, godbe, folklorne skupine, harmonika- ši, recitatorji nudili res kvalitetne iz- vedbe. Gledališka družina iz Žalca bo igrala Kreftove »Celjske grofe« na pro- stem. Pa tudi v ostalih ozirih bo preskrb- ljeno kot n. pr. za jedačo, pijačo in za- bavo. Natančnejši program objavimo kasneje. Opozarjamo že danes vse množične organizacije, da se zanimajo za ta fe- stival in organizirajo množični poset Pripravljalni odbor Korako v novo življenje... Molče je sedela Dolinarjeva družina pri večerji, ko jo je zdramil iz zamiš- ljenos.ti sosedov Tonč z dokaj hrupno pesmijo. Micka, za katero je Tonč rad poškilil, pa tudi ona ni mogla biti kar tako do njega, se je zrdznila in vprašujoče po- gledala očeta. Oče, dokaj prileten mo- žak vsaj svojih 60 let, je zagodel, da človek ne bi mogel ugeniti, aH to iz nejevolje ali iz zadovoljstva, ter jedel mirno dalje. »Izgleda, da se ga je tvoj nekje na- bral« je šepnil Micki brat Tine, dobro vedoč, da ji ni prav. Saj ni čudno. Ka- dar je šla pomagat to ali ono na njegov grunt, se je Tonč zadiral nad vsemi z Micko in njegovim očetom pa je prav tako postajal vedno bolj' robat. Naj- hujše pa je bilo to, da se je sleherni večer napil in politiziral po vasi, lagal ter strašil ljudi s samim hudičem. Do- kler ije KLO pustil njegov grunt pri miru ter ga ni preveč stiskal, je bil tudi sam odbornik krajevnega odbora OF. Redno je hodil na seje in to je bilo vse. Mar- sikdaj so imeli ostali odborniki z njim velik križ, ker je trdovratno zagovarjal svoje, da se v vasi ne sme ničesar spre- minjati. Čim pa so mu vzeli dva pre- iiča, ker jih je zatajil in mu prisili ne- koliko več davka, se ni zmenil več za seje OF odbora, temveč je raje posedal v edini gostilnici, ki je še v vasi ostala, ter govoril ljudem, da so jim kar mrav- ljinci lezli po hrbtu. Na bratovo zbadljivko ni Micka niče- sar odgovorila. Povesila je oči, ter rahlo sunila brata s komolcem, češ, naj bo tiho. Tine je še mislil nekaj reči, ko so se odprla vrata in je mahedravo vstopil Tonč. »Dober večer ljudje! In bog žegnaj!« je pozdravil in v hipu obletel omizje. Družina mu je odzdravila in ga pova- bila, da prisede. Tonč se je nerodno vsedel na pručko pri peči in s roko popravil razmršene lase. »No, Tonč, izgleda, da «i dobre volje, pa na® izlušči nekaj veselih« ga je pri- 3el dražiti Tine, ter »»d tesm »vedavo epasoval »«stro. ».Morda boš ti bolj cmerav, ko ti bodo dejali: »Vzemi culo in pojdi delat tlako na vas! Kaj misliš?« Dolinarica, ki se doslej ni zmenila za ničesar, je odložila žlico in zvedavo prisluhnila. »Kako pa misliš to?« je po presledku vprašala. Tone je včasih kot odbornik prinesel tiz sefl marsikaj novega. Res je, da je kaj rad povedal mnogo več, kot je bilo res, vendar med vso njegovo klobasarijo je bilo vedno tudi nekaj resnice. »Si bil na seji?« je Dolinarica zdaj silila vanj, ker ji Tonč ni dal takoj od- govora. »Hudičeve seje, naj jih vrag vzame. Tudi brez sej bomo živeli in morda lepše kot tako. Nič me ne glejte! Mobilizacija je in šli bodo vsi. Tone, Micka ... Grunt bodo podržavili in vidva ki nista več za rabo, bosta lahko šla od hiše do hiše. »Vidi se, da ti udarja vino v glavo, si- cer bi take ne kvasil,« ga je zadirčno prekinila Micka. »Kar naj bo po tvoje! Povem ti pa eno. Šli bodo a Tonč ne bo med njimi. Ne spada med nje. In naj se odbor pet- krat na glavo postavi, jaz ne bom šel. Z njimi gredo šleve, močni pa se jim postavijo po robu.« »Tonč lep odbornik si, mu je segel v besedo Tine. »Mesto, da bi agitiral, kot ti je treba, pa uganjaš vse kajj drugega. »Oho! Od kdaj si se pa ti tako pre- okrenil na njihovo stran. Premalo dav- ka so vara zašili, zato te še ni pamet srečala. Le počakaj. Tudi za male še pride davek in oddaja. Tudi vas bodo pričeli glodati Do kosti vas bodo in takrat te bo pamet srečala. Kaj pa ti misliš stari?« »Ardigata ste že v politiki. Človek še pri večerji nima miru.« Dolinar se je nevoljno prekrižal ir» začel z očenašem. Družina je «kl«nila roke in mrmrala za očetom. Niso še odmolili, ko je vstopil Drejc, odbornik OF iz »osedne vasi. Oče in mati sta se spogledovala. Drejc je obstal pri vratih, počakal, da so odmolili, nato je stopil k mizi in v zadregi pokašljal. »Nič ne kašljaj! Kar naravnost povej, po koga si prišel,« je presekal .tišino Tonč. »Sveta Marija, pa ne da bi nam ko- ga vzeli«, ni mogla počakati mati. »Pravzaprav sem prišel mesto tebe, ki si pozabil na svojo dolžnost.« je Drejc dal najprej odgovor Tonču. Nato se je obrnil k Dolinarici:« Res je mati, tako je s stvarjo, da bi tudi od vaše hiše moral eden za nekaj časa pomagati, tja kjer najbolj rabimo. V bri- gado bo moral nekdo izmed vaših dveh, v brigado za en mesec.« »Tak bodi pameten Drejc. Vidiš da sva stara. Micka mora pomagati meni in Tine očetu. Od naše hiše res ne mo- re nihče v brigado.« Dolinarica je pri- čela ugovarjati, vendar Drejc ni od- jenjal: »Malo se bo že poznalo, a šlo bo. Jaz mislim, da bi šel Tine. No, Tine kako misliš?« No, reci katero oče!« je silila mati. »Sam ne boš mogel. Povej!« Dolinar je pogledal sina. Ta se je nemirno pozibaval na stolu, ter risal e žlico po mizi. Micka je vstala, pobrala z mize po- sodo, ter je odnesla v kuhinjo. »Tak reci že vendar« ni odpenjala Dolinarica ter sunila pod mizo očeta. Tonč si je grizel jezik, Tine je prišel včasih tudi njemu pomagat. Če ne rav- no on, je prišel stari, Micka pa prav sigurno. Poznalo bi se tudi njemu, če bi Tin® odšel. »Kar drugam pojdi Drejc,« se je zdaj» ci oglasil, »tja ker jih je več pri hiši in kjer lahko gredo.« Čez nekaj časa je še dostavil: *£ic«r pa, če nekaj agitiraš se najprej sam izkazi. Sam pojdi. Ni- maš veliko in ne bo se poznalo, če ti za nekaj plastev sena zgine.« Drejca je oblila rdečica. V njem je zavrelo, kot še morda nikoli. To mu je izustil Tonč, za katerega so že vsi vedeli, da na drugo stran vleče. To mu je izustil Tonč, ki še ni napravil kora- ka za kakega drugega. On kulakov sin, ki se je kot odbornik OF zaradi neod- ločnosti ostalih odbornikov do nedav- nega odbegaval raznim obveznim od- dajam, dočim je Drejecjcočar— dajal, če- prav mu ni bilo treba. Dajal kolikor je mogel in vedno je rad dal. Sedaj pa mu pravi Tonč: »Drejc, ti pojdi!« Pojdi in zgaraj se zame, trota. Pojdi ti, ki ti doma boleha mati, a tvojo domačijo naj vrag vzame. Drejcu so se napele mišice na vratu in prsti so se mu krčevito stisnili v dvo- je pesti. »O, vem kaj hočeš,« je skoraj zatulil. »Pojdi ti, ki si mi v napoti. Pojdi, da bom lažje pridigal ljudem po svoje, da jim bom lažje metal pesek v oči, da me ne spoznajo. Ti Drejc pa crkni. Prej crkneš, prej bo zame bolje. Tako mi- sliš kaj!« Telo mu je drhtelo in Micka, ki se je vrnila iz kuhinje ga je zaskrbljeno opazovala. »Tonč ne draži ga, pijan si« se je potegnil za Drejca Tine. Dolinar in Do- linarica sta se ob Drejčevem izbruhu spogledavala, ter plašno ozirala v kot, kjer je sedel Tonč. Tonč ni pričakoval itakega izbruha, Ves je prebledel. Sunkoma se je dvig- nil, zagrabil za palico, ki je ležala v kotu in iz grla se mu je izvil zahropel krik. »Komunistična svinja!« Hotel je za- mahniti s palico, a ga je Micka sunila k peči, da je palica zaropotala po tleh. Tine, ki je sedel doslej za mizo je sko- čil med oba. »Ali ste slišali Dolinarjevi? je povzdig- nil svoj glas Drejc. »Svinja sem, ker sem vse svoje življenj« garal, ker sem tudi njegovem« očetu. Kom« sem skri- vil en las na glavi in kolikim sem po- magal? Vi povejte! In če mi lahko do- kažete, da sem koga le za paro oško- doval, naj me pri priči zadene strela.« »Drejc ne razburjaj se,« ga je prosila Dolinarica. »Kolikim pa so Tončevi odžirali kruh. O, vemo zakaj so vedno dobro živeli. Tudi vi ste jim garali in jim še dane« pomagate držati grunt na nogah. In n« vsem lepem vam bo dejal: »Svinje st« Dolinarji. Tako vam bo dejal.« Drejc je stopil dva koraka bliže k Tonču. »Da Tonč, da veš, grem v brigado. Delal bom za dva, da se ta čimprej« poderejo tla pod nogami, tebi, Drevu in Pišku, ki ste vsi iste sorte. Pa ne bo- mo mi pocrkali, kakor misliš. Ne, n« bomo ker nismo takrat, ko ste nas da- vili in trgali cote s telesa. Vem, da vam bo odklenkalo in tebi Tonč med prvi- mi.« Drejc je govoril dalje in izpovedal kar mu je ležalo že leta in leta na srcu. Nato si je obrisal potno čelo, se obr- nil k družini in dejal nekoliko tiše. »Pa ne zamerite nisem mogel drugače!« Sun- kovito se je obrnil in odšel. Tišino, ki je zavladala v sobi, je pre- sekal Tončev grohot: »Tine si slišal? Boš šel? Le pojdi tM cotarjem.« Očetov pogled se je ustavil na sina. Ta je stopil k vratom, jih na stežaj od- prl, se obnil k Tonču, pokazal v temo m mirno rekel: »Ven!« »Tak, tako! Še klicali me boste. Tega ne bom pozabil. In kaj praviš ti Dolinar?« Dolinar ni rekel nohene, tudi Dolina- rica je nemo strmela v tla. Z grdo klet- vijo je izginil Tonč v noč. Tine se je vrnil k mizi, zadrsal z roko po stolu ter odločno dejal: »Oče in mati, čujeta! Jaz grem.« »Tudi jaz Tine,« se mu je pridružila sestra. »Ti ostaneš«, je pribil brat, pograbil suknjo in odšel na podstrešje. Oče in mati sta gledala za sinom ia v očeh jima je gor«l žarek ponosa. ■tran 4 »CELJSKI TEDNIK« Leto H. — Stev. 31. Meseca avgusta bo odšlo na sečnjo drv okrog 500 članov sindikatov KeT je garantirana preskrba z drvmi široke potrošnje odvisna izključno od sečnje drv po sindikalnih brigadah pri- pravljajo sindikalne organizacije mesta Celja za mesec avgust okrog 500 ljudi. Ti bodo sekali drva na različnih sečiščih, nekateri v Rogatcu, drugi v Podčetrtku, eni zopet v Poljčanah nekateri pa tudi v Nazarju, Ljubnem in Gornjem gradu. Na ta način bodo krite vsaj minimalne potrebe mesta Celja z drvmi. Prav go- tovo, da kolektivi težko pogrešajo tova- riše, ki gredo v sindikalne brigade, ven- dar jih je večina, ki so se obvezali, da bodo izgubljeno delo nadoknadili. Do se- daj so se najboljše izkazali pri organizi- ranju dela in pošiljanju svojih članov v brigade kolektivi Tovarna sadnih sokov, MLO-inštalacije, Pošta, Obrtne delavnice, MLO gradbeno podjetje in še nekateri drugi. Razume se, da danes spričo tako velikih planskih nalog kakršne stojijo pred našimi delovnimi kolektivi, ni mogo- če nikjer dobiti rezervne delovne sile, ki bi bila tako rekoč nepotrebna pod- jetju. Prav gotovo pa je, da z dobro voljo predvsem pa z razumevanjem, da je od sečnje drv ravno tako odvisen plan v podjetju, se le dobi v kolektivu še zmerom ljudi, ki so voljni in spo- sobni za sečnjo. Okrajni štab pri Okrajnem svetu je raz- delil na vse podružnice procentualno šte- vilo ljudi, ki so potrebni za posek 51.400 prm, vendar lahko ugotavljamo, da je do danes v brigadi šele 110 ljudi, ki bodo do konca tega meseca maksimalno po- sekali le 4.000 prm kar pomeni, da če jih tudi za mesec avgust pošljemo na seč- njo drv 500, bo plan sečnje v najboljšem primeru dosežen le 50%. Kje so vzroki, da je plan tako nizko dosežen? Prvi in glavni vzrok je ta, da Okrajnemu štabu spričo nerazumevanja nekaterih direk- torjev in sindikalnih podružnic ni uspe- lo mobilizirati za mesec julij 514 bri- gadirjev. Da bo mobilizacija za mesec avgust uspešnejša je Okrajni svet sklical konferenco vseh direktorjev in vodij ustanov, kakor predstavnikov sind, or- ganizacij in oblasti. Na tej konferenci smo podrobno obdelali plan brigadirjev, ki jih morajo posamezna podjetja oddati v brigado. Že pri sami udeležbi na kon- ferenci se je pokazalo, da imajo nekateri direktorji in predsedniki sindikalnih po- družnic zanimanje za to akcijo in se ču- tijo pred svojim kolektivom in članstvom odgovorni za preskrbo z drvmi. Predstav- nik kolektiva Železarne Štore in predsed- nik podružnice je izrazil, da bodo spričo pomanjkanja delovne sile v Železarni Štore, kljub temu dali 30 ljudi na lastno sečišče. Prav tako bo tudi Tovarna emaj- lirane posode poslala na sečišče brigado 35 ljudi, dasiravno je trenutno pod pla- nom radi saboterskega odnosa od strani Informbirojevskih držav. Vso vol/jo je pokazala uprava in sindikat Cinkarne, ki bo ravno tako spričo pomanjkanja de- lovne sile dala 10 ljudi za sečnjo drv. Drug primer nerazumevanja s strani di- rektorja do te važne akcije je pa stali- šče direktorja tov. Tehtnic tov, Zupane Albina. Kljub temu, da je bil dvakrat ob- veščen, da se vrši konferenca, se te ni udeležil. Drugi dan po konferenci, mu je tajnik podružnice tov. Jošt sporočil sklepe konference ter ga obvestil, da mora kolektiv po planu dati okrog 10 ljudi za sečnjo drv, za mesec avgust, na- kar mu da tov. direktor kratek odgovor: »Če se KOZ kovinarjev in Okrajni sin- dikalni svet na glavo postavi, jaz ne dam nobenega.« Zdaj se pa vprašaimo, če bo dal kolektiv Železarne štore, Cinkarne, Tovarne emajlirane posode in ostali svoj delež k tej akciji za sečnjo drv, mar po- tem tudi ne bi mogel dati kolektiv To- varne tehtnic? Tov. direktor je verjetno pri tem pozabil, da je osebno odgovoren za preskrbo kolektiva in, da bo v zimi ko delavci ne bodo imeli ljudi, le on tisti, ki bo odgovarjal pred njimi. Na drugi strani pa je s svojo izjavo zapostavil sindikalno organizacijo in njene forume ter pozabil, da je sindikalna organi acija desna roka uprave podjetja, in na izjavo ministra težke industrije tov. Leskovška, ki pravi, da je upravnik podjetja le to- liko močan, koliko se opira na Partijsko in sindikalno organizacijo. Sečnja drv po sindikalnih brigadah bo trajala le še en mesec, zatorej naj ne bo kolektiva, ki se ne bi odzval tej veliki akciji. Direktorji podjetij, predstavniki Partije in sindikatov, naj to vprašanje na skupnih sestankih temeljito pretresejo z zavestjo, da so le oni odgovorni za preskrbo z drvmi pred svojim članstvom. Drva za zimo bodo pa dobile le tis