72. številka.
Ljubljana, v petek 29. marca 1901
XXXIV. leto
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 ta. Za poBttjanje na dom računa se za vse leto 2 K. Za tuje dežel« toliko več, kolikor znan poštnina, — Posamezna številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila pladnje se od stiriatopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, Ce se dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je na Kongresnem trgu 8t 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacye, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt 12.
»Slovenski Narod- telefon št 34. — .Narodna Tiskarna- telefon ftt 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22 — I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec 2-30 tw Naroča se lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. PST List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo „Slcvenskega Kar&da".
Še jedenkrat: Šolo nam zapirajo.
Ko smo zadnjič govorili o min strski naredbi, s katero se je zaukazalo najttrožje postopanje pri sprejemnih skušnjah, smo bili v jednem oziru pomankljivo informirani. Tedaj smo mislili, da velja ta ministrska naredba sploh za vse srednje šole v Cislit-vanski. Sedaj pa smo izvedeli, da tema ni tako, in je vsled tega dotična ministrska naredba zadobila za nas še veliko večji pomen.
Rečena ministrska nare dba velja namreč samo za srednje šole na Kranjskem, ue pa tudi za srednje šole v drugih kronovinah, in to nas sili, da o tej stvari novic izpregovorimo, povdarjaje, da vse to, kar smo povedali v prvem članko, 5e danes v polnem obsega velja.
Namen ministrske naredbe je prozoren kakor steklo. Vlada hcče šiloma utesniti obisk srednjih šol na Kranjskem, in prvo sredstvo v to je strogost pri sprejemnih izpitih.
Ali pa je ta namen tudi opravičen? Na to vprašanje odgovarjamo s polnim pre-
LIST £K>
Za narodov blagor.
Komedija v štirih dejaujih. Spisal Ivan Cankar. I.
Nova literarna smer v našem leposlovja je nastopila nekako pred šestimi leti z velikim hrupom in z razburljivo bojevi tostjo. Kakor sredi soparnega poletja vse vene in hira, vse dremlje in spi ter se za-čaje le od ta in ondi zaspan glas zdeha jočega utrujenca, prav tak je bil položaj takrat tudi v naši leposlovni literaturi. Smrten mir, dremotnost in dolgočasnost so kraljevali v našem leposlovju. Jurčič je bil umrl, Kersnik je umolknil, Gregorčiču so usahle pesmi, Stritar je odložil utrujen svoje pero, dr. Tavčar se je posvetil ves politiki, le še Aškerc je objavljal neustrašen svoje balade in romance satirične in polemične tendence. In zavladala je moreča monotonija, zaspana konservativnost, suša; krepkih, individualnih, za napredkom težečih pisateljev ni bilo. Ideje, snovi Jurčiča, Kersnika, Gregorčiča, Tavčarja in Aškerca so se premle-vaJe vedno in vedno iznova ter m maski rale v navidezno nove kostume, ki pa sta«
pričanjem, da ni opravičen. Srednje Sole so pri nas v resnici dobro obiskane, razmeroma bolje, kakor v nekaterih drngih kronovinah, ali, kakor smo že zadnjič pojasnili, je vzrok temu to, da nimamo niti meščanskih niti drugih strokovnih Sol, izvzemSi strokovno Solo za lesno obrt v Ljubljani. Kam pa naj gre mladenič, ki je dovrSil ljudsko Solo, ako ne v srednjo Solo?
Ako bi bilo v deželi dovolj meščanskih, obrtnih in drngih strokovnih Sol, bi se gotovo naval v srednje Bole sam od sebe tako izdatno skrčil, da bi ne bilo treba ukazovati večje strogosti pri sprejemnih izpitih.
Toda tudi ne glede na to okolnost je v govoru stoječa ministrska naredba kruta in nepravična. Vzlic mnogoštevilnemu obisku naših srednjih Sol, so namreč učni uspehi istih vsaj tako ugodni, kakor učni uspehi v diugih kronovinah, in tudi tako imenovanega izobraženega proletarijata ne prihaja iz na|U| srednjih Sol prav nič več, kakor drugojßz tacih zavodov. To se da lahko statistično dokazati, in zato je popolnoma izključeno, da bi bili ministrsko naredbo narekovali zgolj stvarni razlogi, ampak brž kone so uplivali politični momenti. AH se morda na Dunaju boje, da bi se slovenska inteligenca toliko pomnožila, da bi v naših krajih ne bilo več prostora za Nemce in Italijane?
Ako se hoče spoznati pravi značaj ministrske naredbe, se mora pomisliti, da v tem, ko se pri nas zaukazuje največja strogost pri sprejemnih izpitih, se drugod deluje na to, da se zahteve pri sprejemnih izpitih Se skrčijo. Tako je bil minolo jesen na Dunaju shod ravnateljev srednjih Sol na Nižjem Avstrijskem. Ta shod se je obširno bavil z vprašanjem o izprejemnih izpitih in prišel do sklepa, „dass die zu stellenden Anforderungen theils im Hinblick auf das praktische Moment, theils aus pädagogischen Rücksichten in mancher Beziehung zu er-massigen sind".
Tisti predpisi, kakor na Dolenjem Avstrijskem, veljajo do pičice tudi za vzpre-jemne izpite na Kranjskem, a mej tem, ko tirjajo dolenjeavstrijski srednješolski ravna
rega jedra niti za silo niso mogli prikriti. Nastopila je mučna stagnacija! In različni estetiki so zatrjevali, da se nad Prešernovo liriko, Aškerčevo epiko in Jurčič Kersnik-Tavčarjevo prozo ni možno popeti več, in da smo torej dosegli nekako že višek razvoja o svojem slovstvu... In .priznani", veleizobraženi estetiki .strokovnjaki" so nalepili leposlovnim slovenskim prvakom etiketo .klasiki", knjigotržci so poskrbeli za lep papir in drage, a dokaj neokusne ve zave, potem pa so velmožje peresarji lepo zadremali.... Dušeč, soparen je bil tedaj vzduh v našem leposlovju. Avtoriteta je za dobila nečuveno moč!
Ali visoko gori so se začele polagoma zbirati megle, se strinjati v oblake, oster, nasilen veter je jel pihati, tu pa tam se je zabliskalo in zagrmelo, in kmalu so začele padati kapljice.... In vsula se je ploha, grmelo in treskalo je, vmes pa je včasih tudi malo treSčilo ali pa je priletelo trdo zrno ledene toče ...
Vse je protestiralo! Kaj, zlomka, je bilo treba motiti aladke dremote in samozadovoljne zaspanosti na torišču nase literature? Kaj nimamo že svojih nedosežnih klasikov? In čemu so nam prav za prav avtoritete? — A ti gromovniki, kaj so, odkod so in kaj so že napisali? Oj, mladi
telji, naj se zahteve pri vzprejemnih izpitih znižajo, in naj se mladini vstop v srednje Sole olajša, je pri nas ministrstvo odredilo, da ae mora pri vzprejemnih izpitih postopati Se strožje kakor doslej.
Ako pomislimo, da ljudska Sola ni nikaka pripravljalnioa za srednje Bole, in da je vsled učnega smotra ljudske Šole in vsled v njej uvedene učne metode prestop iz ljudske Sole v srednjo Solo že itak sila težak, potem moramo priznati, da vlada s svojo naredbo nima namena, odvrniti od srednje Bole manj vredne elemente, nego da hoče sploh srednje šole slovenski mladini, kolikor je to mogoče, zapreti.
Ob sebi je umevno, da bo ta ministrska naredba na primernem mestu naletela na primeren odpor in tedaj bo čas, da se o njej še kaj več izpregovori.
Ljudsko štetje.
Iz Celja, 28 marca.
VaSe poročilo, da so menda v Celji našteli preveč Slovencev, je kaj hudo dregnilo v celjsko srSenovo gajezdo.
Uradno glasilo mestnega urada celjskega razkoračilo se je torej zaradi tega; pri tem pa odkrilo lepe zanimivosti o tem ljudskem Štetju v Celju.
Uradni list celjskega magistrata priznava, da se je res uvedlo velikansko , popra vljafao postopanje", pri katerem se postopa po principu, „da ni kdo ne more dvomiti, da je v mestu Celje samo eden občevalni jezik, in ta je nemSki jezik", in da je sploh potrebno, da se določi, koliko prebivalcev naše države je nemSkega jezika zmožno, oziroma ga razume.
NemSki magistrat hoče torej postopati pri ljudskem Štetju po principu, da je vse, kar v Celji leze in gre, nemško. Pričakovati je torej, da bode slavni Fürstbauer pri tem ljudskem Štetju na papirju zares zadnjemu celjskemu Slovenca izpihnil luč življenja. Človek ne ve, kaj hočejo s tako sleparijo Celjani doseči.
Kako slovenski živelj narašča, kažejo pač najbolj volitve v državni zbor, katere
,dijaki brez doktorskih in profesorskih diplom,
— ničle, ki niso nič, ne znajo nič, in ki niso storili Se ničesar!--
--Vihar, literarni boj z .novostrujniki* je danes prestan. NaSim velezaslužnim starejšim leposlovcem se ni strgal z glav nikak lovorjev venec, le temu in onemu se je odSČipnilo kako lovorjevo peresce; — mlajSi mej .starimi" so postali preseliti, .novoatrujniki" pa so zavzeli kar nakrat prva mesta v naSem leposlovju. Staro- in mladostrujniki delajo po tistem eplodujočem in rešilnem viharju sedaj složno na polju naSe literature, v katero «e je zanesel baS s tistim bojem nov, zdrav in krepek tok, ki stremi po napredku in teži povspeti se Se nad etiketirane" .klasike" ... V liriki, epiki in prozi smo dobili z novostrujniki nekaj sijajnih, velenadarjenih, da, celo genialnih pisateljev, ki ustvarjajo na temelju, katerega so zgradili PreSeren, Jurčič, Kersnik, Tavčar, Gregorčič in ASkero, dalje, višje in višje ... Stagnacija, dremotna konservativnost, leno obožavanje resničnih in
— vsiljenih kapacitet je premagano, in literarno delovanje je zopet živo in sveže. Nove, če tudi na vedno izvirne ideje in oblike so se zanesle in deloma tudi is udomačile v lepi naši knjigi, moderna vse-občega svetovnega literarnega toka ima
nam jamčijo, da zadnjikrat Nemec to mesto v državnem zboru zastopa.
Menda bi kazalo, ko bi se vsi tisti, katere je Fürstbauer poklical ali jih Se kliče zaradi teh popravljanj na urad, oglasijo pri tem ali onem slovenskem odvetniku, da se za vsakega napravi potrebna pritožba na višje oblasti.
T LJubljani, 29 marca. Češki glas o političnem položaju.
.Narodni Listy" so prinesli članek dr. Pacaka o položaju in o sedanjem stanju češkega kluba v državnem zboru. Pacak konštatuje, da so prišli Čehi s politiko svobodne roke v državni zbor, in da se je v skupščini deželnih zaupnih mož odklonil imperativni mandat za obstrnkcijo. Volilci so odobrili le začasno omejeno obstrukoijo ter jim za bodoče pustili svobodno roko Čehi torej niso storili nič več, kakor da so izvzeli troje predmetov pred Veliko nočjo iz obstrukcije. Pacak razlaga, zakaj so dovolili Čehi, da se je dognalo troje predlog. To je vse, kar se je dogovorilo za kratko velikonočno zasedanje. Po Veliki noči pa imajo Čehi svobodno roko ter bodo delali politiko, kakoršno zahtevajo njihovi interesi. Odločila pa se bo bodoča taktika Čthov pri nagodbi z Ogrsko. Delovanje čeških poslancev je treba presojati z rezulrati. Zato morajo češki poslanci presni za malo potrpljenja in zaupanja. Za pozneje se ostre sodbe ne boje Principialno Čehi svoje taktike niso izpremenili. Spočetka zasedanja ni vprašal nihče za obstrnkcijo, sedaj pa je to drugače. Obstrukcija ni igrača v rokah vestnih poslancev. Rabljena o nepravem času, rani one, ki se ž njo igrajo. Čehom se mora prepustiti, da jo rabijo, kadar se jim zdi. Kot politiki se češki poslanci ne dajo siliti, da začno vojno, kadar hoče nasprotnik, nego tam, kjsr je teren najugodnejši. Ta teren za odločilno bitko si morajo Čehi sami pripraviti, da svet vidi, kje leži vzrok nemožnosti, s tem parlamentom opravljati uspešno delo.
Novi topovi.
Avstrijski narodi so zopet enkrat sila dobre volje! Dunajska vlada jih je namreč
tudi mej nami že mnogo propagatorjev in somišljenikov.
In mej najvspešnimi prvoboritelji moderne je I. C an kar. O njegovem velikem talentu ne dvomi nihče več. Resnica pa je tudi, da ga ni med našimi novostrujniki pisatelja, ki bi bil kakor Cankar delaven na vseh raznih poljih leposlovja: izdal je doslej zbirko pesni .Erotica", zbirko novelic in povesti .Vinjete" ter dvoje dram. Tudi kot kritik in esajist je napisal dokaj lepih člankov. In naj se sodi o Cankarjevih idejah ter o obliki njegovih del kakorkoli, naj se dokazuje, da Cankar ni vedno izviren, da se pozna na vsakem njegovem novem delu vpliv novih tujih pisateljev, da je tehnika njegovih povesti in dram povrSna, vihravo-stesana in zmeSanozamotana, da je pisatelj v svojem slogu včasih nekako bizaren, ali vsaj moten, meglen in afektiranonejasen, da je v svojem izražanju cesto že stereotipen in v svojih prispodobah monotonski, vse to in Se marsikaj naj se očita Cankarju: sijajnega beIetri8tovskega talenta, bujne domišljije, finega okusa, modernosenzitivne duBe in krasnega jezika mu ni možno odrekati Nekatere njegovih .Vinjet" so pravcati biserji nase pripovedne literature in par njegovih balad ali erotskih pesni je prištevati med najdivnejSe cvetke slovenska
razveselila z vestjo, da nakupi vsaj 2500 lepih, modernih, hitro streljaj očih topov. Sadaj pa vlada samo Se ne ve, kakSnega sistema naj bodo ti novi topovi ter se za to poskušajo najrazličnejše vrste. Hitro streljajoči topovi pa rabijo seveda več streljiva. Zato bo treba več mu-niči je, več munioijskih vozov, več konj in več moStva. Pomnoži se torej vse. Topni-čarstvo postane mnogofitevilnejSe ter se reorganizuje docela. In ta lepoorganisirana avstrijska artilerija bode stala s svojimi topovi in vozovi avstrijske davkoplačevalce vsaj 100 —130 milijonov kron! Pomnoži pa se število topov samo zategadelj, ker je baje naša artilerija med artilerijami drugih velevlastniških armad najšibkejša! Vsaj s topovi moramo biti na višini Velike Nemčije ali Rusije, če že v ničemer drugem ne moremo biti! ,Arb. Ztg." piše: Sedaj končno vemo, zakaj mora parlament delati na vsak način. Železnice, kanali so samo lep za parlamentarne gimpeljne. Vladi je parlament potreben, ker absolutizem z vso brezobzirnostjo bi vendar ne dobi lepega težkega denarja za nenasitni militarizem. Sto novih milijonov za militarizem! A za kulturne in humanitarne svihe, za Šole, obrt, umetnost se rabijo le mrvice, in narodi — n. pr. Slovenci! — si morajo vzdrževati celo ljudske šole sami. Najprej lepi novi topovi, sicer nismo velevlast! Zato pa so veseli narodi i a davkoplačevalci.
Mladočeški klub — Sienkiewiczu.
Državnozborski mladočeški klub je poslal poljskemu pesniku in romanopisca Sienkiewiczu v albumu vseh Slovanov to-le sporočilo: Ponižanim, varanžm in, žal, tudi od Vaših politikov zapuščenim, bije nam ven-dar-le srce za Vas. To spomenico smo pod pisali v oni zgodovinski noči, ko smo morali z ropotom, trobentanjem in bobaanjem zavrniti ofenzivne Nemce ter predreti proti nam postavljene vrste. Dal Bog, da se ne postavijo Poljaki proti nam nikdar več, nego se borili z nami rama ob rami proti ošabnemu in fanatičnemu, Slovanom sovraž nemu nemštvn.
Vojna v Južni Afriki.
Kombinirana akcija generala Frencha proti Bothi je menda ustavljena, kajti French je dospel z oddelkoma Darsnellsa in Pulteneya v Viyheid. To mesto leži v južnozahodnem kotu Transvaala, v goratem, počasi proti portugiškem ozemlju padajočem ozemlju. Prej pod Botho združena burska vojska se je umaknila deloma proti severju, deloma pa je predrla angleške linije. »Daily Mail* poroča, da sta Dewet in Bot h a sklenila, da bosta Angleže v okolici Pretorije, Johannesburga in Stan-dertona neprestano napadala. S to vestjo se strinja poročilo, da je Dewet 35 milj od Standertona prekoračil s 400 možmi mejo Oranja ter vdrl v Transvaal. O porazu Delareya poročal je Kitchener že dokaj skromnejše. Še pred dvema dnevoma je brzojavil, da znašajo izgube Burov več sto mož. Sedaj pa je moral priznati, da je bilo le 22 Borov ubitih in  30 ranjenih.
poezije Gotovo Cankar danes še ni .zrel", .dovršen" in .popoln" — saj ima jedva 26 let! — gotovo se mu je treba še .likati in mikati", napredovati in otresti se nekaterih navad in razvad — (predvsem pa svoje pretiranosti in včasih brutalne samosvest nosti!) — ali najnovejši prelepi dokaz Cankarjevega talenta mora razveseliti vsako slovensko srce. Pravkar namreč je izšla njegova .komedija0 v 4 dejanjih .Za narodov blagor",*) jedka, pereča in duhovita satira na slovenske politične in družabne razmere.
IL
Rekli smo, da je najnovejše Cankarjevo delo, komedija .Za narodov blagor" pereča satira na naše, slovenske politične in družabne razmere. Takoj pa pripominjamo, da je bil to pač le avtorjev namen, ki se mu je posrečil samo deloma, kajti njegove sila ostre in strupene puščice frče" deloma preko cilja. In to je obžalovati!
Kakor iz vseh Cankarjevih del, se vidi tndi iz te drame, da pisatelj naših razmer ne pozna dosti, da zajemlje svoje informacije večinoma le iz slovenskega strankarskega časopisja in nekoliko morda tudi iz zasebnih poročil Lastnega neposrednega npogleda pa Cankar nima niti v nase politično, niti v slovensko intimno družabno življenje. Kot žurnalist pri nemških listih
*) Ljubljana 1901. Založil L. Schwentner.
Bržčas pa je is to Stavilo pretirano. V Kaplandiji so doživeli Angleži zopet poraz. 130 mož angleSkih kolonialnih čet je zašlo blizu Richmonda v zasedo, kjer jih je napadlo nad 100 Burov pod vodstvom Ma lana. Angleži so bežali v neko kotlo ter se končno udali, izgubivši 13 mož Buri so svoje vjetnike razorožili ter jih izpustili O položaju, Angležev v Južni Afriki poroča vojaški izvestitelj .Daily Newsa" jako pesimistična Zadnjih pet dnij v mi nolem meseca so se vršile praske na 33 različnih mestih, ki stoje na tako oddaljenih točkah, da obsega čveterokot med njimi ozemlje, ki se spravi v Evropi med mesta Genova, Toulouse, Ostende in Draždane. To je pač ogromno bojišče! .Daily News" pišs nadalje: French ni niti poskusil obdržati Piet Retief; Vrede so morali Angleži izprazniti, Smithfidld, Weepener, Jagersfon-tein, PhiUipolis, Fauresmith, Petrasberg, Ermelo, Carolina, Wolwavenstad pa so že davno prazni Angležev. Možno je, da bomo Ventersdorp še dižali; Lichtenburg, Zeerust in Lydenburg so še naši. Razen teh mest obsega naše okupirano ozemlje troje železniških prog. V takih razmerah ni čudno, da so Bori Kitchenerjeve mirovne ponudbe odklonili, in dvomiti je, ali jih bo sploh mogla Anglija staviti v vojaško ugodnejšem položaju. Iz Kapstadta poročajo, da dobiva kuga vedno resnejši značaj. Evropejcev je med bolniki vsak dan večji odstotek. V Simonstownu je zbolel na kugi neki vojak. V taborišču Greenpoint pa sta zbolela dva vojaka na kugi.
Dopisi.
Z Gline, 29. marca, (Javno predavanje.) V nedeljo 24. t. m. je predaval g. Alb. Prepeluh pri tretjem predavanju o domovinski pravici. Človek bi pričakoval, da bo to predavanje suhoparno in dolgočasno, suha razlaga zakona in njega interpretacij, a bili smo prijetno presenečeni. G. predavatelj je to za predavanje precej nehvaležno snov podal v interesantnem okviru, da je vsakdo z zanimanjem poslušal. V uvodu je nam razložil jedro vseh dosedanjih v Avstriji izdanih zakonov o domovinski pravici od časa Marije Terezije do L 1896, ko je bil izdan zdaj veljavni, za vsacega tako važni domovinski zakon. Najbolj alabo je bilo za take, ki niso imeli domovinske pravice od 1. 1863 do 1872 in do letos. Do 1. 1863 je veljal zakon, da zadostuje štiriletno bivališče v občini, da se potem doseže domovinsko pravico. Okrog 1. 1859. se je pa povzdignila in razvila industrija in tedaj so se občine, v katerih se je nastanilo veliko tovarniških delavcev, bale, da bodo to množico morale na stare dni preskrbovati in doseglo se je, da se je uveljavil 1. 1863. domovinski zakon, v katerem je največjo ulogo igral odgonski voz. G. govornik se je potem pečal z novim zakonom in natančno razložil njegovo bistvo in interpretacijo. Povedal je, kaj in kako je treba storiti, da se doseže domo-
gleda naše, slovenske politične odnošaje skoraj vedno skozi nemške naočnike, in živeč v velikem mestu, presoja slovensko malo družbo z dunajskega kriterija. K temu dejstvu pa se pridružuje Se očitni vpliv tuje literature. Tako je možno, da ima Cankar v vseh svojih spisih večinoma le tuje značaje, da govoreč o Slovencih in Slovenkah opisuje dogodke in reSuje zapletajo, ki so po rodu in izviru ali nemški ali ruski, ali francoski ali danski, ali Švedski ali kakoršnikoli, le — domači ne.
S tem pa Se nikakor ne trdim, da Cankarjevi spisi nimajo prav nič narodnega, slovenskega; ali resnično, malo ga je in večinoma preraslega ali prepletenega s tujimi elementi, s tujo navlako ...
Drama .Za narodov blagor" se godi v slovenskih krogih. Pri deželnem poslancu in občinskemu svetniku dr. Antonu Grozdu visita na steni sliki Bleiweiaa in Vodnika. In ti različni občinski svetniki in poslanci imajo elegantne salone, svoja glasila, svoje žurnaliste, govore o slovenstvu, Rusiji ter se vedejo kot vele vplivni prvaki in mogočni vodje malega naroda, čegar usoda je odvisna le od njihove volje. Očividno je mislil pisatelj na središče našega naroda, saj obč. svetniki po malih mestecih si ne morejo domišljati, da je zgolj od njihov« dobre ali slabe volje za visno navijanja strank in klik med Slovenci (DaQe prih.)
vinsko pristojnost in vse potrebne priloge. Ker ee tukaj ne morem spuščati v podrobnosti, saj sa je v tem listu že precej govorilo o tam, omenjam le da so to zanimivo predavanje glasno odobravali vsi poslušalci, ko je g- govornik končal. Predavanje je bilo srednje dobro obiskano in obžalovati je le da se ljudje, ki bi imeli res dobiček od tega, da se baS taki ne udeležijo predavanj. Vsakemu svoje, neumnim pa neumnost! V nedeljo 31. t. m. se vrši zadnje predavanje Viško - glinške čitalnice, na katerem bode g. L. Jelene predaval o vzgoji.
Iz Vevč, 28. marca. .Slovenski L'*st" je v soboto priobčil dopis iz Vevč, ki pa prav gotovo ni bil pisan v Vevčah, ampak prej kot ne tam blizu Studenca. Mej de lavci je zavoljo tega dopisa velika jeza. Mi delavci si odločno prepovemo, da bi .Sto venski List" v našem imenu govoril, posebno pa da bi govoril 7 taki zadevi, kakor je imenovanje zdravnika. .Slovenski List" pravi, da mi delavci zahtevamo, da se mora dr. Divjak zopet nastaviti kot zdravnik To je laž. Ko je bil pri nas štrajk, se je pokazalo, kako ljubimo dalavci dra. Divjaka. Takrat smo vsi klicali: .Ven z drom Divjakom!" Zlaj naenkrat pa pride .Slov. List" in trdi, da mi delavci zahte varno, naj deželni odbor dovoli zopet dru. Divjaka, da sme biti fabrlški zdravnik, da nečemo druzega kakor njega, in da se tudi služba ne sme razdeliti. Mi delavci ne maramo dra. Divjaka; zakaj, to smo povedali že ob času štrajka, prav posebno pa ne maramo, da bi bil on edini zdravnik. Kaj bo pa takrat, če bo kdo zbolel ravno tisti dan, ko bo imel dr. Divjak službo v blaz niči. Znano je, da ima vsak drugi dan službo, in da tak dan ne sme iz blaznica. Ali se bo take dni spet tako godilo, kakor pred štrajkom? Mi nimamo nič proti dru. Divjaku kot človeka, ali mi zahtevamo, naj se vsaj tako uredi zdravniška služba, da bo lahko bolnik šel k tistemu zdravnika, kateremu zaupa, in naj se zdravniška služba tako uredi, da bo smel delavec zbo leti tudi tak dan, ko bo imel dr. Divjak službo v blaznici.
Z Iga, 28. marca. — Razne volitve razburijo precej v posameznih krajih, te niso tudi Ižancem prizanesle. Poleg državno-zborskih volitev imali smo volitve v krajni šolski svet in občinsko volitev. Nastopili sta dve stranki, konsumna in protikon-sumna ali takozvana klerikalna in liberalna, pa bodi povedano, da liberalec je pri nas vsak, kdor ni pri konsumu, in precej je odpadnik, ako ne vleče tako, kakor župnik in kaplan hočeta. Za občinsko volitev so se delili tiskani listki kandidatov, letalo se je po hišah, iskalo pooblastila na vse načine, celo pri takih vdovah, ki se niso nikdar v to prosile ali silile. Volit so mogli priti vsi mežnarji, in ključarji tudi iz tujih občin, da imajo le par vin. davka tudi v ižanski občini, da še celo Črno-vaSčanov nekaj je prišlo v pomoč. Kaplan Traven stal je na vratih občinske hiše in agitiral, pa Se kako! Res da je slišal par gorkih, a to njemu ni bilo nič mari, ka,-kor ne ^šolski pouk ravno tisti dan, S8j treba je bilo napeti vse moči, da se vrže liberalec Zdravje, ki je bil pa še pred nedavnim časom, najboljši katoliški mož, ker je načeloval konsnmu, a bil načelnik eamo na papirju in za plačevanje kazni. Volili so ljudje po svojem prepričanju, oh ne, nikar tega, po komandi so volili z ru-dečimi, zelenimi in balimi listki. Da celo, pravijo, priSla je nekaterim posojilnica v pomoč, da so plačali nekaterim svoje dolgove, za katere pa niso bili tirjani.
Volitev župana Se ni bila, ker je vlo žen proti volitvi priziv, a če tudi bo, bo težka, ker je več županskih kandidatov, saj govori se, da bi trije bili radi
Soboto dne 23. marca pa je bila volitev v krajni Šolski svet že tretjič. Prvič so bili izvoljeni možje, ki so bili v že udje krojnega Šolskega sveta, in se je složno delovalo, a duhovščini ni bilo to po volji, da sta bila izmed petih udov dva ključarja in trije drugi izvoljeni. Radi malenkostnega pogreSka bila je volitev drugič, a izvoljen je bil sedaj samo jeden ključar; tudi ta volitev je bila radi pritožbe župana Ponikvarja ovržena, in priSlo je do tretje volitve, v kateri so pa bili izvoljeni samo napredni pristaši, to volitev je vodil aam o. kr. komisar od okrajnega glavarstva.
Kaplan Traven se je trudil, da je hodil krog odbornikov in jih nagovarjal naj
raje doma ostanejo, kakor da bi prišli k volitvi, pa ni nič pomagalo, priSIi so in volili. Župan Ponikvar z Golega je svoje odbornike tudi baje prosil, naj gotovo pridejo, a neki odbornik v Zapotoku je, kakor se čnje, baje rekel, čemu bi Sel jaz na daljni Ig volit, ko moramo celo mrliča sami pokopati brez duhovnika. To zadnje je po polnoma resnično, in zgodilo se je še v leta 1901., kakor so ljudje pravili. Kako so vneti ti pravi krščanski možje za svojo stvar, razvidi se tudi iz tega, da je bil bivši odbornik Zrimc v gostilni bodočrga župana Štrumblja, kakor pravijo, dne 20 marca na tla vržen od pristaša te stranke, nekega kovača Striata, a gostilničar Štrurnbelj, ki hoče biti bodoči župan, ni črhnil besedice, da bi branil mirnega gosta, ki je pil pri njam. Lepi časi se nam res obetajo, ako se kaj razburjeno ljudstvo ne pomiri.
iz Toplic pri Novem mestu, .28 marca. Pretačene dni je naš velezailužni nadučitelj g. F«rdo Kalinger praznoval 251etnico, kar deluje kot učitelj v Toplicah Čut hvaležnosti do gesp. nadu'itelja nam je veleval, da mu ta dan pokažemo, kako ga spoštujemo, in kako priznavamo nje gove zasluge. Slavnost je prav lepo uspel?, iu je pričala, kako priljubljen je g. naduči telj pri vseh prebivalcih našega kraja. V predvečer 25!etnice mu je požarna bramba priredila bakljado. Na dan slavnosti je bila najprej maša, potem pa posebna slavnost v šoli. Tu so slavijencu čestitali župan, župnik, šolski nadzornik in drugi, neka šo-larica je prav lepo deklamovala. Slavnost sa je zaključila z banketom pri g. Reinin-gerju. Gospod nadučitelj 3e je ta dan prepričal, da priznavajo Toplice njegove zasluge, in da vživa splošno spoštovanje v celi občini. Iz vatfga srca kličemo g nadučitelj u : Na mnoga leta '
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. marca.
— Konfiskacija. Včerajšnjo številko našega lista nam je zaplenilo državno pravdništvo. Zapadel je konfiskaciji ves jako mirno in stvarno pisani uvodni članek, katerega bi se po naši sodbi niti slo veči gospod Bobies ne bil lotil. V tem članku smo govorili o imedijatni vlogi, katero je napravil ljubljanski knezoškof, in v kateri prosi, naj cesar v smislu § 2. kaz. pravdnega reda vkaže zaustaviti sodno postopanje zoper kurata Ferjančiča iz Goč, in njegove sokrivce. Namen, ki ga jeimel naš članek, smo dosegli vzlic konfiskaciji, kajti državno pravdništve mora kon-fiscirani članek predložiti višjim oblastnijam in bodo torej ta prav zanesljivo izvedela, kako stališče zavzemamo v tej stvari. Sicer pa samo dostavljamo, da bomo tej zadevi tudi v prihodnje posvečevali največjo pozornost, da bomo nje razvoj skrbno zasledovali, da se bomo ž njo bavili v naših listih, in tudi poskrbeli, da pride v parlamentu v razgovor. :
— Ljubljansko potresno posojilo. Predlog dra. Šusteršiča in I. Vencajza za-stran odpisa ljubljanskega potresnega posojila je prišel v včerajšnji seji poslanske zbornice zajedno s celo vrsto drugih predlogov zastran podpore po toči itd. oškodovanim okrajem na razpravo. Poročevalec, krščanski socialist Steiner je rekel, da Šusteršičevega predloga, naj zbornica s posebnim zakonom odpiše ljubljansko potresno posojilo, ne more priporočati. Poročevalec je predlagal, naj se vladi priporoča, da dovoli glede vračevanja brezobrestnih in triodstotnih državnih ponapredščin kar možno velike olajšave in kolikor možno od teh po sojil tudi odpiSe. Z ozirom na splošni materialni položaj dolžnikov bi kazalo, da se stvar generelno dožene, in zato se vlada pozove, naj predloži primeren zakonski načrt. — Ta predlog, h kateremu se je oglasil dr. ŠusterSič, je bil sprejet Kakor se vidi, se je s tolikim hrupom vprizorjena akcija dra. ŠusterSiča končala prav ponižno, točno tako, kakor smo mi že v naprej povedali, kako da se konča, zakaj kar je poslanska zbornica sklenila, to nima prav nikacega reelnega pomena, to je samo sklep po načelu , Wasch' mir den Pelz und mach ihn nicht nass."
— „Monita seoreta". V naši notici o misijonu v Ljubljani omenili smo p o vse mimogrede tudi tajnih instrukcij jezu-vitov. .Slovenca" je to hudo prestrašilo. Kar streslo ga je, kakor vselej, kadar čuti,
da ja kdo pogledal za klerikalne kalise, in hitro je poskusil preslepiti javno mnenje, češ, da so te tajne instrnkcije falsifikat, ki ga je napravil neki biväi jezuvit Zaorowski. .Slovenec" bi s to zvijačo rad v naprej zapeljal javno mnenje. Pa to pot se je korenito vrezal Mi ne poznamo Zaorowskega instrukcij, pač pa imamo v rokah izdajo pravih instrukcij jezuvitov in sicer izdajo, ki je prirejena po rokopisu patra Brothierja, zadnjega biblijotekarja pariškega jeznvitskega kolegija pred revolucijo, in ki popolnoma soglaša z rokopisom, ki ga je državna oblast zaplenila v je zuvitskem kolegiju v Limburgu na Nizozemskem, in ki ga sedaj hrani justično ministrstvo v Bru sel ju. »Slovence va" zvijača je torej korenito ponesrečila. „Monita secreta" so pristna, in da so še dandanes v polni veljavi, ne le pri jezuvitih, n^go deloma tudi pri drugih duhovnikih, zato daje ne-broj dokazov vsakdanje življenje. Toliko za danes. Kadar pride Čas in prava prilika, bomo o teh tajnih instrukcijah govorili še kaj več.
— Društvo slovenskega narodnega ženstva. Pripravljalni odbor tega društva je že izročil deželni vladi pravila Društvo se bo imenovalo „Splosno slovensko žensko društvo", o čegar idealnem kulturnem in socialnem namenu smo že poročali. Članica se pridno oglašajo, a želeti je, da bi ne bilo slovenske dame, ki ne bi pristopila v vrste društvenic. A tudi gospodje naj bi se kot podporniki oglašali v čim največjem številu, da bode društvo moglo že takoj spočetka vršiti svojo nalogo na korist in v povzdigo izobrazbe slovenskega ženstva. Osobito pa je potreba društvu knjig in časopisov (leposlovnih, strokovnih in tudi političnih), kajti s čitanjem raznih del in listov se razširi obzorje tudi onih slovenskih žensk, ki si knjig in časopisov ne morejo nabaviti same ter jih bodo poslej dobivale pri svojem društvu. Naj bi zategadelj slovenske tiskarne in knjigotrž niče pošiljale vsaj po en iztis vsakega svojega novega izvirnega dela ter prepuščale tudi tuja dela, in drugojezične liste temu društvu! Vse pošilj atve naj bi se blagovolile pošiljati na naslov tačasne predsednice pripravljalnega odbora: gospej Berti dr. Trillerjevi v Ljubljani.
— Nov list. Odbor slovenskega trgovskega društva „Merkur" bo izdajal svoj list „Narodno-gospodarski Vestnik". To je sklep, ki ga pozdravljamo z največjo radostjo.
— Trgovsko društvo „Merkur" ima
jutri predavanj«. Predmet je: trgovina in njen narodno-gospodarski pomen.
— Katoliška omika. V Tomaju na Goriškem je znani klerikalec Černe ml. pri občinski seji udaril necega druzega občinskega odbornika za uho. Obsojen je bil radi tega na 30 kron globe, oziroma 3 dni zapora.
— Iz Radovljice, 27. marca. Ker že mnogo obrtnikov vprašuje, kaj da je s pravili obrtne zadruge za radovljiški sodni okraj, se jim vljudno naznanja, da so pravila že od 1. marca pri c. kr. deželni vladi, in da vsak dan pričakujemo njih po-trjenje.
— Opuščen notarijat. Notar v Železni Kapli, g. Schwarz! je premeščen nekam dru gam. Naslednika ne dobi, ker se namreč notarijat v Železni Kapli opusti in prevzame te posle notar v Dobrlivesi.
— Trojčke je povila v Radečah na Dolenjskem žena kmeta Pavlina 27. t. m., in sicer tri zdrave fantiče.
— Vojaški nabori so se vršili včeraj in danes za ljubljansko mesto. Bilo je k vojakom potrjenih 60 mladeničev.
— Učiteljske plače v Istri. V zadnjem zasedanju dež. zbora istrskega sprejeti zakonski načrt o regulaciji učiteljskih plač ni bil sankcijoniran in sicer zaradi tega ne, ker je laška stranka s tem zakonom hotela dež. šolskemu svetu odvzeti prav za prav vso oblast nad šolo in uči teljstvom ter jo izročiti dež. odboru. Dež. odbor se je odločil, da dä svoj načrt nekoliko premeniti in ga v letošnjem zasedanju spraviti pred deželni zbor. Kar se tiče plač samih, se gre, kakor posnemamo iz ,N. S.", za dva predloga. Prvi predlog na-svetnje plače za učitelje 1600 — 1400 — 1200 K, za učiteljice 80% teh plač, za učitelje brez izpita vsposobljenosti 1000 K. Drugi predlog nasvetuje za učitelje 1400
— 1200 — 1000 K, za učiteljioe pa 80»/, teh zneskov. Za učitelje nasvetuje ta drugi predlog toliko, kakor za finančne paznike.
— Sliko deželnega dvorca po modelu iz mavca so razstavljene v izložbi O. Fischerjeve knjigotržnice ter kažejo, da se bode ta palača, ko bode izvršena, prav im-pozantno prezentirala. Tista krona vrhu stolbišča je na slikah dokaj zmanjšana ter ne kazi celotnega vtisa, kakor tisti mon strozni leseni poskusni nastavek na stavbi.
— Zima v spomladi. Včeraj in danes pada skoraj neprestano gost sneg, kateri je zapadel že tako visoko, kakor vso zimo ne.
— Psa ustrelil je nekdo v Sp. Šiški železniškemu uradniku Sešarku.
— Pogreša se krojač Matevž Anžič, stanujoč v Korunovih ulicah št. 4. Dne 25. t m. je odšel z doma in se dosedaj ni več vrnil.
— Razgrajal in preklinjal je včeraj zvečer po Radeckeg^ cesti hlapec M O. Policaj ga ni mogel drugače pomiriti, da ga je vzel seboj v policijsko hladilnico.
— Dva zoba omajala je delavka F. M. svoji tovaršici M V., s katero se je tista sprla in jo udarila z roko po zobeh.
— Izgubljene stvari. Neka delavka je izgubila na poti od Florjanskih ulic, Šentjakobskega trga čez most, po Križevniških ulicah in po Rimski cesti do tobačne to varne zlat uhan.
— Bik ga je poškodoval. Dne 23. t. m. je župan Anton Kutnar na Muljavi peljal svojega bika k vodi. Nakrat se je bik splašil in vrgel Katnarja dvakrat s tako silo ob tla, da si je Kutnar zlomil več reber.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 22. do 28. marca je dela iskalo 13 moških delavcev in 37 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 12 moškim delavcem in 51 ženskim delavkam. Stanovanja 1 ponudba; 84 delavcem je bilo 61 odprtih mest nakazanih in v 41 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 8 moških delavcih in 33 ženskih delavkah. O i 1. januvarja do 28. marca je došlo 690 prošenj za delo in 597 deloponudeb. 1141 delavcem je bilo 654 odprtih služeb nakazanih, in v 423 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 krojač, 1 sodar, 2 vrtnarja, 1 postiljon 1 trgovski hlapec, 3 hišni hlapci, 8 konjskih hlapcev, 1 kravar, 2 vrtna delavca, 2 prodajalki, 3 računajoče natakarice, 1 gospodinja, 2 fini kuharici, 2 orožniški kuharici, 4 navadne kuharice, 2 fini sobarici, 3 navadne sobarice, 7 deklic za vsako delo, 9 deklic k otrokom, 4 kuhinjske deklice, 2 deklici za tovarno. Službe iščejo: 1 ključavničar, 1 nadkonjar, 1 majar, 1 graščinski sluga, 1 tečaj.
* „Unio Catholica". Zadnjič smo pri* občili mej raznimi novicami tudi notico, ki smo jo posnsli iz druzih listov. Zdaj je ta slavna katoliška zavarovalnica poslala nam popravek. V tistih listih, iz katerih smo mi svojo notico posneli, pa še do današnjega dne ni nobenega popravka Nam piše „Unio Catholica" sledeče: .Glede na objavljeni zapisek v Vašem cenj listu z dne 18. t. m. pod: .Papežev blagoslov kot priloga", zaprosimo Vas, da po § 19. tisk. zak. sledeči popravek sprejmete: Ni istina, da je .Unio-catholica" razpošiljala okrožnice, v katerih se glasi: „V prilogi Vam pošiljamo papežev blagoslov itd."; istina je marveč, da je di reke'ja „Unio catholica" lansko leto z enim pismom kardinala Rampolle počastena bila, katero pismo je bilo valad prejetega pooblastila vsem udom zavoda tiskano priposlano. V prilogi Vam pošiljamo en iztis znane tiskovine k Vašemu posebnemu pouku ter se bilježimo s spoštovanjem: Die Central direetion der „Unio catholica"." Res nam je „Unio Catholica" poslala neko tiskovino, če je to prava, tista, o kateri smo poročali po drugih listih, tega ne vemo, mogoče je vsekako, da se nam je poslala druga tiskovina. A tudi ta je za nimiva, ker obsega priporočila kardinala Rampolle, kardinala Gangelbauerja, otomu škega nadškofijskega konzistorija in se petih druzih škofov. Ti škofje in kardinali so torej delali raklamo za zavarovalnico, ki ima danes opravila s kazenskim sodiščem !
* Čemu I ? Uprava »Rudečega križa* v Dubrovniku je dobila nalog, da Čim prej sestavi popis vseh odpuščenih vojakov, ki bi se v slučaju vojne mogli baviti s mrt-
veci in ranjenci. Uprava .Rdečega križa" se je takoj lotila dela, da naglo izgotovi zahtevani popis. To je napravilo baje v Dubrovniku velik vtisk, ker Se ni nikdar v Dubrovniku bil dan tak ukaz. Nekateri pesimisti trdijo že, da se nahajamo morda pred viharjem, pred — vojno.
* Plazovi v šviol. Velikanski sneg v Švici je povzročil že mnogo nesreč. Vas Simpeln je docela odrezana od sveta, ker se je odkrhnil od Fletschhornspitze ogromen kos, ki obsega 10—15 m1 ter je pokril dolino v okrožju km* 20—100 m visoko. V raznih krajih se trgajo plazovi ter je bilo nbitih in podsutih mnogo oseb.
* Kraljica doji sama. V Rimu pričakujejo vesel dogodek v kraljevi rodbini. Kraljica Jelena, bivša črnogorska prince-sinja, ima sedaj dolgotrajne konference, kako naj se vrši dojenje bodočega rojenčka. Dvorne dame in najodličnejše aristokratke imajo posvetovanja radi tega. Kraljica je baje izjavila, da hoče dojiti sama ter da ne mara nikake dojilje. Ta sklep je povzročil v Kvirinalu pravo revolucijo, kajti kaj takega, da bi kraljica dojila sama, baje še ni bilo slišati. Seveda trdijo nekatere „fine" dame, da je mogla priti na to „nefino" misel samo kraljica — slovan skega rodu iz surove Črnegore!
* Kdo bo ščitil Viljema II. atentatov? Iz Berolina poročajo, da bodo poslej sprem Ijali nemškega cesarja pri vožnjah po Be-rolinu in berolinski okolici štirje telesni orožniki na kolesih. Voznik in sluga pa bodeta imela seboj revolverja.
* Angleški prestolonaslednik vojvoda Jurij Cornwall8ki in Yorkski se je odpeljal v Avstralijo. Vojvoda bo v kraljevem imenu slovesno otvoril prvi avstralski parlament, in potem obiskal vsa večja mesta. Iz Avstralije se napoti v Južno Afriko, da ob išče Natal in kapsko kolonijo, potem pa v Kanado in Novo Fundlandijo, da izreče tema dvema naselbinama kraljevo zahvalo za njuno požrtvovalnost. V jeseni še le se vrne na Angleško, kjer bo imenovan princem.
* Dewet je ušel. V Londonu je hodil neki deček po cesti gor in dol ter ponujal ljudem zaprte kuverte z napisom: Podoba burskega vodje Deweta. 10 peuce Neki gospod je kupil tako pismo, odprl kuvert in videl, da je — prazen Togoten je tekel za dečkom ter kričal nad njim: .Kje pa je Dewet?" — .Kaj?" se je Čudil deček. .Ali ga niste našli?" — .Ne!" — ,No, vidite", je dejal fant ter se poredno smejal, „ta vražji Dewet je ušel celo iz zaprtega kuverta!"
* Popis prebivalstva na Avstro-Ogrskem. Vračunavši tudi zasedeni deželi Bosna in Hercegovina se je pokazalo, da ima monarhija 46*89 milijonov prebivalcev. Avstrija ima 261 milijonov duš; od leta 1890—1900 se je pomnožilo prebivalstvo povprečno za 9 3 odstotkov. V Ogrski in Hrvatski je 19 2 milijonov, v zasedenih deželah 150 milijon, torej vseh skupaj 46 89 milijonov. Prebivalstvo se razdeli po kro-novinah takole:
	1890.	1900
Dolenja Avstrija .	2,661 779	3,086.382
Gornja Avstrija .	785831	809.918
SolnograSka . . .	173510	193247
Štajarska ....	1,282 708	1356 058
	361008	367 344
Kranjska ....	498958	508348
Trst in okolica. .	157.466	178 672
Gorica in Gradiška	220 308	232338
	317610	344.173
Primorje ....	695384	755 183
Tirolska.....	812 696	850.062
VorarlberSka . . .	116073	129816
Tirolska in Vorarl-		
berSka .....	928 769	979878
	5 843094	6,318 280
Moravska ....	2,276 870	2435081
	605.649	680520
	6,007 816	7,295538
Bokovina ....	646.591	729921
Dalmacija ....	527 426	591597
Skupaj .	23,896413	26,107.304
* Tat in ropar ter — elektrika. V Madridu so zaprli nekega premetenega človeka, ki je ropal na nenavaden način. Nosil je seboj močno električno baterijo, ki je bila zvezana s žico. Dotični ropar je ponudil svojo roko neznanca, pozdravljajo ga s besedami: .0, stari prijatelj, ali me ne poznal več?" Neznanec mu je začuden dal roko, a hkratu je dobil hud električen udarec, da ni mogel za hip niti govoriti in premakniti se. Ta hip je porabil ropar ter
izpraznil neznancu žepe, mu vzel uro in denarnico, nato pa zbežal. Tako je oropal več ljudi, ne da bi bili mogli naznaniti ga.
Književnost.
— „Vienac". Zabavi i ponoi. Broj 13. ima tole vsebino: Čirpo. (Ujevid.) — Mojoj tamburi. (Mirko Nikolic). — Andjeo spasi-telj. Sličica iz Črne gore od Crnovršanina.
— Vesela se pje ma ori. .. (Dobroslava).
— Modra sjenica Franceski napisao Elie Berthet. — Izlet u Dalmaciju. Napisao Milan Grlovič". — Bitka kod Varne god. 1444 Napisao dr. Rudolf Horvat. — Cezar Thomson. Napisao dr VI. Čačid — Neštampana drama dra. Dim. Demetra Predavanje Vlad. Mažu-ran'öa. — Doba sofista. Piše dr. A. Bazala.
— Listak.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. marca. V današnji seji poslanske zbornice so ministri do 1. ure popoludne odgovarjali na razne interpelacije. Pričakovalo se je, da bo domobranski minister Welsersheimb odgovoril tudi na interpelacijo zaradi trpinčenja vojakov v Pragi. Welsersheimb je pač govoril, toda te zadeve se ni dotaknil. Stvar se spravi še v današnji seji v obliki interpelacije na prezidenta Vetterja v razgovor. Ko so ministri končali, prišlo je najprej do male praske mej Kozlowskim in mej narodnimi Malorusi ter opozicionalnimi Poljaki, in sicer zaradi tega, ker so iz Gališke bili voljeni sami pristaši poljskega kluba in noben opozicionalec Zdaj razpravlja zbornica o literarni konvenciji z Nemčijo.
Dunaj 29. marca. Trditev raznih listov, da pride nemški prestolonaslednik zategadelj na Dunaj, da se zaroči s princezinjo Cumberland, se uradno de-mentuje.
Praga 29. marca. V četrtek bodo imeli mladočeški zaupniki tukaj shod. Na tem shodu bo načelnik mlado-češkega kluba dr. Pacak govoril o političnem položaju in se bo sklepalo o prihodnji taktiki mladočeških poslancev.
Plzen 29. marca. „Plzenski Listy" poročajo, da se ustanovi češka narodna galerija in da bo cesar zanjo daroval 200.000 gld.
Budimpešta 29. marca. Pri včerajšnji razpravi o podržavljenju paro-brodnega društva „Adria" je posl. Rakovszky dolžil trgovinskega ministra Hegedüsa, da se poganja za podržav-ljenje zaradi tega, ker ima sam celo tretjino vseh delnic tega podjetja. Ko je minister Hegedüs proti temu protestiral, je Rakovszky rekel, da mu je to povedal neki člen vladne stranke, ni pa hotel imenovati nobenega imena, dasi je vladna stranka to zahtevala. V današnji seji je posl. Györssy povedal, da se njega dolži, da je on informiral Rakovszkega in je izjavil, da on nikogar ni informiral in da so Rakovszkega dolžitve infamne in zlagane. Prišlo je do burnih prizorov, vsled katerih se je morala seja pretrgati.
Budimpešta 29. marca. Ne daleč od tod so roparji napadli poštni voz, umorili postiljona in pošto oropali.
Carigrad 29. marca. V Solunu je bilo obsojenih 19 bolgarskih Makedoncev zaradi ščuvanja k ustaji. Trije so bili obsojeni na smrt, sedem na dosmrtno ječo, ostali na pet let ječe.
Berolin 29. marca. Konjeniki polka ,,Car Aleksander" so se včeraj pod osebnim vodstvom cesarja Viljema preselili v svojo novo vojašnico. Cesar Viljem je imel na dvorišču te vojašnice govor, v katerem je povdarjal, da ima vojaštvo pred vsem dolžnost varovati cesarja in cesarsko rodbino potem pa dejal, da, ako bi se mesto Berolin še kdaj tako kakor 1. 1848. predrznilo, dvigniti se zoper kralja, imeli boste Vi z bajoneti „diese freche, niederträchtige Stadt zu Paaren zu treiben". Ta govor je obudil velikansko senzacijo. Danes je imelo častništvo omenjenega polka skupen zajutrek, katerega se je udeležil tudi cesar Viljem. Pri tem zajutreku je cesar napil ruskemu carju, rekši, da se je pač poskušalo pretrgati prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo, a da več kakor mimogredočega uspeha itak ni bilo pričakovati
• lekarnarja Hrady-Ja kapljica
M ielodee, prej znane tudi pod imenom Ha-rijaceijske kapljice za želodec, ao vsled svojega preizkušenega, iz bornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo 66. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj ao Marijaceijske kapljice za želodec pristne.
Proti zofaofaolu in gnjilobi zob
iaborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vaeh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina zaloga (28—13)
dež. lekarna M. Leustek, LJubljana
Resljeva cesta Ste v. 1, Braven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Vtttu n»d morjem 806-1 m. Srednji mini Utk TM'0 mi
2
28. 29
Gaa opazovanja
B. zvečer
t. zjutraj 8. popol.
Stanje barometra v mm.
K
Vetrovi
Nebo
7262 — 06 al. jvzhod sneg
730 2 — 2 6 al. jzahod ,7318 i    10 sr. jvzhod
sneg sneg
is
Srednja včerajšnja temperatura —01°, normale: 60 \
Dunajska borza
dne 29. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9815
Skupni državni dolg v srebru .... 9795
Avstrijska zlata renta....... 117 65
Avstrijska kronska renta 4° ,  .... 97*25
Ogrska zlata renta 4° 0....... 11735
Ogrska kronska renta 4*/u..... 9275
Av8tro-ogrske bančne delnice   .... 1678 —
Kreditne delnice......... 718 —
London vista.......... 24020
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'55
20 mark............ 2352
20 frankov.......... . 1910
Italijanski bankovci........ 9065
C. kr. cekini........... 1132
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega
preljubega očeta, gospoda
Fran Zurca
posestnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno spremstvo drazega ranjcega k večnemu počitku tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pase še iskreno zahvaljujemo čast. gg. duhovnikom, c. kr. sodnim in davčnim uradnikom, ter slav. ognjegasnemu društvu v Trebnjem.
V Trebnjem, dne 27. marca 1901.
(661)
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze plemenitega sočutja povodom prerane smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Josipine Gregorin
dalje za krasne vence in obilno častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem p. n. dostojanstvenikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebna hvala gre Se gg. pevcem slov. pevskega društva v Celji za ganljivo petje ter čast. duhovščini.
Celje, dne 27. marca 1901.
(659) Rodbina Gregorin.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti nase preljube soproge, oziroma matere, stara matere in tete, gospe
Dore Oman
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilno spremstvo drage ranjce k večnemu počitku in za podaritev vencev najiskre-nejBo zahvalo.
(660) Žalujoči ostali.
Prym trpežna peresa
im najboljšega Jekla, obdrži do 6kratno toliko črnila kot navadna peresa, daai v ceni niso dražja.
Prjmapero ima tudi to dobro lastno8t, da ne dela madežev, ako se pregloboko v črnilo pomoči. (418—6)
Izdaja Je v treh vrstah t Znamka *!.•»• E F za tanko pisavo,
„ tf     F     , malo debelejši pisavo,
M     , navadno debelo pisavo. • Skatlja = 144 peres K t«*©, poŠta 10 h.
Edino zastopstvo sa Kranjsko:
Ivan Bonač
nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani,
Istotam dobe se vsak teden najnovejše Izšle
umetne razglednice.
Trgovino z mešanim blagom
na najlepšem kraja v II. Bistrici, kjer je velika trgovina z lesom in z dragimi rečmi, in kjer so c. kr. sodnija, c. kr. davkarija c. kr. notarijat, o. kr. žendarmerija, dr. medicine itd. oddam takoj po dogovoru ali na Jesen. (617-2) Anton Domladis, posestnik in trgovec v II. Bistrici.
Varuj svojo zono!
rZ» TMlto rodbino naJTažnsjiol ^knjigo t otroikih zacUrah ■ čez ' [tisoč   zabTalnimi   pisni poiiljal [diskretno  za 90 vin. t aritr.j znamkah (odprto 70 Tin.)
gospa A. Hlapa, .Berlin S. W. 220 IAn-J
dcnstrasse 66. (300—21)
Cis. kr. i.stri]ski      držam železnice.
(prej
Marijaceijske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni „pri ogerskem kralju" Karla Brady-Ja na Dunaj 1, I., Flelsoh-markt 1.
▼ oboe lzkoieno tn posnato zdravilo, U oživlja In okrepönje zelodeo, de Ja prebava motena, In sploh pri ielodönih bolečinah.
Cena stelsleniol.....40 uov6.
Dvojni; steklenica.. . .  70 „
Usojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj ne torej pri kupovanja na gorenj o varstveno znamko ■ podpisom O. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljice za želodec cKti«
(prej Marij aoeljske kapljloe sa iolodoo)
so shranjene v rudecih nagubanih Skatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceijske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis e%/fiälvj-
Deli so navedeni. (1739—20) Kapljloe sa iolodoo se pristne dobivajo = Tr -rrsels. lelca-niaJa.. =^=
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. fsbruvarja 1901. leta.
Odhod ii IdnUjaa« jot. kol. Fron čez Tritt. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; ees Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dnnaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal v Solnograd, Ino-most; cez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 m dopolodne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfe8te, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno; Cez Selzthal ▼ Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Corih, Genevo. Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bodejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove Tare, Karlove vare, Prago, Lipsko, cez Amstetten na Dunaj. — Oo 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenafeste. — Proga v Novo mesto In Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 6 m popoladne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 9. ari 25 m zjutraj osobni vlak ž Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih t arov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sul-nograda, Linea, Steyr», Aussee a, Ljubna, Celovca. Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolu-dne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cnriba, Bre-
Kca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, bna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthaia, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob ti. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja — Ob 2. ari 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri S m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
L. Lnsertö obiti za tnrisia.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-= som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
ia Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meldung'.
^ Lnser-j8Y~
Dobiva se v vseh lekarnah. .V Ljubljani: M. Mardetschläger, "J. Mayr, O. Piccoli. V Kranja: K. Savnik.      (627—2J
občnemu zboru
posojilnice za sodni okraj veliko-laški ter okolico
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vrSil
dne 11. aprila 1901 ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni.
"Vspored.:
1.) Poročilo načelstva.
2) Odobritev računa za leto 1900.
3. ) Volitev načelstva in nadzorstva .
4. ) Slučajnosti.
(655) Načelstvo.
elaf e sasoe lss redi telo.
Dobava v steklenicah (pastSrizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice
Istotam: (12—71) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč,
Nikdar več v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 BI GO h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z; jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H 60 li.
Razpošilja pruti povzetju nova krakovskr razpošiljalna tvrdka i651.
I<\ Wimciissolv
MraJiow IVo«  MS JtLm ■
Za  neugajajoče se vrne denar.
19.9BI
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: ~ Dunaj, I., Masimiilanstrasse 9.
(628-2)
Služba rudarskega zdravnika,
Pri rudniku za premog v Trbovljah se odda služba rudarskega zdravnika z letno plačo 3740 K, prostim stanovanjem, prosto kurjavo in razsvetljavo po normalu
Diplomirani samski zdravniki, ki morejo izkazati večletno prakso posebne v stroki kirurgije in porodničarstva in popolno znanje slovenskega jezika, naj vpoš-ljejo svoje pristojno opremljene prošnje z navedbo dosedanjega službovanja, starosti stanu in časa eventuelnega nastopa službe, do najdalje
dne 1. junija t. 1.
predstojništvu bratovskega sklada Trbovljskega v Trbovljah; gospodje bolj prijetno starosti imajo prednost. (559—5)
Trbovljski bratovski sklad.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih cenah. 14
Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 K.
Jelkino Francovo žganje a 1 K 20 h.
Puleherin-Creme dela kožo lepo, čisto, gladko in y 9 fino; ä 1 K,
stekleničica jr& ^ zaposkus jy-& V a20h. /X*8> *S
WS
Jf » "  S V?"   »  * .v
4&
4w/"M
Jrdlnl isdelatelj
13
Mr. Ph. Mardetsehlaeger
lefcmnuir ta kemik.
Fozei za.«. Itkuniike flrmol
Blaž Jesenko
Itjubljana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd,
po najnu |lla cenah.
14
Ivan stri
stanuje samo
Opekarska cesta ši 16.
Šivalni atrsjl pa n«jnlyjlh eenah. Blelkle in v to stroko spadajoča popravil« izvršuje dobro in ceno.___14
fjsr* Vnanja naročila ae točno izvröö.
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R« Miklauo
Ljubljana, Špitalske ulice št., 5
kjer se lahko prepriča o cenah  saa*«za primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 14
razllenlh vrst sa polovico eeAe.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto;
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi:
Lastnina in^tisk »Narodne tiskarne«.
90
27