Kaj je veèno: v zdaj in tukaj vprièen pra- fenomen tega, kar imenujemo razodetje? To je to, da èlovek iz trenutka najvišjega sreèanja ne stopa naprej isti, kot je v njega vstopil. Trenutek sreèanja ni »do`ivljaj«, ki se v dov- zetni duši vzbudi in bla`en zaokro`i ¡¡run- det¿: pri tem se nekaj zgodi na èloveku. To je vèasih kot navdih, vèasih kot boj, vseeno: zgodi se. Èlovek, ki izstopi iz bitnega deja ¡Wesensakt¿ èistega odnosa, ima v svojem bit- ju ¡Wesen¿ nek Veè, nek Prirastek ¡Hinzu- gewachenes¿, o katerem prej ni nièesar vedel in èigar izvor ne more zakonito ¡rechtmaeßig¿ oznaèiti. Kakor koli znanstveni svetovni nazor v svojem upravièenem stremljenju k brezvr- zelni vzroènosti predlo`i poreklo novega: za nas, ki nam gre za resnièno raziskovanje ¡B- etrachtung¿ resniènega, ne more biti primer- na nobena podzavest ¡Unterbewußtsein¿ in noben drug duševni aparat. Resniènost je, da sprejemamo, èesar prej nismo, in sprejema- mo tako, da vemo: bilo nam je dano. V bib- lièni govorici: »Tisti, ki èakajo ¡harren¿ na Boga, bodo zamenjali moè ¡werden Kraft ein- tauschen¿.« V govorici Nietzscheja, ki je re- sniènosti v svojem poroèilu še zvest: »Èlovek vzame, ne vpraša, kdo daje.« Èlovek sprejema, in ne sprejema neke »vsebine«, temveè vpriènost ¡Gegenwart¿, vpriènost kot moè. Ta vpriènost in moè vkljuèita trovrstno, ne-odloèeno, a vseeno tako, da ga smemo kot trojno gledati loèe- no. Najprej celotno polnost resniène vza- jemnosti, vkljuèenosti, povezanosti; ne da kakor koli premore priznati, kako je to pri- skrbljeno, s èimer je èlovek povezan, in ne da biti povezan kakor koli olajša `ivljenje, — `ivljenje ote`koèi, ampak naredi ga smi- selno te`kega. In to je drugo: neizgovorljiva potrditev smisla. Ta je skrit. Niè, niè ne more biti bolj nesmiselno. Vprašanje po smislu `ivljenja ni veè prisotno. Ampak, èe bi bilo prisotno, ne bi bilo niti pribli`no odgovorljivo. Smisla ne znaš pokazati in ne znaš ga doloèiti, nimaš nobene formule in nobene podobe zanj, in vendar ti je bolj go- tov, kot zaznavanje èutov. Kaj misli samo z nami, kaj `eli od nas, razkriti in prikriti? Ne razlo`en — tega ne premoremo -, samo stor- jen `eli biti. To je tretje: to ni smisel nekega »drugega `ivljenja«, ampak tega našega, ne nekega »Onkraj«, temveè tega našega sveta, in `eli v tem `ivljenju, na tem svetu biti iz- kazan ¡bewaehrt¿. Smisel more biti sprejet, ampak ne more biti izkušen; ne more biti izkušen, ampak more biti storjen; in to misli z nami. Poroštvo noèe biti zaprto v meni, temveè skozi mene rojeno v svet. Ampak ka- kor se smisel sam ne pusti prenesti, ne pusti oblikovati v splošno veljaven in splošno spre- jemljivo znanje, tako ne more biti njegova preizkušnja ¡Bewaehrung¿ posredovana kot veljavno najstvo ¡Sollen¿, ni predpisana, na nobeni tabli ni zapisana, da bi bila postav- ljena èez vse glave. K potrditvi ¡bewaehren¿ sprejetega smisla pripomore vsak samo z en- kratnostjo svojega bitja in ekratnostjo svojega `ivljenja. Kakor nas k sreèanju ne more pri- vesti nobeno pravilo, tako tudi iz njega (sre- èanja — o.p.) ne sledi nobeno. Kakor potre- buje za Priti-k-njemu samó sprejetje vpriè- nosti, tako v nekem novem smislu (potre- buje sprejetje — o.p.) za Iti-iz-njega. Kakor se pride z golim Ti na ustnicah v sreèanje, tako se z njim na ustnicah iz njega (sreèanja — o.p.) sprosti v svet.  $ ;+ 3 1 # To, zaradi èesar `ivimo, v èemer `ivimo, iz èesa in v kar `ivimo, je skrivnost: ostalo je, kar je bilo. Postalo nam je vprièno in se nam je s svojo vpriènostjo naznanilo ¡kundgetan¿ kot odrešitev, »spoznali« smo, ampak nima- mo nobenega spoznanja, ki bi nam zmanjšalo — omililo jamstvo skrivnostnosti ¡Geheimnis- haftigheit¿. Bogu smo prišli bli`je, ampak razvozlanju, odgrnitvi biti niè bli`je. Obèutili smo odrešitev, a nobene »rešitve«. S tem kar smo sprejeli, ne moremo iti k drugemu in re- èi: to je potrebno vedeti, to narediti. Lahko samo gremo in izka`emo ¡bewaehren¿. In tudi tega (naj — o.p.) ne »bi morali« — moremo — in moramo. To je veèno, v zdaj in tukaj vprièno razo- detje. Ne vem za nobeno, ki v prafenomenu ne bi bilo enako, ne verjamem v nobeno. Ne verjamem v samoimenovanje Boga, ne v sa- moodloèanje Boga pred èlovekom. Beseda ra- zodetja je: tukaj sem takšen, kot sem tukaj. Razodevajoèe je razodevajoèe. Bivajoèe je tu- kaj, niè veè (od tega — o.p.). Veèen vrelec mo- èi teèe, veèen dotik prièakuje, veèen glas zveni, niè veè. Veèni Ti ne more po svojem bitju postati Ono; ker po svojem bitju ne more biti postav- ljeno v mero in mejo, tudi ne v mero nemer- ljivega in mejo neomejenega; ker po svojem bitju ne more biti zajeto kot vsota lastnosti, tudi ne kot neskonèna vsota k transcendenci povzdignjenih lastnosti; ker ne more biti naj- deno niti zunaj sveta ¡in noch außer der Welt¿; ker ne more biti izkušeno; ker ne more biti misljivo; ker se o njem, bivajoèem zmo- timo, ko reèemo: »Verjamem, da je« — tudi »on« je metafora, »ti« pa ne. In vendar naredimo veèni Ti vedno znova za Ono, za Nekaj, naredimo Boga za stvar —  Michelangelo, Stvarjenje èloveka, detajl, 1508-1512, freska, Sikstinska kapela, Vatikan.  v skladu z našim bitjem. Ne iz samovolje. Stvarna zgodovina Boga, hod Boga-stvari sko- zi religijo in njeno robno tvorbo ¡Randgebil- de¿, skozi njena razsvetljenja in zatemnitve, njena `ivljenjska okrevanja in unièenja, hod stran od `ivega Boga in spet nazaj k njemu, preobrazbe vpriènosti, upodobitve, upredme- tenja, u-pojmovanja, razpustitve, obnovitve, so pot, so tista Pot. Izreèeno vedenje in zakonito poèetje re- ligije — od kod prihajata? Vpriènost in moè razodetja (kajti vse se nujno sklicujejo na ka- kršno koli razodetje, besedno, naravno, du- ševno — obstajajo, èe pogledamo natanèno, samo religije razodetja), ta vpriènost in moè, ki jih èlovek sprejme v razodetju, kako posta- neta »vsebina«? Razlaga je dvoplastna. Zunanjo, psihièno prepoznamo, èe obravnavamo èloveka za sebe, loèenega od zgodovine; notranjo, fak- tièno, prafenomen religije pa, ko ga znova postavimo v zgodovino. Oboje spada skupaj. Èlovek si `eli imeti Boga; `eli si kontinui- tete imetja Boga v èasu in v prostoru. Z nei- zrekljivo potrditvijo smisla se ne `eli zadovo- ljiti, `eli jo videti razprostrto kot nekaj, kar si lahko vedno znova nadene in s èimer lahko rokuje, èasovno in prostorsko brezverzelen kontinuum, ki mu zagotovi `ivljenje v vsaki toèi in trenutku. @ivljenjski ritem èistega odnosa, menjave aktualnosti in latentnosti, v kateri pojenja samo naša moè odnosa in s tem vpriènost, ne pa tudi praprezenca, ne zadošèa èlovekovi `eji po kontinuiteti. Èlovek zahteva èasovno šir- jenje, trajanje. Tako postane Bog objekt ve- rovanja. Prvotno verovanje v èasu dopolnjuje deje odnosa ¡Beziehungsakte¿; postopoma jih nadomesti. Na mesto vselej prenovljenega gi- banja bitja ¡Wesensbewegung¿ zbiranja in iz- dajanja, nastopi mirovanje v verovano Ono. To vendarle — zaupanje bojevnika, ki pozna oddaljenost in bli`ino Boga, se vedno popol- neje preobrazi v gotovost u`ivalca (uporab- nika — o.p.), njemu se ne more niè zgoditi, ker je preprièan, da obstaja Eden, ki ne do- pusti, da bi se mu kaj zgodilo. Tudi `ivljenjska struktura èistega odnosa, ki »samoto« jaza pred Ti-jem, zakon, da èlovek, tudi (v tem — o.p.) kako vkljuèi v sreèanje svet, lahko vendarle izhaja samo kot oseba do Boga in ga more sreèati, ne zadosti `eji èloveka po kontinuiteti. Zahteva prostorsko širjenje, po prikazu, v katerem se skupnost verujoèih poe- noti s svojim Bogom. Tako postane Bog kultni objekt. Tudi kult izvorno dopolnjuje deje od- nosa: v tem ko `ivo molitev, neposredno Ti- rekanje ¡Dusagen¿, vkljuèi v prostorski sklop velike nazornosti in pove`e z `ivljenjem èutov ¡Sinne¿; in tudi ta (molitev — o.p.) bo posto- poma nadomestilo, v tem ko osebna molitev ni veè podprta z molitvijo skupnosti, ampak izrinjena in, ker paè bistveno dejanje ne do- pusti nobenih pravil, stopi na njeno mesto urejena ¡geregelte¿ pobo`nost. V resnici pa je lahko èisti odnos izgrajen v prostorsko-èasovno stalnost samo vtem, ko se utelesi na celotni materiji `ivljenja. Ne more biti ohranjen ¡bewahrt¿, samo preizku- šen ¡bewaehrt¿, lahko je samo narejen ¡ge- tan¿, samo v `ivljenje vdelan ¡eingetan¿. Èlo- vek lahko odnos do Boga, katerega je postal dele`en, izpolnjuje samo, èe po svoji moèi, po meri vsakega dne, uresnièuje Boga v svetu. V tem je edino pravo poroštvo kontinuitete. Pravo poroštvo trajanja je v tem, da more biti èisti odnos izpolnjen v Ti-postajanju bitja, v njenem dvigu k Ti, da sveta temeljna beseda ¡Grundwort¿ v vsem izzveni; tako se izgradi èas èloveškega `ivljenja v polnost resniènosti, pa tudi èe ne more preseèi razmerja do One- ga, je èloveško `ivljenje skozi odnos tako pre- pleteno, da mu (odnos — o.p.) pridobi `areèo, pre`arevajoèo ¡durchstrahlende¿ stalnost; tre- nutki najvišjega sreèanja tukaj niso veè bliski v mraku, ampak kakor vzhajajoè mesec v jasni zvezdnati noèi. In tako obstaja pravo poroštvo prostorske stalnosti v tem, da odnosi èloveka  # do njihovega pravega Ti, radii, ki se iz vseh toèk jaza izlivajo v sredino, ustvarijo krog. Ne periferija ne skupnost ni prvo, ampak radii, (tisto — o.p.) skupno odnosa do sredine. On sam (odnos — o.p.) zagotavlja pravi obstoj skupnosti. Samo èe nastaneta oba, in samo tako dol- go ko obstajata, vez èasa v odnosu primernem odrešenem `ivljenju ¡Heilsleben¿ in vez pro- stora v središèu zdru`eni ¡mittegeeinten¿ skupnosti, samo tedaj nastane in samo tako dolgo obstaja okrog nevidnega oltarja, iz sve- tovne snovi eona (veka, dobe — o.p.) v duhu umirjen (obvladan — o.p.) ¡gefaßt¿, èloveški kozmos. Sreèanje Boga se èloveku ne pripeti v tem, da se ukvarja z Bogom, temveè v tem, da iz- ka`e smisel svetu ¡den Sinn an der Welt be- waehre¿. Vso razodetje je poklicanost in po- slanstvo ¡Sendung¿. Vendar èlovek znova in znova izvrši namesto uresnièitve upogib na- zaj na razodetega ¡Offenbarenden¿; name- sto s svetom se `eli ukvarjati z Bogom. Sedaj mu, nazaj upogibajoèemu, ne stoji veè nas- proti Ti, niè drugega ne more, kot postavi- ti v stvarnost bo`ji-Ono, misliti, da ve za Boga kot Ono, in o njem govoriti. Kakor od jaza odvisen ¡ichsuechtige — sebièen¿ èlovek, namesto èesar koli, zaznavo, naklonjenost, neposredno `iveti, reflektira na svoj zazna- vajoè ali naklonjen jaz in s tem zgreši resni- co procesa, tako reflektira od Boga odvisen ¡gottsuechtige¿ èlovek (ki se zraven tega s svojo pravico v duši dobro razume), name- sto daru pustiti se uèinkovati, na dajajoèe, in zgreši oboje. V poslanosti ¡Ausgesandtsein¿ ti ostane Bog vpriènost; ta, v poslanstvu sprehajoè ¡in der Sendung Wandelnde¿ ima vselej pred se- boj Boga: bolj zvesta ko je izpolnitev, toliko moènejša in stalnejša je bli`ina; vendar pa se z Bogom ne more ukvarjati, a dogovarja se lahko z njim. Nasprotno pa upogib nazaj Boga napravi za predmet. Njegov navidezni obrat k pravzroku spada v resnici k svetovne- mu gibanju odvrnitve, kakor navidezna od- vrnitev od poslanstvo izpolnjujoèega spada v resnici k svetovnemu gibanju obrata. Kajti oba metakozmièna osnovna gibanja sveta: širitev v samobit ¡Eigensein¿ in obrat k povezanosti ¡Verbundenheit¿, dobita svojo najvišjo èloveško obliko, pravšnjo formo duha njunega boja in izravnave, njunega mešanja in razmešanja v zgodovini èloveškega odnosa do Boga. V obratu je na Zemljo rojena Be- seda, v širitvi se zabubi v religijo, v novem obratu se z novimi krili znova rodi. Tukaj ne deluje samovolja; pa tudi èe gre gibanje k Onemu od èasa do èasa tako daleè, da duši to (gibanje — o.p.) vnoviènega izha- janja ¡Widerausgehns¿ k Ti-ju, in mu grozi, da ga bo zadušilo. Silna razodetja, na katera se religije skli- cujejo, so bistveno enaka tihim, ki se doga- jajo povsod in vsak èas. Silna razodetja, ki v zaèetku velikih skupnosti stojijo na obratih èloveškega èasa, niso niè drugega kot veèno razodetje. Toda razodetje se ne vliva skozi pre- jemnika kakor skozi lijak v svet, stori se mu, zajame ves njegov element v vsej njegovi tako- biti ¡Sosein¿ in se z njim spoji. Tudi èlovek, ki je »usta«, je ravno to, ne trobilo ¡Sprac- hror¿, — ne orodje, temveè organ, avtonomno glaseè organ, in glasiti pomeni preglasiti. Obstaja pa kvalitativna razliènost zgodo- vinskih èasov. Obstaja zorenje èasa, kjer du- šeè, razlit resnièen element èloveškega duha zaide v podzemno pripravljenost, v takšen pritisk in takšno napetost, èakajoè samo na dotik dotaknjenega, da bi vdrl na dan. Ra- zodetje, ki se pri tem pojavi, zajame celoten pripravljen element v vsej njegovi takšnosti ¡Beschaffenheit¿, se pretali in po`ene v njem podobo, novo podobo Boga v svet. Tako pa je na poti zgodovine, v premenah èloveškega elementa vedno novo podroèje sve- ta in duha povzdignjeno v podobo, poklicano v bo`jo podobo. Vedno nove sfere postajajo    kraj teofanije ¡Theophanie¿. Ni lastna moè èloveka, ki v tem deluje, tudi ni èisti prehod Boga, ampak mešanica bo`jega in èloveškega. Ta, v razodetju odposlan, vzame s sabo, v svo- jih oèeh, sliko Boga — tako nadèutna kot je, s seboj jo vzame v oèesu svojega duha, sploh ne metaforièni, ampak èisto realno oèesni moèi svojega duha. Duh odgovarja tudi skozi pogled, skozi upodabljajoè pogled. Èetudi Zemljani nikoli ne gledamo Boga brez sveta, le svet v Bogu, si gledajoèi upodobimo veèno podobo Boga. Podoba je tudi mešanica Ti-ja in Onega. V veri in kultu se lahko strdi v predmet; toda iz esence odnosa, ki `ivi v njej naprej, postaja vedno znova vpriènost. Bog je tako dolgo blizu svoji podobi, dokler mu je èlo- vek ne oddalji. V pravi molitvi se zdru`ita ¡vereinigen¿ in oèistita ¡reinigen¿ kult in vera v `iveè odnos. Da prava molitev v religijah `ivi, je prièevanje njihovih pravih `ivljenj; tako dolgo, ko v njih `ivi, (religije — o.p.) `i- vijo. Izroditev religij pomeni izroditev mo- litve v njih: predmetnost vedno bolj zasipava moè odnosa, v njih (religijah — o.p.) postaja vedno te`je s celotnim, nedeljenim bitjem reèi Ti, in èlovek se mora konèno izvleèi, da bi zmogel, iz napaène varnosti v tveganje ne- skonènega, iz samo še s kupolo svetišèa, ne pa tudi z nebesnim svodom prekrite skup- nosti, v poslednjo samoto. Èe temu vzgibu pripišemo »subjektivizem«, ga v samih teme- ljih ¡zutiefst¿ zgrešimo: `ivljenje v oblièju je  `ivljenje v Eni resniènosti, v edinem pravem »objektivumu«, in izstopajoè ¡auszihende¿ èlovek se bo v resnièno bivajoèem rešil pred navideznim, iluzionistiènim objektivuom, predenj mu bo ta zmedel njegovo resnico. Subjektivizem je poduševljanje ¡Verseelung¿, objektivizem popredmetenje Boga, ta napaè- na utrditev, njena napaèna osvoboditev, obo- je skrene s poti resniènosti, oboje je poskus nadomestitve zanjo. Bog je svoji podobi blizu, kadar mu je èlovek ne oddalji. Kadar pa razširjeno gibanje religije obrnjeno (podobo — o.p.) duši in po- dobo Boga oddalji, izbriše ¡verlischt¿ oblièje podobe, njene ustnice so mrtve, njene roke obvisijo, Bog je veè ne pozna, in hiša sveta, ki je zgrajena okrog njenega oltarja, èloveški kozmos, razpade. In k temu, kar se pri tem dogaja, spada to, da èlovek v zmedenosti svo- je resnice ne vidi veè, kaj se je zgodilo. Zgodilo se je unièenje Besede. Beseda je v razodetju bistvena, v `ivljenju podobe delujoèa, v gospostvu preminulega postane veljavna. Tako pot in proti-pot veène in veèno vpriène Besede v zgodovini.  !"$ %#.2 * Prev.: Matja` Feguš, po Martin Buber, Ich und Du, v Razlièni avtorji, Der nahe und der ferne Gott, Berlin, Severin und Siedler, 1981.