Sv. pismo nas uči, da nič omadeževanega ne more v nebesa. Duše, ki ae ločijo s tega sveta v malik grehih, ali duše, ki še niso odsluži¬ le vseh časnih kazni za odpuščene grehe, še ni6o tako čiste in lepe, da t bi mo^le gledati božje?* oblič^n*. Take auše greflo po smrti v kraj očiščevanja, da se tafc, v ognju izustijo in 'je po tenkem trpljenju pri¬ pravijo na dan, ko bodo poklicane v večno srečo v nebesih. Življenje v vicah, kot imenujemo ta kraj očiščevanja, je silno tež¬ ko. Duše so ločene od Bo & a, po katerem neizrečeno hrepene, ki na sve¬ tu te 6 a hrepenenja po Bogu Sak6»ms£no ne čutimo, ker nas stvari in skr¬ bi tega sveta zelo za otijo. Duše v vicah so bres teles in svet jih več ne mika. tijihovo edino hrepenenje je Bog, in nesrečno so , ker še ne morejo domov k Očetu, kjer jih čaka večna sreča* Poleg neutešljivega koprnjenja po Bogu verne duše muči pekoč ogenj* Lnogi bogoslovni učenjaki so mnenja, da je ta ogenj enak peklenskemu; ločita se le v tem, da ogenj v vicah traja le nekaj časa, a peklenski nikdar ne ugasne. Duše v vicah silno trpe, več kot kdorkoli na zemlji. Vendarle po* trpežljivo prenašajo vse muke, saj vedo, da nebes ne morejo več izgubi¬ ti in so pripravljene avesto izpolnjevati božjo voljo. Verne duše si ne morejo nič pomagati. Z vsem svojim trpljen¬ jem si ne zaslužijo večjega plačila v nebesih. Dokler je člo€ ve^r na zemlji, ima njegovo trpljenje veliko vrednost v božjih očeh. J». s smrtjo se neha doba zasluženj . V vicah morajo duše z dolgim in mučnim trpljenjem odplačevati dol t3 , ki bi ga na svetu zmogle poravnati s kratko molitvijo ali kakim lahkim trpljenjem. Ce si te duše ne morejo nič pomagati, pa mi katoličani lah¬ ko storimo veliko zanje. Sv. Cerkev, ki zvesto izpolnjuje Jezuso¬ vo zapoved o ljubezni do bližnjega, skuša storiti čim več za o- lajŠanje in skrajšanje trpljenja vernih duč. V ta namen daje vernikom priliko, da pridobivajo odpustke vernim dušam v prid. Vsaj: katoličan , ki opravi sv. spoved in prejme sv. obhajilo, more v času od poldneva na dan Vseh svetnikov pa do polnoči na Vernih Stoš dan p*ejfeti.jpopolni odpustek tolikokrat, kolikokrat obišče župno cerkev ,in zmoli šest očenašev, zdravamarij in čast bodi. Na Vernih duš dan dovoljuje sv. Cer ev vsakemu duhovniku darovati tri sv. maše za trpeče v vicah. Dunovniki vsak dan molijo zanje pri sv. maši in v brevirju. Sv. Cerkev je ustano¬ vila poseben red "Pomočnic vernih duš", kjer redovnice molijo in se žrtvujejo za troečo Cerkev « vicah. Bogu je ta ljubezen do ubogih v vicah zelo všeč. To nam je razo el, ko je al zapisati v svetopisemsko knjigo Makabejcev: "oveta in dobra je misel , moliti za mrtve, da bodo rešeni svojih grehov."( 2 iiak 46) £tev. Jože Cukale GJiirufom ia Naši spijo pokojno pod to rušo zelenomoci.ro rušo sredi korenin, drevesa pojejo večerni ave, in ptičkov zbor podoknico v pozdrav, v spomin ave, in večna luč jim sveti. 0, da mi je danes vzleteti iz ozkih lin tja do nebeških dvorov, kjer vlada mir 3 - *• • 6, da rai danes je zapeti » ob spremstvu angelskih teh zborov, ob zvokih sladkih vijolin podoknico v pozdrav, v spomin vsem bratom, ki v dolini spe pod rušo, zelenomodro rušo sredi korenin, kjer drevgre poje jim večerni ave 3 in ptičkov zbor podoknico v pozdrav, v spomin....... o se je rodil 1. 1&76 na l*remu na Notranjskem. Oče je bil učitelj in o njem pišejo, da je bil duhovit, u^ftipen in vesel mož. aiater je izgubil, ko je bil še deček. Gimnazijo je študiral v'Ljubijani in Novem mertu. « to maturi je moral k vijakom v Trst. Tam se je močno prehladil in si nakopal jetiko ter je umrl še mlad 1. lo99» Bra e otin Kette je bil zelo naoarjen pesnik in pisatelj bes' i, pri¬ povedk in pravljic. Iz njegovih dijaških let so se ohranili dnevniki, v njih se kaže Kette kot mladenič močne volje. Vse, kar je doživel, kar je občutil in kar je videl s svojimi očmi, nam je povedal v našem lepem jeziku. V njegovi dobi sta izhajala dva otroška mesečnika Vrtec in Angelček. V njih je prioočeval svoje ljubke otroške pravljice* Iz njegovih pesmi tJ ovori ljubezen do prirode, na¬ giba se pa tudi k otožnim mislim. Kako krasne so njegove p'irodne slike: Noč trudna molči, In zopet jp dane6 prekrasen dan. Na Krki, Ja & ned, V mlinu, Sumi les, . isli. Kettejeve basni spadajo med najlepše, kar jih premore naša mladin¬ ska literatura. V sonetu pa je postal Kette prvi mzfister za Prešernom. Danes bomo priobčili njegovo basen"Srna in orel" in sonet "Na očetovem e>r°bu* M Jrovedala vam bom najprej, kaj je basen. Basen je krajša zgodba v verzih (pesmi) ali v prozi(pripovedni obliki). ▼ nji nastopajo živali. Te imajo navadno izrazite človeške lastnosti, ki so v vseh basnih enake. Lisica je vedno zvita, zaj#c bojazljiv, medved neroden - 4 - osel neumen, konj pameten Itd. časih nastopajo tudi rastline in sicer vse te kot uipna bitja, ki govoie in mislijo. Z zgodbo je združen pouk ali morala. Basen je zelo stara. Jfrišla je iz Indije in Egipta na Gr¬ ško. Gotovo ste že slišali o Ezopovih basnih, ki jih je pisal Grk 6«op. Pri nas so '«ani pisatelji basni Valentin Vodnik, A. h. Slomšek, Josip Stritar, Dragotin Kette in drugi. Ha vi8o:’A skali je stala skočna srna. Ko jo ugleda požrešfti orel, prileti k nji in ji pravi takole;“?ač je res, da si skočna, oj srnal Vendar ne bi hotel zamenajti svojih erfct* za tvoje nogei" "Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti, se mu odreže srna ponosno. “Hm,* de nato orel zan6Čljivo,*pa skoči čez tale prepad, 'ko se tako hvališ s svojimi nogami. Brano videli, kdo bo prej čezenj, ti ali jazi" Srno ujeze te besede. Hitro se požene in se zaleti čes prepad. Toda ;>a je preširok in srna treSči vanj tako nesrečno, da pri priči mrtva obleži. Orel se pa .veselo spusti nizdol in odnese svoj plen brez truda v gnezco. “Da, da," pravi še, ogleduje mrtvo žival,“kaj bi vas sam ugonabljal, ko va^pogubljajo častihlepnost in jeza. 1 " ( Dragotin Kette) (Dragotin Kette) •Povedi, mračni me grobar, s seboj na zeleni, na senčni grob njegov, kjer križ železen, kamenit je krov, pod njim uživa oteč 6vet pokoj. - 5 - Ah, dobro ti je tukaj, oteč moji A jaz potujem pot ti negotov brez smotra, brez prijateljev, dru^ov, brez sreče, sam, a z oušoj žalostnoj. Zakaj si pravil, oteč, mi nekdaj o svetski sreči, oteč? Sen je, sen.’ Življenje je sovraštvo, večen boj. Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne želel bi ti spet iz O roba ven. Le spavaj, spavaj, srečni oteč moji Milena Dolenc "Chief" of Minnesota ( Poglavar Minnesote) V ameriški šoli je prišlo nekega dne sporočilo po vseh razredih, naj se vsi zberemo v dvorani. "Kaj bo?"i Vsakdo je spraševal in ko smo se vsi imirili, je pove¬ dala neka učenka, da nam bo govoril Indijanec" Chie£ of Minnesota." Ta hodi po vsej Ameriki in pripoveduje 6 IndiJancih. Prišel je na oder, se predstavil in rekel, da ni indijanskega rodu, a jih dobro pozna in je vzel to ime "Chief of Minnesota Napravljen je bil kot Indijanec. Na glavi je imel perja'-ieo iz tridesetih peres, eno je bilo posebno veli¬ ko in vrano je tudi imel. Ta je bila od nekega indijanskega poglavarja in je stara 125 let. Kaza je še druge stare reči, ki jih je dobil vpri Indijancih, ko jih je obiskal. Vsakdo, ki mu je kaj dal, mu je rekel, naj pove otrokom, kdo je to podaril. 0 Indijancih je pravil}, kako so živeli in se bojevali, kaj so vse delali. Prosili smo ga, naj nam zapleše indijanski ples in zaplesal je "buffalo dance," ki ga plešejo Indijanci, preden gredo na lov av¬ bi vole. Vsi smo ga radi poslušali in gledali, saj je cil to izreden dogodek. - - 6 - Nekega dne so vprašali črno učiteljico, kako kaj vtepa v glavice svojih črnih malčkov razna spoznanja. "Zelo preprosto"- je rekla. "Najprej jim povem to, kar jim je namenjeno, potem jim razložim. Nato jim vse tisto lepo razlo¬ žim, nazadnje pa jim še enkrat povem, kar sedi jim razložila.“- Ali se spoznate, kako je to?- Nekoč sta živela mož in žena. bila sta zelo ubožna. kož je Ml drvar. Vsak dan je sekal drva v gozdu. Ko je nekega dne sekal drva, se mu je prikazala vila in rekla: "Zakaj si tako žalosten?" Uož ji odvrne:" Danes zvečer bova pojegla zadnji kos kruha." Vila reče:" Tri želje ti hoče izpolniti, naj bodo kakršne koli." lož gre domov in pove ženi veselo novico. Fri večerji sta premišljala, kaj naj si želita. >ijO t V je rekel, da bi bilo prav, če M imel deset otrok, veliko hišo z vso opravo in mnogo zlata. Ko je pojedel slabo večerjo, si je zaželel veliko klobaso. Komaj je to izrekel, je že bila klobasa na njegovem krožniku, žena se je jezila nanj, pa se ni dalo nič pomagati. Ena že Ija je že bila izpoljnjena. Nato se je mož razjezil in zakričal !' 1 "Naj bi visela na tvojem nosu.’" Takoj se je preselila klobasa s krožnika in obvisela na nosu. Žena se je raztogotila in rekla:" Samo ena želja ti je osta¬ la. Zakaj si bil tako nespameten, da si vprašal za take reči.' iiož pa pravi:" Oh, da bi sploh ne bilo nobene klobase",in pri tej priči so izginile klobase, Mož in žena sta šla pa jezna k počitka. inka Krale - 11 -A\]EIJON8KJ KDTJČEK T akole piše nas misijonar p. Cukale: Aelo sem bil vesel vprašanja, kakšen misijonski namen je predložen za rrlhodnji mesec. Gotovo berete v Ameriki več kot tukaj pri nas o te¬ žavah južne Afrike. Adi se, da Aalan prav nič ne razume zgosovine in še manj evangelija, kjer govori apostol Pavel, da ni več Juda,ne Grka ne Bimljana, marveč vsi bo eno v J ezusu - bratje in sestre. Pehanje zamorskih plemen nazaj v go ..dove in jim preprečevati, da se okoristijo z zapadnimi kulturnimi pridobitvami, je nekrščansko. Vsi smo bratje if> sestre med seboj in pomagati bližnjemu na boljši položaj, je delo božje ljubezni, zato bomo molili za krščansko rešitev socialnega vprašanja v južni Afriki. Ali ni res nekaj čudnega, vzvišene fo a, božjega in Kristusovega, postati svetovni državljan(t.$. kristjani) in reči prepri¬ čevalno; ves svet je moj sosed? Pa še nekaji u-ladira, vrlim voditeljicam in voditeljem našega misi¬ jonskega krožka sporočite: fogani se kar nečejo in nečejo i spreobrni ti.* Delamo, čakamo in upamo. Pa je sv. oče povzdignil svoj 6 las in nam v lepi misijonski poslanici"fcOderni misijonar" izpregovoril o Kristusovi ljubezni. Kaj bo ganilo po 0 ane, da izoero Kristusa za svojega Patirjal* Ali ljube**" do revščine tako blagrovane po našem gospodu po našem gospodu, ko pa bodo videli pri nas morda duh žrtve in zunanja pokorila? Ali čudeži, s katerimi je oblagodarjena Cerke*? da, vse to pripravlja pogane na uro izpreobrnjenja. Pa jih ne nagiba. Kar jih bo nagnilo in jim razodelo božji izvor krščanstva , je izvrševanje bratovske ljubezni, je apostolat usmiljenja. "Po tem boste spoznali,da ste moji..." Sv. oče stavi najbolj visoko skrb za bolnike, stare, onemogle po bol¬ nišnicah, gobaviščih itd. Kako smo se zatorej razveselili misijonarji, zlasti slovenski, ko smo v svoji sredi smeli pozdraviti našo prvo slov. zdravnico dr. Kbrlthovo nečakinjo prof. dr. Ehrlicha, muč. duhov. Kri mučence,-je seme novih misijonarjev. Gospod misijonar sporoča, da bo dal g.p. Stanko PoDeržajunabrani denar za sestradane, ker lakota že pritiska. Pri misijonski prir-ditvi smo nabrali nekaj denarja ki ga bomo posla¬ li v ta namen. Ko boste pošiljali naročnino za Avon spomnite se tudi misijonovJ * fs * - 12 Jožko Škorjanec Kek sem nastopil nr Zadnjo nedeljo v oktobra smo imeli na Giibbertu prčslaeo Kristusa Kralja in .nisijonsko prireditev. Naša učiteljica mi je dala nekaj prav lepega za učiti. Iz Argentine je poslal č.g. Lenček vse potrebno za prireditev. i..ed drugim je bilo tole: Indijanček premišljuje. Učetfeljica je preuredila to, da smo nastopili trije Indijančki. Jaz 6em bil poglavar. Napisal bom, kako smo po- ▼čtlali. Jožko: Franci Jožko: Franci Jožko: Franci J o žkc: Franci Jožko: Veliki dog. Stvaritelj neskončni, ki ai.' K. :Kje pa je ta Bog? Fovsod je in vse je naredil. K. :Ali tudi ve zame? Za vae ve, tuni za sina daljnih, zapuščenih planjav, ki misli nocoj Banj. Oče, moj večni Oče, sin zani¬ čevanega, izumirajočega indijanskega rodu Algonkincev. Te pozdravlja v noč, ko njegovi revni bratje in sestre počivajo v snu in gledajo lebs veliki Nun, in poza- oijajo na vso krivico, ki so nam jo storili beli ljudje. G.;Kaj pa pravijo ti? Ti pravijo, da je tudi njim Oče. G.:Kako pa je to, da so ti hudobni, ko je On tako dober? ročakaj.sin moj, tudi ti bodo spoznali Njegovo dobroto. Veliki Oče, ki imaš nad zvezdami svoje večno mesto in je vsa zemlja v svoji, čudovitosti Tvoje delo in sem tvoje delo tudi jaz, poglej v mojo trpečo dušo in dotakni se js s svojo svetlo mehko roko, da ne bo umrla v bolečini.... Nekoč, o nekoč, v davnih dneh, ko je od Kalifornije do Atlantika živel moj rod, je bil v nas ponos in o^enj je žarel v naših očeh in na¬ ši očetje so bili kakor vzhajajoče sonce, ki kraljuje in zmaguje. 7 France Mihelič Kadar me pot zanese na Fineville in gledam tamkajšno otročdd, se vedno spomnim na svojo hčerko Helenco in na njeno prvo srečanje z Sabo, pa ne živo, temveč s crknjeno. Bilo je takole: 7 sadovnjaka, pri našem župnišču so imeli apneno jamo. Nekefca popoldne je naša Helenca sama zašla k tej jami. Nekaj nad 2 leti ji je bilo in je za silo že govorila., seveda po svoje. dtala je na robu jame in zaSudeno gledala vanjo. Od daleč sta jh opazovala gospod župnik in kaplan, ki sta tam blizu hodila in molila svoj brevir. Ker sta se zbala, da bi Helenca padla v jamo, se je začel g. kaplan mrmraje bližati, da se ne bi ustrašila, če bi kar nenadoma pri¬ šel k njej. Ko pride do nje jo vpraša:"Eelenca, kaj pa delaš tukaj?" "Lej žaba" "o, saj res, pa kako velika" Nato ga pa Helenca prav modro vpraša:"A s 1 ti tala žaba clknu?"gospod Naša pridna dopisovalka Anica Pečelin je spet pisala prav prijazno pismo. Pravi, da mora priznati, da je lena za pisanje in jo m a m a težko prirravi do tega. Pismo dobiti je lepo, ali pismo napisati je pa težko. Takole piše, kako je prebila*- zadnje velike počitnice: Anica Pečelin udje pocumcE Premišljam in mislim, kaj naj napišem o svojih počitnicah, pa pri¬ hajam do zaključka:" Saj jih nisem imela, vse počitnice smo bili preo¬ bloženi z delom, ker smo zidali hišo. Joj, koli o dela je biloi Ata je navozil stare opeke, mama in otro¬ ci smo jo pa čistili čez dan. To delo ni bilo lahko, toliko kosov in vse je treba zdrgniti proč. Popoldne ob j* je prišel ata z dela in smo zidali. - & - Mama je pripravljala in nosila malto, sestra Marica in jaz sva nosile in podajale opeko in ker je bilazelb umazana, sva vso tudi oprale. Do poznega večera, dokler se je videlo,kaj je delal ata. Vsako jutro pa je bilo spodaj vstati, da smo šle v cerkev in smo pele pri sv, maši. Kako bi bile rade še poležale, pa ni bilo časa. V cerkev smo se vozile s kolesom, da nismo porabile toliko časa in sva čim prej pomagale mami pri delu. Gospodična, ki vodi petje, nam je > ljubila, da smo šle +■ q izlet v Chicago, če bomo redno prihajale k sv. maši. To nas je tako prevzelo, da sva prav pridno vstajali. En teden pred koncem počitnic pa nam je gdč* rekla da bomo šlf^eru^i dan v Chica & o. To str.o bile vesele. 1 A moje veselje je bilo prav kratko, moja sestra ttari je zbolela in ni mogla z nami. To pa že veste vsi, ki 6e imate radi, da ni prijetno hoditi sama, ko se pa s sestro dobro razumeva. Vso pot sem mislila nanjo. Vožnjo tja in nazaj ter hrano je plačal gospod župnik. Do Chicage smo se peljali z avtobusom. Tja smo prišli ob pol ene, sedli smo na vlad, ki vosi nad cesto in se peljali na polje (Baseball field), kjer so tile igre z žogo. Kosilo smo imeli kar tam- klobase., kruh in "pop”, (pijača brez alkohola). Zvečer 6em se vrnila domov zelo utrujena. ivialo od tega , ker že prej nisem bixa spočita, malo pa od tega, ker Bern videla toliko novega, kar pri nas ni. Doma sem pripovedovala sestri o vsem in jo potolažila, češ, da sem tako utrujena prišla domov in naj) ji ne bo žal. V ‘>inn. Zvonu sem brala, da zbirate za misijone rabljene znamke in rasne raz 0 lednice. Pišite mi, kakšne vrste naj bodo in jih bom poslala. Kaj bo dovolj za danes in obljubim vam, da bom skušala biti bolj oridna ter bom kmalu spet kaj napisala. Vse učenke oi,-e s sestro prav lepo pozdravljava. Ali ni prijazna naša Anica? Kar tu ji odgovarjam: Znamke pošlji na moj naslov, razglednice pa naj bodo bčžične ali pa take, ki jih pošiljajo tu v Ameriki o priliki rojstnega dne. Misijonarji so jih zelo veseli. Prav lepo se ti zahvaljujem za sožalje in za molitev za mojega btata. Vsak dan se tud£ jaz spominjam vseh svojih učencev in učenk ter dopisovalcev (Tinn. Zvona. Tvojim dobrim staršem in sestrici kakor tebi pošilja prav žepe pozdrave slov. šola in učite! jica. - 9 - ZA ZALO Se nekaj za šalo v teh resnih časih, ko obhajamo spomin naših ranj- kih. Neki berač je posebno rad bil v Otroški družbi in ^tOpovedoval o v 'vi otrokom razne pravljice, in dogodivščine. Seveda, otroci so ga prav radi poslušali. Povedal je n. pr. tole:“Videl sem Kristusa in ves njegov križev pot. Marija je vsa/.o jutro naročila angelcem, naj me pokličejo , da bom molil. Kadar bom umrl, bom šel naravnost v nebesa. Zvonovi oo. o sami zvonili in name bo iobro- samo, če ne bodo angelci kaj lagali.” Otroci t a vprašajo, zakaj neki oi angelci lagali. On pa je rekel, da jih je enkrat že zalotil pri laži in sicer tej: Marija je vprašala angelce, če so ga poklicali in so rekli, da so storili to. On pa je poslušal in se prepričal, da so angelci lagali.- Kaj se vam zdi, mladi prijateljčki, ali je bilo v glavi tega moža vse v redu? kleni se zdi, da ne. Lož je vedel da odrasli ne poslušajo in mu ne verjamejo, zato #e jevobtnil k otrokom, ki so pa tudi dvomili nad resni« čnostjo tega pripovedovanja. Pa naj bo to potegavščina, vendar vam moram nekaj priporočati: Da molite vsak dan k angelu varuhu,to vam verjamem. Svetujem pa še to: Če var je trebe zjutraj vstati in se težko zbudite, prosite in (polite zvečer k an e elu varuhu in ne boste razočarani. Nekateri pa mo¬ lijo tudi za duše v vicah in te jih tudi zbude ob času, ki ga žele lju¬ dje.- Poizkusite in 6e boste sami prepričali, da je res. 1 ilena Dolenc M MISIJONAR PIRC Ko je imel p. Oeilo na Aurori misijon, so ga povabili na Ligin sesta¬ nek, ki je bil na Pinevillu in takrat nam je povedal o misijonarju Fr. Pircu. Temu vnetemu duhovniku so o krili v Bell Prarie,Minnesota spomenik. Fr. Pirc je bil rojen pri Kamniku v Sloveniji. Ko je prišel v A- merikoN je napisal pesem o potovanju. Prišel je v detroitsko škofijo in šel nato v St. Cladsko škofi. .jo. Ko je bil star 1 & let, je šel v domovino po slovenske duhovnike, teed drugimi so bili v Minnesoti tudi Fr. Buh, Fr. Žušek in Fr. Trobec. u-isijonar Pirc je ljubil petje. Vsak večer je zazvonil zvon in vsa Indijanska fara se je zbrala ter pela in molila. Nekoč pa je zazvonil farni zvon in Indijanci so se hitro zbrali pri cerkvi. Gredo v zvonik, pa Fr. Pirca ni bilo tam. K 0.0 je neki zvonil?.' Iščejo ga v cerkvi, v zakristiji, povsod, toda zaman. Fr, Pirca ni, iščejo ga v ^ozdu in ga najdejo na pol zmrzlega v sne e u, ko je šel k bolniku. Zvonec je zvonil sam in tako rešil misijonarja, v Ko je bil star 87 let, je začel pešati. Zbolel je za pljuča nico in takrat je zaželel umreti doma. ot. Claudski Škof mu je dal spremljevalca Fr. Tomazina. Srečno se je vrnil v domovino in bil eno leto v Kamniku v frančiškanskem samostanu. Nato pa je živel še šest let v župnišču pri ljubljanski stolnici, kjer je tudi umrl. Ir. tire je mnogo storil za ^ndijance v A meriki; po • ‘ijem se imenuje v “‘innesoti mesto Pirc.- Marijan Kosem i . Da n _ . _ , _ . še to, da so tudi otroci slov. šole nastopili pri misijonski prireditvi. Jožek je napisal svoje, Milena je povedala lepo pesem o zav-tnici miši jonov-lali Cvetki.- Nastopila je Nada Medved z Ivanko Krulc, Mila Vidmar z Micko Krulčevo, Bine Medved je prebral nekaj s Kdo je prišel tisti čas v naš rod? Jožko; 0,vtistih časih je prišel v naš rod misijonar, - oče in brat in je pozabil, da je prirel iz dežele belih. kojim očetom ena$ je postal, le bogato in rjpo^fodušo je nosil ▼ sebi. Govoril je našim očetom o Tebi, veliki Buh*', zvezda-* mi in jih je krstil v tfojem imenu. Zato je zapisano v dušah umurajočega rodu dobro njegovo ime-BaragaJ Vsi; Baraga? JaT-oj 0, Oče Baraga, zakaj si nas zapustil same? Jožko: Ll čuješ krik naš v tanini noči, ko zagrinja naš rod snrtl dobro vemo, da Tvoja ljubezen ni umrla. Zato nas čuj v te'j nočni uri in pošlji bitje, ki bo učilo iu ljucilo kakor si učil in ljubil Ti moj dragi indijanski rod..... Vsi; 0, vrni se spet, ljubljeni oče Baraga, vrni sel Bide fcedved S~\Z'r' \ < 0}l Tri senf zajčke jaz imel, toda nisem imel sreče, komaj leto je minilo dni, pa se mi že zadnji odreče. Dobro sem jih že poredil, že je prišel čas za klati, in pa jaz ne vem kaj jim je bilo, menda so se že začeli bati. Mlena Dolenc 50L£T V slov. šoli smo izvedeli, da bo o vseh svetih praznoval svoj pet* deseti rojstni dan 7 ^jao+f/og. župnik Fr, Schweiger. Pri vero¬ uku v cerkvi nam je pa o tem še posebej govoril Fr. Šuštaršič, naš novi kaplan. Povedal je , kako naj se pripravimo na ta veseli dogodek. NCVJCn za\cki Prvi izmed njih je crknil, drugi mi je ušel, tretji pa ne vem kako to, da ni več nazaj prišel. Takrat sem jaz trdno sklenil, nikdar več imeti zajca, ker so me tako prevarali j piške imam rajši; nesejo vsaj jajca« - l4 - zlasti z duhovnim šopkom, ki srno ga takoj začeli zbirati. Na Liginera sestanku smo se zmenili, kako bomo “novi" proslavili ta dogodek. "Podoknica naj bo," so predlagali nekateri, in res je bi¬ la. h e ni a je dal Pr. Šušt-.ršič še -osebno voščilo, ki sem se ga naučila v slov. šoli. \ - V- : Pa to ni zadostiJ "Zberimo denarJ" so spet nredlagali razumnejši in kmalu so zbrali vse potrebno. V petek 31* 10» ob pol 9^ s 1110 odšli k župnišču. Z nami je bjl Pr. otanko Bdlšina; prišel je novi aurorski župnik Pr. iirko Godina. 0 njem moram povedati, da zna prav lepo igrati n^ klavir in baje tudi na harmonike. Gosnod Kuntara je vodil petje in ko smo zagledali Pr. Schwei- gerja, Smo začeli pevci in pevke: Glejte že sonce zahaja- Mato sem povedala voščilo in dala šopek nageljnov. Ligin predsednik g. Bajda pa je dal škatljico z 50 srebrnimi dolarji.- Pr. Bchv.eit.er se je lepo zahvalil in vse je povabil v župnišče, kjer smo še prepevali eno uro. Še naslednji dan so hodili voščilci in danes v nedeljo se je Fr. zahvalil vsem, ki so se ga spomnili, zlasti Kolumbovim vitezom in novim ^merikancem Xvrv.:*'- S *\ : 'J ^ £ »SJV-' Da bomo Jurčiča bolje spoznali, prinaša Zvon še en njegov spis. Vpioitev v cAorooiajo 'v.lad mož koraka peš po steli. Sneg je pobelil brao in ravan, drevje in grmovje, hrak se dela. Sobene sape, nobe¬ nega glasu ni okrog. Le njegova Dočasna, trudna stopinja drobi na nol zmrzli sneg, enakomerno škripanje se mu glasi pod nogami, “•nogo let je bil popotnik na tujem. I nogo let ni spal v do mači hiši, kjer s4 je rodil, kjer je zrasel, na postelji, ki jo je Mostlala skrbna mati, stara ženica. Videl je veliko sveta, velikanska mesta, izkušal in spoznal ri?v narod, ki po njih orebiva. Toda sreče, prave sreče ni našel nikjer, nikjer tiste zadovoljnosti, ki jo je čutil nekdaj v otroških letih po-.! slamnato streho rojstnega doma; in zdaj se vrača domov. - 15 - Dospe do vrija hriba in se ustavi. Fred njim je dolina, čez njo je pogrnjen bel plašč. Sredi doline stoji majhna hiša na samem, nje*> gova rojstna hiša. Dim se dviga iznad strehe, tanek curek sivega dima, ki kroži in se vali kvišku ter se razgubi med sive oblake - podoba našega življenja. In spomini iz otroških let obhajajo potnika; podobe se mu stvari- jo v duhu. Vidi 6taro mater pred ognjiščem, kako zamišljeno drži roke križem in v ogenj are in kuha. In oče, stari, modri mož, trie skorje pa dobrega zrnja, ravno živini toklada, števili, če bo kaj zmankalo klaje za zirr.o, števili, kdaj bo živine za eno tele več, kdaj bo o vo- liči za. naprodaj. sestrico pa si misli v hiši na klopi pred kolovratom sedečo, kako pridno prede in marsikaj ugiblje v mladi glavici. Tako si domišlja potnik. Naglo se spusti navzdol. Neznano hrepenenje se ga polasti, da bi brž videl svoje ljube iz oči v oči, da bi od blizu videl in se nagledal znanih krajev orve mladosti. biraon Gregorčič Na polju znamenje stoji, po oba krasna v njem žari, ni slika blažene Device, svetnika ne in ne svetnice. Čeprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika.ni, podoba ta je meni sveta, časti jo moja auša vneta. Fred njo presvetlo luč gojim, lepo, zvesto za njo skroim, naj cveti sonce, zvezde jasne, pred sliko moja luč ne u to asne. Ni znamenje na polju to, to moje je srce gorko in ta obraz, orepoln miline, je slika moje domovine. In cvetek, ki lepo cveto, s pobožno berem ji roko, pred njo prekrasne vence devan in zraven glasne pesmi pevarn.- Ta svetla luč - moj srčni žar, le njej plamti in bo vsekd*r in z duše cvetjem plemenitim njo kitil bom, kot zdaj jo kitim. - 16 fl^jo prvi spev je noj slavil, poslednji njej se bo glasil in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo! ',r‘ *:! fi' Ugani, kaj je to: 9aj imajo vsi gospodje in duhovniki, in sicer: kaplan in kardinal spredaj, župnik in svetnik «a*daj, dekan v sredini, kiitrnik spredaj in z p daj, škof vmes; le papež pa nikjer. '£ Ugani, kaj je to:- Živi brez telesa, nihče ga ne vidi, govori brez jezika, a vsakdo ga je slišal Ugani, kaj je to: Tipije,tiplje po golih kosteh, v staro omaro puha, zdaj sape naduha, z viška siplje ^rom po ljudeh Minnesotski Zvon Izdaja slov. mladina na Sllbertu in ^inevilftu s pomočjo vse slov. mladine v Ameriki. Hiše in razmnožuje: Franci Medved Tipka : Marjan Kosem