OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 14. junij 2006 letnik 32 številka 6 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE V S E B I N A AKTUALNO KAKO NAPREJ PO POTI DO PLANINSKEGA CILJA V »DRUGI« TRETJINI PRVEGA DESETLETJA NOVEGA TISOČLETJA............................................................................. 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE »POHODNIŠTVO V SLOVENIJI«......................................................................................................................................................................05 POROČILO Z NOVINARSKE KONFERENCE......................................................................................................................................06 NAPOTKI ZA VARNO GIBANJE V GORAH V POLETNI SEZONI....................................................................................07 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK......................................................................................................................................................................................................08 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI........................................................................................................................................................................18 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE......................................................................................................................................19 ZALOŽNIŠKI ODBOR..................................................................................................................................................................................................20 KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA......................................................................................................................................21 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO........................................................................................................................................................................................................................................26 POROČAJO..............................................................................................................................................................................................................................29 IZ ZAPISNIKOV..................................................................................................................................................................................................................32 OSTALO......................................................................................................................................................................................................................................32 MLADINSKA PRILOGA..................................................................................................................................................rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE............................................................................................................zelena TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 2 TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJ je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253; OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE A K T U A L N O KAKO NAPREJ PO POTI DO PLANINSKEGA CILJA V »DRUGI« TRETJINI PRVEGA DESETLETJA NOVEGA TISOČLETJA Pot do zastavljenega cilja naj bo trdna, zanesljiva, tradicionalna ter kar se da spoštljiva in prijazna. Postanki in počivališča naj bodo postanki zbliževanja in povezovanja. V planinskem svetu bo med ljubitelji gora in prijatelji potrebno iskati tisto, kar nas resnično zbližuje, povezuje in utrjuje, krepi dušo in telo. Roke si podajmo z namerami dobre volje, da bodo njihovi stiski izraz resničnega hotenja varnosti in zaupanja. V planinski stanovski organizaciji moramo ta nagnjenja zbliževati, da bomo čim bolj planinsko trdno obstali v prostoru vse bolj prisotnih različnosti, konkurenčnosti, novih smeri in izzivov še brez potrjevanja ali ocene primernosti, upravičenosti in perspektivnosti. V navezi z goro in planinskim svetom so taki in podobni preizkusi največkrat negotovi. Imperativ, ki ne dopušča tolerance je, da smo v prilagajanjih preudarni in tudi hitri, ker je v današnjem času hitrost dojemanja in sprejemanja, kot tudi obvladovanja sprememb in različnosti bistvenega pomena. Gora je in bo še vedno enako zanesljivo nudila in zagotavljala kakovost življenja. Ne smemo kar tako mimo dejstva, da gorska narava, svet gora, še vedno na najbolj zanesljiv način »zdravi« človeka. Zaradi vseh teh danosti in darov, ki nam jih nudi planinski svet, pa moramo poskrbeti, da bo gora ostala kar najmanj omadeževana ali škodljivo obremenjena, da bomo tudi v »novem svetu« skrbeli za dostojanstveno, vzorno in spoštljivo partnerstvo v gorskem svetu. Na letošnji Skupščini PZS v Radovljici je bilo kar nekajkrat slišati, da si želimo učinkovito PZS, tako krovno organizacijo kot nacionalno zvezo. Pri tem pa nehote največkrat spregledamo, da je ogledalo zveze in njena učinkovitost v neposredni povezanosti z delom in delovanjem članstva. To je izkazano v kakovosti, obsegu in učinkovitosti dela samega planinskega društva, aktivnostih društev v meddruštve-nih odborih ter seveda v iskanju in pridobivanju goram in planinski organizaciji predanega kadra. Prav ta kader pa je tisti, ki bi moral izgrajevati in graditi krovno planinsko organizacijo v vseslovenskem planinskem interesu. Ne samo takrat, ko izstopajo ožji lokalni, morda tudi individualni, interesi. Statistike teh aktivnosti in prisotnosti žal niso najbolj vzpodbudne. In prav tu so še velike rezerve. Letošnje leto smo poimenovali »leto planinske mladine« - to je posebej ob zlatem jubileju, odkar je začela delovati, sistemsko, strokovno-usmerjevalno in pospeševalno »mladinska komisija« PZS. Delo na področju z mladimi, z mentorji, ki izvajajo mladinske programe, pripravljavci aktivnosti, strokovne literature, učbenikov, ...; to so poslanstva, ki terjajo največjo skrb za razvoj in delovanje PZS. Prav mladi so v današnjem času na največjih razpotjih, so pa tudi bodoči potencialni »arhitekti« in ustvarjalci rabe in izrabe gorskega sveta. Usodno bodo sooblikovali jutrišnji dan, zato je prav gotovo primarna skrb in naloga PZS, da pri mladih gradi pravilen, varovalno napreden ter domoljuben odnos do gorskega sveta in okolja. Trdnost krovne organizacije se bo promovirala in dokazovala tudi v pripadnosti članstva svoji organizaciji, v prizadevanjih za moč in trdnost v oblikah združevanja planinskega stanovskega članstva, kot tudi pri izgradnji in ohranjanju neomajnih stebrov slovenskega planinstva. Zadnji negativen primer, ki slabi moč in povezanost naše organizacije, je namera enostranskega izločanja gorske reševalne dejavnosti iz matične organizacije brez kakršnih koli utemeljenih razlogov in je tudi v nasprotju s Statutom PZS in sklepi, sprejetimi na Skupščini PZS. Pri tem ni bilo izkazane nobene potrebe, da bi do tega prišlo zaradi potrebe po racionalizaciji dela, večji strokovnosti ali pomlajevanju, ampak se vse bolj očitno izpostavljajo in kažejo neke usmeritve iz preteklih časov. Bati se je, da so s tem načeta načela prostovoljstva, društvene civilne družbe in pozabljeni razlogi, zaradi katerih je slovensko planinstvo pred 94 leti vzpostavilo gorsko-reševalno dejavnost, v katero so se iz osebnih nagibov brez mobilizacij prostovoljno vključevali planinci, alpinisti, lovci, ... Zavedati se je treba, da niso planinci, ki jih, po oceni, slovenske gore obišče kar okoli 3,5 milijona letno, zaradi gorske reševalne službe, ampak je bila GRS ustanovljena zaradi njih. Žal pa v današnji situaciji nehote vedno bolj slišimo nezaslišani izraz o »ekonomizaciji« humanitarnosti, kot da bi bil to proces lastninskega preoblikovanja nekega podjetja. V času vse večje demokratizacije se seveda srečujemo tudi z vse večjimi razlikami, ko vsak želi svoj 3 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 32. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE prostor, usmerjene politike in pripadnosti. Tu moramo biti pokončni, tudi v trenutkih, ko nam očitajo »politične nemilosti«. Do sedaj smo v takih in drugačnih tranzicijah uspešno ohranili dostojanstvo in spoštovanje, z željo po še boljšem in kakovostnejšem dopolnjevanju in sodelovanju z drugimi. Tako nastaja končna oblika Zakona o planinskih poteh, ki nam bo zagotovil neovirano gibanje po planinskih poteh v planinskem svetu. Tudi pri ostalih namerah omejevanj npr.: plezanja v ostenjih, hoji po brezpotjih, gibanju v zavarovanih območjih, parkih, je ostalo le pri namerah. Nikakor pa ne smemo zanemariti, očitkov in podtikanj laži o planinskem pridobitništvu na področju planinskega gospodarstva, zlasti upravljanja s postojankami. Prav tu bomo morali skrbeti, da PZS ne bo zgubila »zaupanja« glede dodeljevanja statusa planinske postojanke v »Javnem interesu«. Naša dolžnost je, da bodo dosledno spoštovani in izvajani zakoni, pravilniki in sklepi o upravljanju s planinskimi postojankami. Vse bilance in obračuni poslovanja s temi objekti, ki so v neposrednih soodvisnostih od vremena, lastnega prehranjevanja, ... , pa so negativne in jih izravnava samo prostovoljno neplačano delo. Naloge članstva PZS in vseh tako in drugače sodelujočih v okviru PZS so pričakovane v resnično dobrih sodelovanjih, podporah in pomoči. Kritike, indivi-dualizmi ali večvrednostni nagibi in »ukvarjanja s samim seboj« naj bodo stvar preteklosti. Narediti moramo vse, da bo planinska krovna organizacija ostala kar najbolj vseslovensko razpoznavna. Samo tako bomo ostali razpoznavni, učinkoviti pa tudi mednarodno zanimivi in primerljivi. mag. Franci Ekar, predsednik PZS OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4 32. letnik / 32. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE »POHODNIŠTVO V SLOVENIJI« je propagandna brošura, ki jo je izdala Slovenska turistična organizacija, uvod pa vsebuje kratke opise Slovenske planinske poti (transverzale), našega dela Vie Alpine ter Evropskih pešpoti E-6 in E-7, predstavi pa Planinsko zvezo Slovenije, Združenje gorskih vodnikov ter Knafeljčevo markacijo kot vodilo turistom na pohodniških poteh. Podrobneje je predstavljenih 33 planinskih poti, večinoma krožnih z izhodiščem v kakem turističnem kraju, vseh težavnosti, od vzponov na Triglav, poti skozi Prisojnikovi okni, prečenja Grintovcev, do pohoda čez Pohorje in prehodov skozi vinorodne griče ter po Kraškem robu. Še najmanj je zastopana Notranjska. Od članic PZS je izkoristila to odlično reklamno priložnost za planinske koče le (PD) Ljubljana matica. Ker slovenski planinci vodniško literaturo izdajamo samo zase in le čudno gledamo, ko tujci sprašujejo za karkoli v tujem, vsaj angleškem jeziku, vsaj zanje naročimo po nekaj (brezplačnih) izvodov pri Slovenski turistični organizaciji (Distribucijski center, Parmova 53, Ljubljana; boza.suljgic@slovenia.info; faks: 01/28 08 872). Brošura je lepa, formata A-4, opremljena z odličnimi posnetki, preglednimi zemljevidi in jedrnatimi opisi, kar vse bi bilo lahko zgled tudi našim piscem vodnikov. Tone Škarja OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 32. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE POROČILO Z NOVINARSKE KONFERENCE Planinska zveza Slovenije je 30. maja 2006 sklicala novinarsko konferenco, na kateri je predstavila: • Predstavitev letošnjih novosti Komisije za varstvo gorske narave UO PZS oz. Založniškega odbora in sicer: - knjiga Narava v gorskem svetu - plakat zavarovane rastline - brošuro Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo • 50 let Mladinske komisije PZS • Delu vodnikov PZS • Gorska reševalna služba-informacija • Volilna Skupščina PZS • Pred pričetkom planinske sezone Uvod je naredil predsednik PZS mag. Franci Ekar, ki je predal besedo predstavljalcem gradiv. Novosti KVGN sta predstavila načelnica KVGN Rozalija Skobe in predsednik Planinske založbe Božidar Lavrič. Gospa Skobetova je poleg predstavitve nove knjige Narava v gorskem svetu, pri pripravi katere je sodelovalo več eminentnih sodelavcev, ki so bili ali so še člani KVGN in predstavlja tudi učbenik za Varuhe gorske narave in plakata Zavarovane rastline, ki je ponatis nekdaj zelo popularnega plakata, podrobno predstavila tudi delo KVGN, ki je usmerjeno zlasti na izobraževanje novih kadrov - Varuhov gorske narave in ozaveščanju planincev (ljudi) širom Slovenije o pomenu varovanja narave. Komisija zato pospešeno izobražuje nove varuhe in jih seznanja tudi z Naturo 2000... Brošuro "Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo" je predstavil dr. Milan Naprudnik. Nastala je v sodelovanju z ostalimi državami članicami CAA in je natisnjena v 4. jezikih članic, v katerih predstavlja Alpsko konvencijo na vsem razumljiv način. Idejo za nastanek te edicije je dal dr.Milan Naprudnik, njeno financiranje pa je omogočila Republika Avstrija. Božidar Lavrič je predstavil sodelaovanje Planinske založbe pri izdaji strokovne literature PZS. V pripravi in tisku so zemljevidi in vodniki za Tržič, Bled, Bohinj, Dovje Mojstrano in Preddvor, že natisnjeni ali v pripravi pa so še nekateri ostali. Delo Mladinske komisije PZS, ki letos praznuje 50 let je predstavil v.d. načelnika Iztok Rojc, ki je opisal dosedanje delo MK. Več o obeleževanju 50 letnice pa je povedal Dušan Prašnikar, ki je omenil srečanje, ki je bilo 13. maja in napovedal nove dogodke, med katerimi je posebej poudaril letošnje srečanje 3 dežel, ki bo imelo za osrednjo temo prav delo z mladimi, ki je v PZS izstopajoče, saj ga v nasprotju s sosednjimi državami vodijo mladi. O delu vodniške komisije in vodnikih PZS je spregovoril načelnik VK Franc Gričar. Vk sedaj združuje tako nekdanje mladinske vodnike in planinske vodnike PZS. Programi so enotni in obsegajo delo v vrtcih, šolah in za odrasle. Posebej je poudaril, naj pohodniki v gore, zlasti organizatorji izletov zanje angažirajo vodnike PZS, saj je dokazano, da je na vodenih izletih pod vodstvom izkušenih vodnikov varnost udeležencev bistveno večja. Rudi Skobe pa je predstavil vzgojno izobraževalno delo komisij PZS združenih v okrilju KVIZ. PZS ima tako državno koncesijo za izvajanje 18 programov. 6 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Informacijo o Gorski reševalni službi je podal v.d. GS PZS Danilo Sbrizaj, ki je zanikal, da bi se GRS izločila od PZS, saj ni bila podana nobena zahteva od društev GRS za izstop iz PZS. Zlasti pa je poudaril, da odločitev o prenehanju GRS lahko sprejme le PZS in nihče drug. Danilo Sbrizaj je predstavil tudi katere so predvidene akcije Komisije za pota v letu 2006, ko je predvidenih 12 akcij v trajanju 40 dni s 74 udeleženci. Poudarli je, da je izvdeba načrta vprašljiva, saj kaže, da bo letos zaradi obilice snega in plazov veliko nepredvidenih popravil, od katerih je omenil dve poti na Okrešelj in na Kokrsko sedlo. V nadaljevanju je predstavil še seznam odprtih planinskih koč, ki letos malo kasneje kot običajno pričenjajo z obratovanjem. v.d. generalnega sekretarja Danilo Sbrizaj NAPOTKI ZA VARNO GIBANJE V GORAH V POLETNI SEZONI Napotke, priporočila in pravila za varno hojo ponavljamo vsako leto, tako kot vsako leto izdelujemo analize reševalnega dela. Naša želja je, da bi zmanjšali nesreče na minimum, zato z opozorili in napotki stalno opozarjamo obiskovalce gora. Novice, ki jih objavljajo mediji ob težkih gorskih nesrečah naj bi za javnost posebej pa za obiskovalce gora delovale opozorilno in hkrati preventivno, da se zavedajo, da gore ne dopuščajo napak. NEKAJ POMEMBNIH NAPOTKOV OBISKOVALCEM GORA PRE POLETNO SEZONO: 1. Snežišča, ki bodo ostala pozno v poletje ali celo leto zlasti na severnih in senčnih legah. Izberimo si kopne ure po južnih pobočjih. Če pa se že podamo na ture, kjer nas bo zlasti zjutraj pričakal pomrznjen sneg - se primerno opremimo (dobra obutev , cepin,...) 2. Padajoče kamenje, odlomi . Nevarnost padajočega kamenja je stalna, zlasti nevarno v pomladanskem in poletnem času, ki skopni sneg. Nosimo čelado! 3. Nevihte (nevarnost vročinskih neviht v popoldanskem času, spremljajmo vremensko napoved, ture zgodaj začenjamo in kmalu končamo. 4. če naletimo na snežišče, ki nima varnega izteka in smo brez opreme (cepin in dereze), se obrnimo (zdrsi). 5. Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi težavnosti (pridobivamo telesno kondicijo) in glede na lastno psihofizično sposobnost. 6. preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur: da dobimo kondicijo in s tem preizkusimo sebe in opremo (telesna nepripravljenost). 7. za dolge ture si raje vzemimo dva dneva ne pretiravajmo z 'divjanjem' po poteh 8. preberimo kakšno literaturo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju - še kako lahko potrebujemo ta pravila, nasvete in napotke. 9. seznanimo se, kaj pomeni oznaka poti: lahka, zahtevna, zelo zahtevna: kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali 7 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3118. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 10. vpisujmo se v vpisne knjige 11. Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo. 12. Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. Podatek o poškodbah poti ali varoval, opozorimo druge in javimo stanje na PZS. 13. na turah, ki so označene kot zahtevne uporabljajmo obvezno čelado, na zelo zahtevnih pa še samo-varovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice - najbolje kolesarske. 14. veliko se jih bo odpravilo v tuje gore, kjer bodo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma. 15. Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva. 16. Zavarovanje doma in v tujini Janez Kosec Načelnik podkomisije INFO KGRSS KOMISIJE UO PZS POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK ZAPISNIK petnajste seje Vodniške komisije Planinske zveze Slovenije (VK PZS), ki je bila v petek 31. marca 2006 v prostorih PZS v Ljubljani. Seja se je začela ob 17. 00 uri. Prisotni: Franc GRIČAR (načelnik), Stane TOMŠIČ (namestnik načelnika), Veronika SUSMAN ŠEGATIN (strokovna sodelavka), Katja KADIŠ (tajnica), Bojan ROTOVNIK (član), Franc KADIŠ (vodja Podkomisije za usposabljanje), Bojan POLLAK (vodja Podkomisije za kategorizacijo in registracijo) in Matjaž HAFNER (član). Odsotni: Pavle LESJAK (član) Odsotnost na seji so opravičil Danilo Škerbinek (podpredsednik PZS), Marko Goršič (vabljen) in Marinka Koželj Stepic (vabljena). Dnevni red 15. seje VK PZS: 1. Pregled zapisnika in sklepov 14. seje VK 2. Predlog zapisnika in sklepov zbora vodnikov 2005 3. Obravnava prošnje PD Šentjernej 8 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3119. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4. Dopis PD Brežice glede izpopolnjevanja v snežnih razmerah 5. Obvestilo o povračilu stroškov telefona in interneta 6. Poročilo o delu VK od ustanovitve 7. Odgovor na pisanje GV v Obvestilih PZS št. 2/2006 8. Problemi v prostovoljnem vodništvu PZS 9. Razno K 1. TOČKI Zapisnik 14. seje je soglasno sprejet. K 2. TOČKI Stane Tomšič je obrazložil težave pri pisanju zapisnika Zbora vodnikov PZS 2005. Pripombe na osnutek so prihajale prepozno, predvsem pa je žaljiva obtožba Marka Goršiča, ki smo jo prejeli po e-pošti. Stane Tomšič meni, da je v zapisniku korektno in jedrnato zajel potek zbora, vsebino razprav in sprejete sklepe. Prisotni na 15. seji, ki so bili tudi udeleženci Zbora vodnikov, se strinjajo, da je zapisnik korekten in nikakor ne ponaredek kot trdi Marko Goršič. Stanetu Tomšiču gre zahvala, da je sploh uspel po tako napornem Zboru vodnikov spraviti zapisnik v končno obliko. SKLEP 15/1: Zapisnik Zbora vodnikov PZS se po podpisu obeh overovateljic objavi v Obvestilih PZS. Pregled obvezujočih sklepov: Kot priloga zapisniku Zbora vodnikov PZS 2005 se doda finančno poročilo komisije in finančno poročilo usposabljanj (procentualno) iz leta 2005. Veronika Susman Šegatin nas je seznanila s problemom računovodstva, ki brez uradnega zapisnika Zbora vodnikov PZS 2005 ne more opraviti izplačil, datum pa je bil 15.2. 2006. SKLEP 15/2: Datum izplačil se prestavi na 15.6. 2006. Bojan Pollak opozori na problem mentorjev planinskih skupin, ki jim manjka nekaj vsebin do pridobitve A kategorije. Obljubljena sta jim bila četrti in peti modul, ki pa se še nista izvajala. SKLEP 15/3: V sodelovanju z Mladinsko komisijo in Podkomisijo za usposabljanje VK se formira skupina, ki pripravi program četrtega in petega modula in ga izvede. Predlog se prenese KVIZU in predlaga razrešitev tega problema. Prilagoditev programov izpopolnjevanj starejšim vodnikom PZS: tako izpopolnjevanje, časovno daljše, je bilo že razpisano, vendar ni bilo odziva. Predlog: ločitev programa izpopolnjevanj glede na kategorije na istem izpopolnjevanju. Točna navodila dobijo organizatorji oziroma vodje izpopolnjevanj. Glede tiskovne konference s predstavitvijo vodniške dejavnosti smo sprejeli naslednji sklep: SKLEP 15/4: Vodstvu PZS se pošlje dopis, da želimo sodelovati na tiskovni konferenci na nivoju PZS in pričakujemo vabilo. Nosilec: Franc Gričar, rok: 30.4.2006 K 3. TOČKI Franc Gričar predstavi prošnjo PD Šentjernej glede znižanja plačila tečaja A kategorije dvema kandidatoma. Diskusija: ali sme Vodniška komisija odločati o finančnih zadevah usposabljanj, ker nima svojega finančnega plana za te namene. SKLEP 15/5: PD Šentjernej po programu plačila usposabljanja vodniških kadrov pripada znižanje plačila za 30 %. Predlagamo plačilo na dva obroka. Veronika Susman Šegatin pošlje PD Šentjernej odgovor z natančno obrazložitvijo. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3120. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE K 4. TOČKI Franc Gričar predstavi dopis PD Brežice glede snežnega izpopolnjevanja in svoj odgovor, ki jim ga je posredoval pisno. Dodatno pojasnilo poda še Veronika Susman Šegatin, ki je s kandidatom, ki je zamudil rok prijav, govorila po telefonu. SKLEP 15/6: Vsi prisotni se strinjajo s pisnim odgovorom, ki ga je PD Brežice podal Franc Gričar. K 5. TOČKI SKLEP 15/7: Do povračila stroškov telefona in interneta so upravičeni načelnik, tajnik in vodji obeh podkomisij do preklica funkcije. SKLEP 15/8: Do povračila stroškov sta upravičena tudi glavni urednik in tehnični urednik Vodniškega učbenika do končanja projekta. K 6. TOČKI: Franc Gričar predstavi pripravljeno gradivo. SKLEP 15/9: S predlaganimi dopolnitvami potrjujemo poročilo Vodniške komisije. K 7. TOČKI: Franc Gričar osvetli problem, ki smo ga razreševali že dve leti nazaj in predlaga, da se jim posreduje ponoven odgovor. Franc Kadiš predlaga, da se posreduje širši odgovor. Bojan Pollak predlaga, da naj bo to tudi tema majske konference. Pogovarjal se je tudi z novim predsednikom. Predstavi problem razhajanj PZS in Združenja gorskih vodnikov. Tisti, ki bi moral reagirati je UO PZS. Bojan Rotovnik ne razume, kako se je lahko taka objava ZGVS pojavila v uradnih obvestilih PZS. Oni nam ne morejo predpisovat kaj mi lahko vodimo. SKLEP 15/10: VK PZS se ne strinja, da se tovrstni dopis zunanje organizacije kot je ZGVS sploh lahko pojavi v uradnih objavah Obvestil PZS. Veronika Susman Šegatin pridobi pojasnilo uredniškega odbora Obvestil PZS. SKLEP 15/11: ZGVS predlagamo ponoven sestanek. Termin uskladi Franc Gričar. Širši odgovor pripravi Franc Kadiš. SKLEP 15/12: UO PZS predlagamo, da se sodelovanje med PZS in ZGVS čim prej uvrsti na sejo UO PZS. Zadolžen Franc Gričar. K 8. TOČKI Franc Gričar predstavi problematiko vodništva, ki je bila na zahtevo MDO Ljubljana in MDO Notranjske uvrščena kot točka dnevnega reda na sejo UO PZS. Zaradi službene odsotnosti Franca Gričarja je bila točka prestavljena na naslednjo sejo UO PZS. SKLEP 15/13: Na vsako trditev oz. obtožbo se pripravi argumentiran odgovor in ga kot gradivo posreduje na naslednjo sejo UO PZS 6.4.2006. Odgovor pripravi Bojan Rotovnik v sodelovanju s Francem Gričarjem, Francem Kadišem in Katjo Kadiš. K 9. TOČKI: ^ Veronika Susman Šegatin je poročala, da Eva Medved ni prevzela priporočene pošte z odgovorom VK v zvezi z njeno pritožbo nad spornim vodenjem planinskega popotovanja po Kubi. ^ Mateja Peršolja prosi za oprostitev plačila prenočitve in prehrane na izpopolnjevanju v Kamniški Bistrici. _10_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3121. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SKLEP 15/14: Vsa usposabljanja so sklenjena in v osnovi ne odobravamo odhajanja z usposabljanja, kajti tudi neformalen del, oziroma druženje je pomembno. V kolikor se udeleženec individualno dogovori z vodjem usposabljanja za odhod mu je to lahko omogočeno. Cena tečaja ostaja nespremenjena oziroma polna. ^ Veronika Susman Šegatin je na prošnjo Srbske planinske zveze poslala naše programe usposabljanja. ^ Stane Tomšič je navzoče seznanil, da je zaradi spremenjenih pogojev prišlo do težav pri uveljavljanju popustov za vodnike PZS v trgovini Iglu-Šport in vprašal kakšen dogovor ima sklenjen PZS z Iglu-Športom. ^ Ivan Cigale je kot vodja izpopolnjevanja poslal nekaj računov (kartuša, telefon, pošta). Stroški so veliki. SKLEP 15/15: Povrne se samo stroške pošte. SKLEP 15/16: KVIZ naj določi tudi višino povračila organizacijskih stroškov vodjem izpopolnjevanj, podobno kot je že določeno za tečaje. ^ Bojan Rotovnik opozori, da Pravilnik o priznanjih VPZS ni bil nikoli uradno objavljen. SKLEP 15/17: Preveriti je potrebno čistopis in poskrbeti za uradno objavo. Zadolžen je Matjaž Hafner. ^ Bojan Rotovnik predlaga, da kandidati za A kategorijo k prijavnici na tečaj priložijo fotokopiji osebne izkaznice in zdravstvene kartice. SKLEP 15/18: Prijavi na tečaj za A kategorijo morajo v bodoče kandidati priložiti tudi fotokopijo osebne izkaznice in zdravstvene kartice. Seja je bila končana ob 20:00 uri. Tajnica VK PZS Načelnik VK PZS Katja KADIŠ Franc GRIČAR LETNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, KRIM, 3. - 4. 6. 2006 v organizaciji OU VK in MDO Notranjske Udeleženci: 1. JERE ROBERT Pošte in Telekoma Lj. 2. MARN JANK0 Pošte in Telekoma Lj. 3. OBLAK MIHA Grosuplje 4. VIDMAR SUZANA Postojna 5. SMREKAR VLADIMIR Postojna 6. JORDAN TANJA Postojna 7. KONČAR BARBARA Polje 8. MALEŽIČ MATJAŽ Polje 9. PODJAVORŠEK MATJAŽ Polje 10. RUSIMOVIČ TOMO Integral 11. REDNAK HERMAN Integral 12. LOČNIŠKAR ANDREJ Integral 13. LENARŠIČ JANEZ Integral 14. JESENKO ANTON Brežice 15. PIRŠ MARINA Pošte in Telekoma Lj. _11_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3122. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 16. KRŽAN FRANC Brežice 17. TRAMŠEK LIPEJ KARMEN Brežice 18. DERŽIČ ANDREJ Brežice 19. RAKUŠA ANDREJ Maks Meško Ormož 20. FABIANI MARJAN Križe 21. ZEVNIK EGON Snežnik 22. PELHAN JAKA Ljubljana - Matica Predavatelji in inštruktorji: 1. Marinka KOŽELJ STEPIC 2. Nina OZIMIC 3. Drago METLJAK 4. Bojan POLLAK 5. Darja JENKO Organizacijski vodja: Marko Goršič Izpopolnjevanje vodnikov PZS v kopnih razmerah, Naravske ledine, 05.in 06. maj 2006 v organizaciji in izvedbi PU VK PZS in OVIZ MDO Koroške Udeleženci priimek in ime matično PD 1 Mauko Borut Gornja Radgona 2 Babušek Simon Gornja Radgona 3 Kovačič Silvo Gornja Radgona 4 Mihalič Vera Gornja Radgona 5 Kovačič Vid Gornja Radgona 6 Golja Marjan Gornja Radgona 7 Hudej Miroslav Šoštanj 8 Drev Jurij Šoštanj 9 Pečnik Martina Šoštanj 10 Večko Rajko Slovenj Gradec 11 Plevnik Stanislav Slovenj Gradec 12 Senica Jože Slovenj Gradec 13 Norčič Arpad Matica Murska Sob. 14 Jerič Marinka Matica Murska Sob. 15 Madjar Janez Matica Murska Sob. 16 Šafran Marjan Matica Murska Sob. 17 Voroš Janoš Matica Murska Sob. 18 Virag Sonja Matica Murska Sob. 19 Prša Ignac Matica Murska Sob. 12 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 20 Ružič Jože Matica Murska Sob. 21 Bogdan Alojz Mura 22 Poldauf Viljem Mura 23 Cencelj Jure Žalec 24 Birsa Črt Žalec 25 Semprimožnik Katja Žalec 26 Rojnik Matija Žalec 27 Gašparič Stanko Rečica ob Savinji 28 Konovšek Andreja Šoštanj 29 Goljat Danilo Slovenj Gradec 30 Goljat Boris Slovenj Gradec 31 Dobnik Jože Bricnik Muta 32 Verčko Ivan Bricnik Muta 33 Preglav Ernest Bricnik Muta 34 Brezovnik Silvo Radlje ob Dravi 35 Kovačič Hubert Prevalje 36 Viltužnik Veronika Preval je 37 Skitek Tomaž Prevalje 38 Brložnik Irena Velenje 39 Tanšek Gorazd Velenje 40 Zupanc Darka Velenje 41 Žist Magda Velenje Predavatelji, inštruktorji Cigale Ivan vodja izpopolnjevanja Mihev Stanko tehnični vodja Čegovnik Oto Sekavčnik dr.Gregor Kadiš Franc Kotnik Jaka Lesjak Pavle Mihev Stanko OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 13 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS Bavšica , 20. 5. - 21. 5. 2006 Kopno izpopolnjevanje za vodnike PZS je organiziral v okviru Vodniške komisije Planinske zveze Slovenije (VK PZS) MDO Posočje. Izpopolnjevanje je potekalo v okolici Planinskega učnega središča v Bavšici. Seznam udeležencev izpopolnjevanja: PRIIMEK IN IME PD 1. BASA KRISTJAN NOVA GORICA 2. SULIGOJ ALDO NOVA GORICA 3. KOTNIK MAKSIMILJAN DRAVOGRAD 4. MOČNIK ROMAN PREVALJE 5. JARC MARCO NOVA GORICA 6. PITAMIC JASMINA KOBARID 7. PITAMIC BOJANA KOBARID 8. SKOČIR JANA KOBARID 9. CUNJA IRENA SLAVNIK 10. LAVRIČ PETER DOMŽALE 11. LAZAR ZVONKO VALENTIN STANIČ KANAL 12. BIRSA DIMITRIJ POSTA IN TELEKOM LJUBLJANA 13. MRAK JOŽKO TOLMIN 14. ROVSČEK ŽARKO TOLMIN 15. VIDIC MARA TOLMIN 16. PAGON VINKO TOLMIN 17. KOZOROG SANDRA TOLMIN 18. KOVAČIČ MAGDA TOLMIN 19. KENDA DARIJ TOLMIN 20. BRESAN MILENA TOLMIN 21. BOLJAT STANISLAVA TOLMIN 22. REHAR ALJOSA VIPAVA 23. BRECELJ TOMAŽ AJDOVSČINA 24. BAVČAR ANTON AJDOVSČINA 25. KRESEVEC ANTON AJDOVSČINA 26. DOBRILA VOJKO SLAVNIK 27. BRANKO BRATOŽ OPD KOPER 28. HALER MAJDA TRŽIČ _Vodstvo:_ Franc Kadiš_ Klemen Medja_ Jože Kamenšek_ Iztok Rojc_ Sandi Kelnerič_ Matjaž Hafner_ Janez Goijanc_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3125. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS MDO SAVINJSKE, GOLTE, 12. - 13. 05. 06 1 RATEJ ZLATKO ŽELEZNICAR CELJE 2 RATEJ JOŽEF - ŽELEZNICAR CELJE KONRAD 3 VOVK DANI ŽELEZNICAR CELJE 4 HABJAN VLADIMIR LJUBLJANA-MATICA 5 DOLINSEK IVAN VELENJE 6 PALIR BERNARD POLZELA 7 MATJAŽ STEFAN LJUBNO OB SAVINJI 8 PETEK MARTINA GORNJI GRAD 9 PRESECNIK JANEZ GORNJI GRAD 10 ROJTEN JURE GORNJI GRAD 11 SLEMENSEK DOBROVLJE MARTIN BRASLOVCE 12 OSTERMAN JANKO DOBROVLJE BRASLOVCE 13 MAROVT JOŽE DOBROVLJE BRASLOVCE 14 RIHTARIC IRENA SLOVENSKE KONJICE 15 KUK FRANC SLOVENSKE KONJICE 16 JELENC ROMAN SKOFJA LOKA 17 HOMAN ALOJZ SKOFJA LOKA 18 GOBEC JOŽE ŽELEZAR STORE 19 TURNSEK DARINKA BOC KOSTRIVNICA 20 JAKOP METOD BOC KOSTRIVNICA 21 VERZELAK DANILO SMARTNO OB PAKI 22 ŽIBRET KAREL SMARTNO OB PAKI 23 BRECKO ANTON OPLOTNICA 24 KARLOVCEC VELENJE MARJAN 25 MESTNIK BRANKA VELENJE 26 PUGELJ ANICA VELENJE 27 RIBIC TEREZIJA VELENJE 28 STRNISA PRIMOŽ VELENJE 29 ŽAGAVEC MARTINA DOBRNA 30 OSLAK TOMAŽ VITANJE 31 BRATINA LUCIJA ŽALEC Vodstvo: 1 OTO CEGOVNIK 2 MILAN DOMITROVIC 3 JOŽE KAMENSEK 4 JOŽE KODRE 5 ANDREJ KUNSTELJ 6 STANKO MIHEV OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3126. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LETNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, v organizaciji OU VK in MDO GORENJSKE, VALVASORJEV DOM POD STOLOM, 12. - 13. 05. 2006 Udeleženci: 1 TRBOVSEK TADEJ JANEZ TRDINA 2 VOLKAR MOJCA JANEZ TRDINA 3 JUREJEVCIC SANDI PT LJUBLJANA 4 VOLKAR JANEZ KAMNIK 5 SLAK ANDREJ KAMNIK 6 BERAVS TANJA JANEZ TRDINA 7 TOMAŽIN ALOJZ ŠKOFJA LOKA 8 DMITROVIC NATAŠA RADOVLJICA 9 GOLMAJER NEDA RADOVLJICA 10 HORVAT JELENA RADOVLJICA 11 VIDIC MURKA RADOVLJICA 12 HALER MAJDA KRIŽE 13 SOKLIC STANISLAV LJ.-MATICA 14 AMBROŽIC MATJAŽ RADOVLJICA 15 POGAČNIK MATKO RADOVLJICA 16 LAVTAR ANTON KRIŽE 17 PODLOGAR DUŠAN GORJE 18 ROJNIK BOR GORJE 19 FELDIN DUŠAN KRANJ 20 ŠKORC JOŽEF KRANJ 21 PLANINC JANEZ KRANJ 22 ERZETIC EDVARD KRANJ 23 OBRADOVIC SAVA KRANJ 24 BIZJAK JOŽE KRANJ 25 BURGAR RUDI KRANJ 26 MERLAK STAŠA KRANJ 27 PRINCIC MARJAN KRANJ 28 KERN IVAN KRIŽE Predavatelji in inštruktorji: 1 MATJAŽ HAFNER 2 ANDREJ KUNSTELJ 3 BORUT VIDOVIC 4 BORIS MADON 5 MARTIN ŠOLAR 6 JANEZ PRETNAR 7 MARJAN RUCIGAJ Organizacijski vodja: JOŽE VARL OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 16 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE O GORSKIH IN DRUGIH VODNIKIH IN ŠE KAJ! Pred dobrim mesecem (21. aprila) so v Kamniški Bistrici gorski vodniki organizirali okroglo mizo o problemih izobraževanja, vizije (zakonitost, ugled in razvoj, dogovori in predpisi), cenah in podobno. Za uvod je bil prikaz razvoja vodništva še znotraj PZS in prehod v samostojno poklicno združenje. Pri osnovnem izobraževanju in pridobitvi licence za vodenje ni problemov, obnavljalne izpite in saniranje pa zakon predpisuje nedorečeno. Vsekakor pa je vsaj na tri leta treba obnoviti znanje iz vsakega od treh sklopov: vodenja v skali, v ledu in turnega smučanja. Predlog je, da po 60. letu starosti obnavljanje ne bi bilo več obvezno. S tem je podobno v drugih državah. Za pripravnike se uvaja mentorstvo. Voditi je več kot plezati, predvsem so potrebne še druge lastnosti in znanja - tudi o pridobivanju klien-tov, n.pr. Pod točko vizija je bila obravnavana predvsem nelojalna konkurenca raznih agencij, ki za formalno kritje najamejo gorskega vodnika, vodijo pa - za nižjo ceno - potem drugi, kot alpinisti, gorski reševalci, planinski vodniki itd. Pojavljajo se »inženiringi«, kjer sicer nekvalificirana oseba najame vodnike za razne »ad hoc« gorniške tečaje brez papirjev, gotovina na roke in podobno. Sestanek s tržno inšpekcijo ni rodil sadov (preveč dela za majhen izplen), učinkovitejši bi bili delovni inšpektorji, saj morebitne nesreče bremene tudi nje, če bi vedeli za kršitev. Pomemben dejavnik neučinkovitosti so tudi sami gorski vodniki, oziroma cehovska nesolidar-nost, saj se za denar tudi sami »prodajajo« takim neformalnim združbam. Že če bi se sankcioniralo internetno oglaševanje vodenih tur in trekingov brez gorskih vodnikov, bi se stvari lahko spremenile. A ključni besedi v Sloveniji sta pač »ČE« in »LAHKO«. Tudi točka o cenah se ni ukvarjala z drugim, kot s prikazovanjem fikcijskih stroškov vodniške dejav- nosti in pogovora o dejanski ceni, ki mora pokriti materialne in seveda še življenjske stroške vodnika. Precej negodovanja je bilo še okrog alpinističnih odsekov, ki med tečajnike in poznejše pripravnike sprejemajo tudi ljudi v srednjih letih in jih za skromen denar vzgajajo v alpiniste ter jih s tem nehote odtegujejo kot stranke gorskim vodnikom. Tudi popotniški odbor pri PZS je vzorčen primer pokrivanja vsaj temnosive ekonomije. Misel, ki se je počasi izluščila skozi dveurni pogovor, je bila, da je problem splošen nered. Vsi vodijo in vsi se oglašajo za gorske vodnike, v tem pa sodelujejo tudi poklicni gorski vodniki (bolje majhen zaslužek kot nikakršen). Komentar: Značilnosti dobe, ko je denar ena temeljnih vrednot (ne le vrednost) slovenske družbe, se tudi planinstvo ni izognilo. ZGVS je vsaj čista združba profesionalcev, že pri planinskih in drugih vodnikih (tudi samoukih) pa je paleta razpeta od dejanskih (vodim zastonj in še na svoje stroške) amaterjev do praktično pravih profesionalcev. Pri GRS je reševanje brezplačno, a le za nezdravnike - ti so mimo GRS plačani od svojega ministrstva. So pa pri GRS -poleg veselja do pomoči ljudem v stiski - zanimivi drugi privilegiji. Pri funkcionarjih je podoba enako pisana: zastonj in na svoje stroške, zastonj in s pokritimi stroški, posebne funkcije s pogodbami, uradno zastonj - a v povezavi s svojim podjetjem, itd. Največ je odvisno od države, ki pa, žal, funkcionira podobno. Za zdaj davkaiji preprosto sedijo na dohodninah: udobneje je striči črede ovac kot pa loviti zmuzljive gamse po skalovju. Morda bo šele zaresen vstop v Evropo prinesel red tudi na finančnem področju. Ključ vseh problemov je denar. Res in žal! Okrogle mize o tem - dokler ne mislimo resno in zares - so le same sebi v posmeh. Tone Škarja OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI TEČAJ ZA MARKACISTE V mesecu maju je bil izveden tečaj za markaciste PZS na Jančah. Po prvotnem seznamu je bilo prijavljenih 26 tečajnikov iz 5 MDO, ki se je povečalo na 29. Tečaj je obiskovalo le 22 tečajnikov (med njimi 4 ženske). Tečajniki so bili iz naslednjih PD: Semič (2), Črnomelj (2), Kočevje (2), Integral Ljubljna (2), Ljubljana-Matica (3), Cerkno (1), Bohor Senovo (1), Ajdovščina (1), Tolmin (3), Nova Gorica (1), Podnanos (1), Polž (1) in Grmada Celje (2). Vsi tečajniki so prvi del tečaja opravili, uspeh je bil 96,54 %, bilo je skupno le 16 negativnih odgovorov in polovica tečajnikov je odgovorila na vsa vprašanja. Tečaj je bil na Jančah v planinskem domu in delo je potekalo na planinskih poteh v okolici. Namestili so tudi nekaj novih usmerjevalnih tabel na kovinskih ceveh. Tečaj je vodil mag. Uroš Vidovič s sodelovanjem inštruktorjev markacistov Stankom Gašpari-čem, Božo Jordanom in Floijanon Nunčičem. Zadnji vikend sta bila še Gorazd Hace in Tone Tomše, načelnik KPP. Za vso pripravo, namestitev in prehrano je vzorno poskrbel Aleš Mohar. Tako smo dobili 22 novih markacistov pripravnikov raztresenih po domovini in po uspešno opravljenem dvoletnem pripravništvu, dobijo izkaznice in značke markacista PZS. Vsem pripravnikom želimo uspešno in varno delo na planinskih poteh. Božo Jordan NOVI MARKACISTI SMDO V nedeljo 21. maja je bil peti dan tečaja za markaci-ste Savinjskega OPP, ki je bil končan leta 2004 na Golteh. Po dveh letih opravljenega pripravništva in oddanih dveh poročilih o tem delu so izpolnili pogoje, da dobijo naziv markacist PZS in ustrezno značko. Ta zadnji dan so opravili še določena dela (popravilo ograje na poti s Planinske ravne do Mozirske koče, popravilo stopnic, brvi na poti Bela peč koča, varovalno ograjo in erozijsko zaščito poti na Skalico v bližini koče). Prisotnih je bilo 17 (16 m in 1 ž) tečajnikov in štirje inštruktorji (Hace, Gašparič, Jordan, Nunčič). Prisoten je bil tudi Martin Aubreht, pomagal pri nadelavi steze je še domači markacist Miko Rak. Značke je podelil načelnik KPP UO PZS Tone Tomše (od št. 862 do 885). Novi izprašani markacis-ti so postali: Vinko Martinovič PD Šoštanj, Ivan Drozg, Cvetko in Gregor Mlakar PD Pristava, Jože Orož, Martin Pšeničnik in Črtomir Koren PD Slovenske Konjice, Boltežar Orličnik PD Dobrna, Zvonko Posilovič in Boris Kotnik PD Zreče, Slavko Kumprej in Matija Nerad PD Ljubno, Martina Sedovšek in Brane Fakin PD Grmada, Peter Marko PD Tabor, Jožef in Janez Semprimožnik PD Vransko, Alajš Kitak PD Sloga Rogatec, Zlatko Lešek in Zdrvako Rajgl PD Železničar, Silvo Stermšek PD Loče, Franc Polanšek PD Mozirje ter Franc Kmetec in Franci Korošec PD Vitanje. Vsem novim markacistom želimo prijetno in uspešno delo pri označevanju in vzdrževanju označenih planinskih poti. Božo Jordan OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 18 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OHRANJANJE NARCIS - KLJUČAVNIC V KARAVANKAH KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Spomladi pobočja Karavank pobelijo tisočeri cvetovi narcis, ki od blizu in daleč vabijo občudovalce narcisnih travnikov. Priljubljeno ime narcise je med domačini ključavnica. Ozkolistna, gorska narcisa je vrsta iz družine narcisovk (Amaryllidiaceae). Listi so široki od 5 do 8 mm, krpe cvetnega odevala so narobe jajčaste in se med seboj prekrivajo, prašniki so različno dolgi, privenček je skledičast s škrlatno rdečim valovitim robom. Je čebulnica, ki ozeleni takoj, ko skopni sneg in še preden ozeleni trava. Življenjska doba čebulice je tri leta. Raste le na travnikih obdelanih le na tradicionalen način. Najdemo jo tudi drugje po Sloveniji, vendar nikjer niso tako lepe in na tako veliki površini kot v Karavankah, predvsem na Golici. Narcise so zavarovane z Odlokom o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SRS št. 15/78 ), z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS št.46/04) in so navedene v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002). Rastišča narcis so zajeta tudi v evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave NATURA 2000. Meseca maja je obisk planincev in ostalih obiskovalcev narcisnih poljan največji, zato ni naključje, da so v soboto, 27. maja 2006 na Planini pod Golico organizirali čezmejno okroglo mizo OHRANIMO NARCISE - KLJUČAVNICE ZA VEDNO. Projekt, v katerega se je vključilo kar 11 gorenjskih občin, strokovne institucije z Gorenjske in čezmejni partnerji, podprla pa kneževina Monako, je predstavila koordinatorka projekta Phare CBC Karavanke NATURA 2000 Vera Djuric - Drozdek. Sledila je predstavitev študije Ohranimo narcise z vidika kme- tijstva, o pomenu in načinih ohranjanja narcis, kulturni dediščini in možnostih za razvoj. Okrogle mize se je udeležila tudi načelnica KVGN UO Planinske zveze Slovenije. Narcise je potrebno varovati in ohranjati zaradi ohranjanja naravnih vrednot, ohranjanja biološke pestrosti, naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, zagotavljanja za razvoj turizma in zagotavljanja pogojev za trženje narave in dodatnega dohodka na podeželju, je bila sklepna ugotovitev tega srečanja. Ukrepi za ohranjanje in izboljšanje stanja narcis so: paša živali po cvetenju in semenitvi narcis, izvajanje tradicionalnih načinov kmetovanja, vzdrževanje kulturne krajine in preprečevanja zaraščanja, informiranje prebivalcev in obiskovalcev narcisnih poljan o naravnih vrednotah, ozaveščanje o škodljivih načinih ravnanja z narcisami (trganje, ruvanje, ga-ženje,...), redna košnja travnikov in gnojenje travnikov z doma pridelanimi gnojili. Podrobno in kvalitetno izdelan projekt vključuje tudi zloženko Narcise - ključavnice, več tematskih delavnic, izobrazbo več lokalnih informatorjev in okroglo mizo. Vključili so se tudi lovci, gozdarji, kmetijci, Zavod za varstvo narave Kranj. Menim, da bi se morali intenzivneje tudi planinci. Potrebno je, da se v projekt vključijo in po svojih močeh pripomorejo k njegovi izvedbi vsa planinska društva na tem območju in tudi tista, ki v to okolje organizirajo zgolj izlete, še posebej pa odseki za varstvo narave pri planinskih društvih, predvsem pri seznanjanju in vzgajanju planincev o tej naravni posebnosti in vrednoti. Načelnica KVGN UO PZS Rozi Skobe OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 19 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZALOŽNIŠKI ODBOR VLASTO KOPAČ - IVERI Z GRINTOVCEV Junija 2006 bo pri Planinski založbi izšla knjiga, ki je posvečena spominu na nekdanje dni in ljudi v naših gorah, prav tako pa tudi spominu na 27. aprila preminulega avtorja Vlasta Kopača, ki jo je z velikim veseljem pripravljal do zadnjega dne IVERI Z GRINTOVCEV vtor je bil inženir arhitekt, ugleden javni in kulturni delavec, alpinist in gorski reševalec ter častni predsednik Planinske zveze Slovenije. V knjigi nam Vlasto Kopač s svojo radoživostjo pripoveduje o nekdanjih časih in ljudeh v naših gorah na južnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vsebina je zaokrožena v navidez preproste zgodbe o ljudeh in dogodkih. Pripovedi ves čas zrcalijo prvobitnost, vmes pa zažarijo posamezne posebnosti, povedane preprosto in mimogrede. Zavemo se, da gre za nekaj starodavnega in dragocenega, kar je avtorjeva beseda otela pozabi. Vse zgodbe, ki so bile objavljene v Planinskem vestniku od leta 1940 in drugod, je temeljito dopolnil ali celo napisal nanovo. Knjigo prepletajo njegove številne izredne perorisbe, ki doslej še niso bile objavljene v njegovi samostojni knjigi. Sedaj je vsaj del njegovega obsežnega dela pred nami. Kot priznan oblikovalec je knjigo, ki ima 240 strani, tudi sam skrbno oblikoval in jo opremil s kar 221 različnimi ilustracijami. V njej je 21 njegovih inicialk, 70 njegovih vinjet in 36 risb ter 81 fotografij in 4 barvne priloge. Knjigo je uredil France Malešič, izšla pa bo kot šesta v zbirki Med gorskimi reševalci. Vsebina: Obledele podobe iz Grintovcev - Pomenki na poseki - Severna stena Turske gore v snegu - Zavetišče pod Skuto - Kako smo po vojni začeli znova - Iglu na Malih podeh - Nekaj etnografskega drobiža iz Kamniških Alp - Velikoplaninska pastirska bajta in nekaj njenih značilnosti - Kapela Marije Snežne na Veliki planini - Pastirska torila z Velike planine - Andrejkova Manca z Velike planine - Gorski vodnik in reševalec France Erjavšek - V spomin Karlu Tarterju - Alpinist in gorski reševalec Pavle Kemperle - V steni Kogla zapisan spomin - Na ogledih v Štruci - Iz Kokre čez Kočno v Konec - Iz preteklosti Velike planine -Kati in Zefa z Dovje ravni - Krajevna imena na prisojni strani Grintovcev - Manj znani izrazi in besede Knjigo Vlasta Kopača IVERI Z GRINTOVCEV, je mogoče naročiti po prednaročniški ceni 3500 sit (po izidu bo cena 4400 sit) na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana - e-mail: planinska.zalozba@pzs.si - Telefonska naročila: (01) 434 56 84, (01) 434 56 80, fax (01) 434 56 91. _20_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3131. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za odprave v tuja gorstva Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Andrej Štremfelj PATIBARA/JANAK 2006 Ime odprave: Prva dolenjska alpinistična odprava v Himalajo - Patibara '06 in slovenska odrava JANAK 2006. Organizator: AO PD Novo Mesto in KOTG pri PZS Čas: 29. marec - 20. maj 2006 Vodja: - Jožef Hartman - organizacijski vodja - Andrej Štremfelj - tehnični vodja in uradni vodja v Nepalu Člani: dr. Gorazd Plevnik (zdravnik odprave), Marjan Markovič, Borut Novak, Roman Mihalič, Tomaž Erpič, Stane Horvat, Rok Zalokar (KA/KOTG). Nepalski pomočniki: 5 Cilji: - SV greben Patibare (7123 m) - JZ steber Janak Čulija (7070 m) in prvi zvpon na vrh: Štremfelj - Zalokar v alpskem stilu (KA/KOTG) KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Časovni potek odprave: 30.03. Letalski prevoz na relaciji Ljubljana - Dunaj - Katmandu. 31.03. - 02.04. Po prihodu v Katmandu smo zares pohiteli, da nas ohromitev transporta po vsej deželi ne bi prizadela. V enem dnevu smo nakupili vso manjkajočo hrano in jo zapakirali skupaj z opremo. Pridružili so se nam naši pomočniki. Padam Tamang je bil sirdar in kuhar obenem, Guirme Sherpa pa je bil predviden za kuharskega pomočnika in občasnega nosača. Zaradi velike oddaljenosti gore smo najeli še dva nosača za nošnjo tovorov med baznim taborom in pomožno bazo na ledeniku. To sta bila Budar Tamang in Nuri Sherpa. Vsi pomočniki razen Guirmeja so že prvega aprila zapustili Katmandu in se z večino prtljage odpravili na tri dnevno pot po cesti v Tapledžung. 03.04. Polet s čarterskim letom na relaciji Katmandu - Suketar (sedem članov odprave, pomočnik in nekaj opreme). 04. - 10.04. Pohod Suketar - Gunza - Lonak z 48 nosači. 11.04. Prihod v bazni tabor. Nosači so takoj odšli, mi pa smo do večera postavili praktično vse šotore vključno s straniščem. 12.04. Dodatno urejanje skupne in osebne opreme ter hrane in priprava na aklimatizacijski vzpon naslednjega dne. Večjih težav s prilagajanjem na višino ni imel nihče od članov odprave. 13.04. Vzpon na Pangpema peak (6100 m). Do vrha smo se povzpeli Markovič, Novak, Zalokar in Štremfelj. Primerjalno s prejšnjimi obiski, gora skoraj ni bilo mogoče prepoznati. Zaradi izjemno suhe zime snega po gorah praktično ni bilo. Vsepovsod samo led in skale. Plevnik - Erpič: Gunza - Kangbačen. 14.04. Enodnevni počitek v bazi. Priprava tovorov za naslednji dan. Plevnik in Erpič sta prespala v Lonaku. Zaradi negotovosti glede odprtosti lodžev smo jima na njuno željo poslali nosača z nekaj hrane in pijače ter šotorom. Vrnil se je še isti dan, saj je bil en lodž odprt. 21 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 15.04. Markovič, Mihalič, Novak, Zalokar in Stremfelj smo postavili dva šotora v pomožni bazi in prespali. Tri tovore so prinesli Budar, Nuri in Guirme ter se še isti dan vrnili v bazo. Nuri je imel težave z želodcem in kasneje ni več nosil ampak pomagal v kuhinji. Plevnik, Erpič in zvezni oficir so prišli v bazni tabor. Zaradi slabega počutja (akutna višinska bolezen) se je zvezni oficir hotel čim prej vrniti v dolino. 16.04. Markovič, Mihalič, Novak, Zalokar in Stremfelj smo skušali poiskati pot preko ledenika Z Langpo. Ledenik je bil povsem "suh". Ledeni blodnjak nas je potisnil na desno stran ledenika, kjer smo pustili depo z opremo na višini 5800 m in poiskali drugo, krajšo in varnejšo pot preko spodnjega dela ledenika v pomožno bazo. Guirme in Budar sta prinesla vsak še po en tovor v pomožno bazo. Z namenom poiskati bližnjico sta Hartman in Horvat zašla takoj za baznim taborom in vso pot hodila po ledeniku, tako da sta morala pred pomožno bazo bivakirati brez potrebne opreme. 17.04. Hartman in Horvat sta v jutranjih urah prišla v pomožno bazo. Markovič, Novak in Zalokar so se vrnili v bazo, z Mihaličem sva odšla še enkrat proti prostoru za T1 (tabor 1). Tokrat naju je zaustavila mogočna ledeniška razpoka, ki se je vlekla preko vsega ledenika. Zmanjkalo nama je časa za opremljanje in z višine 6100 m sva se vrnila v pomožno bazo. 18.04. Z Mihaličem sva v močnem sneženju sestopila v bazni tabor. Snežilo je ves dan. 19.04. Snežilo je do poldneva. Skupaj je v bazi zapadlo 30 cm snega. Popoldne je pihal močan veter, ki je delal zamete. Zjasnilo se je in precej ohladilo. Slabo vreme je zveznega oficirja zadržalo v baznem taboru še za nekaj dni. Hartman in Horvat sta sporočila iz pomožne baze, da je snega mogoče celo nekoliko manj kot v bazi in da se dobro počutita. 20.04. Počitek v bazi. Hartman je sporočil, da je šel Horvat sam v bazo. 21.04. Ker Horvata prejšnji dan ni bilo v bazo, smo po zajtrku takoj odšli na pomoč. Ob 9.45 smo ga našli pri vzponu iz ledenika na moreno. Zgrešil je pot in bivakiral na ledeniku. Tokratna noč je bila zelo mrzla. Bil je izčrpan z rahlimi ozeblinami na levi roki. Plevnik in Mihalič sta ga spremila v bazo, z Zalokarjem in Erpičem pa smo šli nasproti Hartmanu, ki je zaradi bolečin v hrbtenici ta dan počasi sestopal iz pomožne baze. Sele okrog petih popoldne smo se vrnili v bazo. Hartman je zaradi težav s hrbtenico po tem ves čas ostal v bazi. Zaradi ozeblin na roki je bil iz moštva vse do konca odprave izločen tudi Horvat. 22.04. Z Zalokarjem sva odšla v pomožno bazo. Novak, Plevnik in Erpič so odšli na Pangpema peak. Plevnik je zaradi neizkušenosti odnehal na 5900 m, ostala dva sta dosegla vrh in se precej pozno vrnila v bazo. 23.04. Z Zalokarjem sva končno s fiksno vrvjo opremila še zadnjo ledeniško razpoko in našla prehod na zgornji plato, po katerem sva dosegla vznožje sedla Langpo. Zaradi zelo velike oddaljenosti od pomožne baze sva se odločila, da T1 postaviva kar pod Z pobočja Sfinxa na višini 6200 m. Vso pot od pomožne baze sva morala gaziti nov sneg. Noč sva prespala v T1. Markovič, Mihalič in Novak so prišli v pomožno bazo. 24.04. Z Zalokarjem sva se povzpela na sedlo Langpo (6400 m). Ves čas se je močno udiralo. S sedla sva še isti dan sestopila v bazo (razdalja več kot 20 km). Markovič, Mihalič in Novak so na poti proti T1 bivakirali pred zadnjo globoko ledeniško razpoko. Erpič in Plevnik sta šla iz baze v pomožno bazo. Plevnik je kot zdravnik odprave požrtvovalno ostal na razpolago v pomožni bazi vse do zadnjega resnega poskusa na gori. 25.04. Markovič, Mihalič in Novak so iz bivaka dosegli T1, postavili še en šotor in se vrnili v pomožno bazo. 26.04. Markovič in Novak sta se umaknila v bazo na počitek. Mihalič in Erpič sta se povzpela v T1. 27.04. Mihalič in Erpič sta počivala v T1, Zalokar in Stremfelj sva odšla iz baze v pomožno bazo. 28.04. Mihalič se je odločil za samostojni poskus vzpona proti vrhu. V zelo vetrovnem in mrzlem vremenu je lepo našel prehod preko Z pobočij na SV greben, ki ga je dosegel nekje na višini 6600 m. Kasneje smo to pot uporabljali tudi vsi ostali. Dosegel je vrh Sfinxa (V Patibara) visok 6852 m. Pri sestopu proti sedlu med Sfinxom in Patibaro je odnehal na precej nevarnem odseku na grebenu (nevarnost kložastega plazu). Ker je bil tudi pozen, se je pravilno odločil za sestop v T1 od koder sta skupaj z Erpičem sestopila do pomožne baze. Z 22 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Zalokarjem sva šla iz pomožne baze v T1, Markovič in Novak pa iz baze v pomožno bazo. 29.04. Z Zalokarjem sva ob štirih zjutraj zapustila T1. Najin namen je bil spoznati smer vzpona do vrha Patibare in zavarovati nevarne odseke. Ob osmih zjutraj sva bila na Sfinxu. Razgled s tega vrha je fantastičen; južno obzorje zapolnjujejo Siniolču, vsi štirje vrhovi Kančendzenge in Janu, severno pa obsežni masiv Jongsanga in Janak. Nadaljevala sva proti sedlu med Sfinxom in Patibaro. Po nevarnem plazovitem odseku je postal greben neverjetno strm in poln opasti. Odločila sva se fiksirati vrv in jo pustila do sedla vseh dvesto metrov. Greben je bilo treba na nekaterih predelih kar jahati. Glede na izglede naprej sva vedela, da bo vzpon za obstoječo ekipo preveč zahteven. Fiksiranje celotnega grebena bi bilo dolgotrajno in praktično neizvedljivo. Zato sva se odločila enostavno samo za poskus vzpona na vrh. Greben je bil na najino presenečenje zasut z globokim snegom dokler se ni postavil neverjetno pokonci. Pobočja na obeh straneh so postala strma do šestdeset stopinj in več, led in sneg sta bila pogosto puhla, ponekod so bile nepredvidljive opasti. Zalokar je varoval okobal na ostrem grebenu. Edino varovanje je bila vrv speljana med ledenimi stolpi in roglji. Tako sva dosegla SV vrh. Za njim se je greben spustil v globoko škrbino, potem pa ponovno vzpel in se okrašen s številnimi stolpi in opastmi nadaljeval proti kakih 300m oddaljenemu glavnemu vrhu. Ura je bila tri popoldne in treba se je bilo odločiti. Izbirala sva med dokaj varnim sestopom v T1 in tveganim vzponom na vrh v megli, verjetnim nepredvidenim bivakom in slovesom od poskusa v Janaku. Vprašljiv bi bil tudi vzpon Marko viča in Novaka na Sfinx, česar si kot vodnik nisem mogel privoščiti. Odločila sva se za sestop. Resnici na ljubo sva žrtvovala vrh Patibare za poskus v Janaku. Do večera sva sestopila v T1. Markovič in Novak sta prišla iz pomožne baze v T1. Glede na položaj sta se strinjala z vzponom na Sfinx naslednjega dne. Mihalič in Erpič sta se vrnila v bazo. 30.04. Z Markovičem in Novakom sem se še enkat povzpel na Sfinx. Vreme je bilo še lepše kot prejšnji dan in razgled še mogočnejši, popolnejši. Hodili in plezali smo solidno in v štirih urah prišli na vrh. V T1 smo se vrnili dovolj zgodaj, da smo se še istega dne vrnili v pomožno bazo. Zalokar je med tem podrl in pospravil en šotor. Otovorjeni kot mule smo ravno do noči dosegli šotore pomožne baze. Ledenik se je v zadnjih dneh precej spremenil. Zaradi lepega in toplega vremena so se stopila ledena jezera in oživeli ledeniški potoki. Markovič si je na grušču nekje na pol poti obnovil staro poškodbo kolena, ki ga je spremljala vse do konca odprave. 01.05. Markovič, Novak, Plevnik, Zalokar in Štremfelj smo sestopili v bazo. Erpič in Mihalič sta prišla iz baze v pomožno bazo. Budar in Guirme sta prinesla vsak en tovor iz pomožne baze. 02.05. Erpič in Mihalič sta pospravila T1 in še istega dne pozno zvečer prišla v bazo. Z Zalokarjem sva pripravila vso opremo in hrano za poskus v Janaku. Budar in Guirme sta prinesla vsak en tovor iz pomožne baze. 03.05. Z Zalokarjem in nosačema (Guirme, Budar) smo sestopili v Lonak (4756 m) in se ob ledeniku Broken povzpeli do pomožne baze (5715 m) pod Janak Čuli. Zaradi nenehnih naporov je Budar nekoliko omagal. Do mesta za šotor, ki sem ga dobro poznal iz prejšnjega leta, sta prišla šele ob štirih. Za povratek sta imela samo slabe tri ure časa. Na poti se nam je mestoma globoko udiralo v snežne zamete. V skrbi za njuno varnost sem poprosil v bazo, da jima je prišel Padam nasproti do Lonaka. K sreči smo ob vzponu skozi sotesko na najbolj zoprnem mestu pustili fiksirano staro plezalno vrv, ki jima je potem olajšala spust. 04.05. Ta dan sva si vzela za aktivni počitek. Ležerno sva odšla preko ledenika prav do vstopa, si ogledala steno in se vrnila v tabor. Zalokar je to jutro sploh prvič v živo videl steno. Izgledala je zelo kopna z veliko odstavki skale in trdim ledom na snežiščih. Najbolj natančno sva si ogledala vstopni del, saj sva nameravala začeti ponoči. Preostanek popoldneva sva predremala, kuhala, jedla in pila ter pripravila nahrbtnika. Odhod iz tabora sva predvidevala za polnoč. 05.05. Zaspala sva in se potem v pol ure pripravila in ob 00.30 odšla iz baze. V uri in pol sva prišla pod steno. Stena vse od začetka ni skoparila s presenečenji. Večina je bila negativnih. Vstopna pobočja so bila en sam prhek sneg preko najrazličnejših ledenih tvorb in nevarnih ledeniških razpok. Zaradi prihranka časa sva plezala nenavezana in Zalokar se je enkrat komaj skobacal iz razpoke, potem ko je obvisel v njej samo na rokah. Ob značilnem seraku sva vstopila preko kraj ne poči v steno. Morala sva prečiti čim bližje kraj ne poči daleč v levo do prvega skalnega otoka. Sami globoki žlebovi, povsem ledeni, zasuti s sipkim snegom, vmes pa do dva metra visoka ledena 23 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE rebra iz ledu najrazličnejše kvalitete. Na skalnem otoku naju je čakalo drugo presenečenje. Povsem leden raz v obliki navzdol nagnjenih stopnic najrazličnejših višin, od dvajset centimetrov pa do metra. Naklonina tega raza se je hitro večala in izginila v navpičnem skalnem stebru. Prečila sva proti levi in prišla v strme ledene žlebove ob stebru. K sreči sva se navezala, saj je bil led krhek in strm do sedemdeset stopinj. Spodaj na razu se je zdanilo. Pod izrazitim razom na začetku stebra je bila široka udobna snežena polica, pravzaprav vrh spodnjih serakov, kjer sva imela počitek in čas za prvi prigrizek. Strma ledena vesina naju je zopet privedla na raz, ki ga je prekinila zoprna skalna stopnja. Za njo sva sledila globokim žlebovom in sneženim razom prav do mesta, kjer se glavni raz nekoliko položi in po sedemdesetih metrih konča v skalni stopnji. Sledila sta dva raztežaja v skali, od katerih je Zalokar preplezal prvega, najbolj sitnega z gladko rampo v levo. Za skalno stopnjo sva prišla na osrednja snežišča. Po treh raztežajih naju je čakalo novo, tokrat pozitivno presenečenje. Ob šestih sem stopil na široko ravno sneženo polico pod izrazito razpoko v ledišču, nekakšnim serakom, ki pa ni bil nevaren. Tu sva planirala bivak in si ga tudi uredila. Škoda je bilo samo, da nama je zmanjkalo časa, da bi si napela vrv v naslednja dva raztežaja. Drugi skalni raztežaj bi bil v popoldanskem soncu in pri najini ogretosti verjetno precej lažji kot potem v jutranjem mrazu. Bivakirala sva v enojnem šotoru brez spalnih vreč in podlog za spanje. Ležala sva na vrveh in nahrbtnikih. Oblekla sva vse, kar sva imela. Kuhalnik, na katerem sva si pripravljala pijačo, je prijetno ogrel šotor, vendar o kakem posebnem spanju ne bi mogla govoriti. Kljub temu je noč nekako minila v premikanju iz boka na bok, iz ležanja v sedenje, v dremanju in gledanju na uro ter kuhanju. Za večerjo sva imela eno juho, za zajtrk pa drugo. Preostali člani odprave so zapustili bazo z namenom da se spustijo do Kangbačna. Ker ni bil noben lodž odprt, so morali sestop podaljšati do Gunze. 06.05. Ob šestih sva bila pripravljena za odhod. Na koncu ledišča pod vršno steno se vleče dolga "polica", ki sva jo ocenila na štiri raztežaje. Da bi si skrajšala mučno prečenje, sva si že zvečer ogledala možnost vzpona preko skalne stopnje, ki bi naju pripeljala nekam na sredino prečke. Prvi raztežaj sem potegnil preko ledišča globoko v skale. Zalokar je v naslednjem raztežaju opravil z najtežjim mestom v steni, navpično počjo in si uredil stojišče na polici sredi prečke. Prečka je bilo v bistvu kakih deset metrov široko in dva raztežaja dolgo ledišče, ki se je vleklo daleč v zahodno steno pod previsnimi skalami vršne glave. Strmina sedemdesetih stopinj na začetku je počasi popustila, nekaj krušljivih skal na sredini sem porabil za tako zaželjen počitek, na koncu pa sem pristal na "steklu" kakih petinpetdesetih stopinj, kjer sem si uredil stojišče. Led je bil ves čas trd in pod skrhanimi okli cepinov so se krušili ogromni ledeni krožniki. Uredil sem si tri varovanja, ki sva jih pustila za povratek. Naslednji raztežaj sem lahko že zavil malo navzgor in znašel sem se na majhnem ledišču pod navidez nič kaj prijaznimi skalnimi pregradami. Nikjer ni bilo nobenega izstopnega žleba, vse do vrha je stena kazala zobe. V treh raztežajih kombiniranega plezanja sva dosegla kratek izstopni žleb. Pri zadnjih skalah sva pustila vrv in urejeno sidrišče za prvi spust. V rahlem sneženju, po malem je snežilo že kaki dve uri, sva dosegla greben. Vrh je bil neverjetno blizu, zavit v meglo in občasno že kar gosto snežno zaveso. Ob 14.30 sva se za kratek čas prepustila čustvom. Janak Čuli je izginil s seznama nepreplezanih vrhov. Dobrih sedem tisoč metrov visoko, zavita v meglo in sneženje sva se objela in trepljala drug drugega. GPS na satelitskem telefonu je določil položaj, midva pa sva napravila nekaj fotografij. Potem pa hitro v dolino. Prve tri spuste sva naredila več ali manj naravnost. Teren sva imela dobro v spominu. pri drugem spustu se nama je zataknila vrv, ki pa sva jo z relativno lahkim in nezamudnim manevrom sprostila. Prečko je bilo treba seveda splezati tudi nazaj. Novi sneg je zasul vse luknje od cepinov, tako da je bilo treba vse plezati povsem na novo. Še kline sva s težavo našla. Celotno prečko sva preplezala v enem raztežaju, tako da sva del plezala kar istočasno. Do bivaka sva opravila še dva spusta in ga dosegla še pred nočjo. Pogrela sva si preostanek čaja od zjutraj, podrla šotor in z nočjo začela sestopati. 07.05. Počasi je prenehalo snežiti in prvi krajec nama je pomagal iskati pravo smer spustov tja do polnoči. Samo enkrat sem se spustil predaleč in sva se morala vrniti za kake pol raztežaja. Danilo se je že, ko sva zavrtala zadnje abalakove in se spustila preko krajne poči. Spuščala sva se bolj naravnost, kot sva plezala, in zadnja pobočja sestopila, tokrat navezana, do vstopa v smer, kjer sva pustila nekaj opreme. Ob 5.30 sva bila nazaj pod steno. Potem ko sva se srečala s soncem na ledeniku, sva odložila nahrbtnike in domov sem poslal SMS, da sva v redu. Koncentracija je popustila in utrujenost je dobila prosto pot. Kratek vzpon pred šotorom sva OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3135. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE zmogla s težavo. Pri šotoru sem moral zbrati vso voljo, da sem šel pet metrov stran po sneg in pristavil za čaj. Šele po skledi pravega čaja z mlekom, starem čapatiju in polovici suhe klobase je svet zopet postal lepši. Ob dveh popoldne sta prišla Budar in Guirme iz doline. Pospravili smo šotor in že v sneženju odšli v dolino. Rahlo je snežilo skoraj ves čas. Srečno smo prišli skozi sotesko, pobrali fiksirano vrv in v pravi snežni plohi sestopili v Lonak. Padam, ki k sreči zna misliti s svojo glavo, je poslal iz baze dva nosača, da sta nam odprla lodž. Bilo je neverjetno prijetno sedeti ob ognjišču, kjer so počasi dogorevali suhi jakovi dreki, kjer je dišalo po polenti in dud čaju. Zaspal sem sede z glavo na kolenih. SZ steber Janak Čulija (7070 m) Prva plezala: Rok Zalokar in Andrej Štremfelj 5. in 6. maja 2006 Prvenstvena smer in prvi pristop na vrh Višina smeri: 1150 m Ocena: IV-V, 60° - 70°/ III, 45° - 55° Čas plezanja: 24 ur efektivnega plezanja Sestop: po isti smeri (19 spustov ob vrvi po 60 m) 14 ur do vznožja stene Bivak na višini 6800 m. Smer večinoma poteka v ledu. 6 raztežajev je kombiniranih oziroma skalnih. V ledu so bile razmere slabe; večinoma trd steklen led, kjer so se krušili veliki krožniki, sem in tja je bil prekrit s prhkim snegom. Za smer je značilna dva raztežaja dolga prečka pod vršno steno (približno 6850 m visoko), ki sva jo s skalnim raztežajem skrajšala za polovico. Nosači so ta dan prišli iz Gunze v bazni tabor. 08.05. Zjutraj smo počakali, da je prišel Padam z nosači. Še isti dan sva z Zalokarjem sestopila v Gunzo, kjer so naju čakali Plevnik, Markovič, Novak in Erpič. Hartman je zaradi težav s hrbtenico sestopil prej, da je imel čas sestopati počasi po eno etapo. Z njim so šli še Horvat, Mihalič in Nuri Sherpa. Srečali smo se dan pred poletom na letališču v Suketarju. 09. - 14.05. Gunza - Suketar - Katmandu (letalo) 14. - 20.05. Formalnosti v KTM in vrnitev na Brnik. Na bivaku sva imela le enojni šotor in kuhalnik. Sestopala sva po isti smeri s spusti ob vrvi, le prečko je bilo treba splezati tudi v obratni smeri. Na poti gor sva si pustila tri sidrišča v skali, vse ostale spuste sva opravila v ledu (abalakov). Tako sva v steni za spuste poleg pomožne vrvice pustila samo en klin in en zatič (stojišče na začetku prečke). Običajne raztežaje sva potegnila le v skali in v prečki, sicer sva v ledu najpogosteje vlekla raztežaje po 100 - 150 m, kjer sva plezala istočasno, varovana na vmesne kline. Stena ni popustila do konca, saj je bila še 50 m pod robom poč ocenjena s III-IV. Nasploh naju je vršni del stene presenetil s tremi kombiniranimi raztežaji (III-IV, 45°-60°). Med spuščanjem se nama je vrv zataknila samo enkrat, enkrat pa sva tudi zgrešila pravo smer spuščanja. Obe napaki sva relativno hitro popravila. ZAKLJUČEK Patibara Gora je bila za obstoječo ekipo nekoliko preveč zahtevna, predvsem seveda vršni greben. Iz obstoječe literature tega ni bilo mogoče razbrati. Za uspešen vzpon katerega od ostalih članov odprave bi bilo nujno postaviti še en tabor, ga opremiti in na višino sedem tisoč metrov prinesti vsaj 500 m fiksnih vrvi in jih napeti. Sfinx se je pokazal za izjemno lep in relativno samostojen vrh s fantastičnim razgledom. Vzponi nanj so bili lep obliž za izgubljeno Patibaro. Z Zalokarjem sva žrtvovala vrh Patibare za poskus vzpona na Janak, kar se nama je bogato obrestovalo. Odprava je delovala dovolj homogeno, vendar na čase kar malo naivno neizkušeno, predvsem na račun samovolje posameznikov. K sreči so se vse avanture končale 25 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE brez resnih posledic. Ekipa nepalskih pomočnikov je bila izvrstna in brez nje bi dosegli precej manj, kot smo. Patibara in njen SV greben so kraji na drugi strani "konca sveta". Dostop po ledeniku do tabora ena predstavlja dolžino malega maratona pri višinski razliki več kot tisoč metrov. Je pa v tamkajšnjih stenah še vedno veliko lepih ciljev, med katerimi je na prvem mestu S stena Patibare. Janak (7070 m) Lahko rečem, še en himalajski ocvirek za naš alpinizem. Neosvojen sedemtisočak ima že kot tak kar veliko težo. Kljub zakotnosti je bil cilj kar Katmandu, 17.05.2006 poznan, predvsem po zaslugi revije Alpinist. Z Zalokarjem sva bila sicer dobro aklimatizirana, vendar od ostrega tempa na Patibari nekoliko utrujena, kljub temu pa dovolj motivirana, da sva izvedla bliskovit vzpon na koncu odprave. Samo pet dni sva rabila za pot od Pangpeme preko vrha Janaka nazaj do Lonaka. Vzpon je bil opravljen v čistem alpskem stilu z minimalno opremo, predvsem pa sva steno pustila čisto. Smer v Janaku je precej težja od tiste v Menlungtseju in tehnično tudi precej težja od smeri v Gjačung Kangu. Najmarkantnejši problem Janaka je tako rešen. Ostaja pa fantastična Z stena, še nekoliko težja od S stene Patibare in primerljiva ali težja od "srpa" v Kiratčuliju. Poročilo pripravil: Andrej Stremfelj PLANINSKA DRUŠTVA... VABIJO... AKCIJE V JUNIJU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 4. Kocbekov pohod na Korošico 17.06.06 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 5. Memorial Sinkoviča na Okrešlju 17.06.18.06.2006 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 Pohod od Gorice do Planice 18.06.06 PD Fram Leon Vrhovšek 02/ 605 17 21 Planinski tabor 22.06.29.06.2006 PD Drava Maribor Simona, Boris Bojanovič 02/ 320 34 26 Poletni nočni pohod 23.06.06 VO PD Ožbalt -Kapla Marta Prah 02/ 876 62 42 040/ 623 091 8. pohod na Vajnež 24.06.06 PD Javornik Koroška Bela Vlado Traven 04/ 574 02 13 _26_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Kresovanje ob kresni noči na Okrešlju 24.06.06 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 Mednarodno srečanje Planincev Železničarjev 24.06.25.06.2006 PD Železničar Celje Jože Ratej 041/ 792 734 Pohod na Jelenk in Kres (lahka pot) 24.06.06 PD Valentin Stanič Kanal Zvone Lazar 031/ 233 263 Pohod po Rečiški krožni poti 24.06.06 PS Rečica Franci Podkoritnik 03/ 573 00 45 Praznovanje "10 let PD" Brnica 24.06.06 PD Liboje UO PD 03/ 714 03 56 Spoznajmo rastlinski svet (Okrešelj) 24.06.25.06.2006 PD Celje Matica PD Celje Matica 03/ 492 48 50 11. pohod družin na Stolpnik ob Dnevu državnosti 25.06.06 PD Slovenske Konjice Jože Kamenšek 041/ 572 005 6.Tončev pohod na Marijo Reko 25.06.06 PD Prebold Dan kriških planincev na Kriški gori 25.06.06 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 Družinski pohod na Mrzlico 25.06.06 PD Trbovlje Bojan Gorjup 03/ 562 20 36 Miro Drnovšek 03/ 562 20 06 Evropohod 2006, Haloze E7 25.06.06 -27.06.06 KEUPS, PD Ptuj PD Ptuj 02/ 777 15 11 Pohod ob dnevu Državnosti 25.06.06 PD Kočevje Milan Mlakar 041/ 351 482 Pohod Ruše-Ruška koča ob Dnevu državnosti 25.06.06 PD Ruše Franček Hribernik 041/ 842 880 AKCIJE V JUNIJU 2006: 23. tabor mladih planincev 01.07.06 MO PD Zabukovica Bogomil Polavder 041/ 688 055 Dan radovljiških planincev pri Roblekovem domu in 60-letnica povojnega Roblekovega doma 01.07.06 PD Radovljica Tone Tomše 031/ 529 955 Tabor mladih planincev 01.07.06 PD Gornja Radgona Verica Fartek 031/ 654 514 12. pohod na Njegovo 02.07.06 PD Gornja Radgona Verica Fartek 031/ 654 514 Pohod na "Petruvo" v Osilnico 02.07.06 PD Kočevje Tone Ožbold 041/ 359 768 26. mladinski planinski tabor PD Litija 09.07.19.07.2006 PD Litija PD Litija www.pdrustvo-litija.si Ana Mohar 041/ 320 144 7.Andrejev pohod na Okrešelj 09.07.06 PD Planika Maribor Franci Rajh 041/ 797 712 27 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Odprta planinska šola 09.07.15.07.2006 VO MDO Ljubljana Marinka Koželj Stepic 01/ 561 69 25 Vabimo vse planince PZ SLOVENIJE in ljubitelje narave, da se udeležijo srečanja PLANINCEV PODRAVJA, ki bo združeno s praznovanjem 30-letnice PD PALOMA SLADKI VRH. Praznovanje bo 10. junija 2006 ob 13. uri pri RIBNIŠKI KOČI na Pohorju - RIBNICA NA POHORJU. Slavnostni program bodo začeli ljudski pevci - Triglav moj dom . . . , nadaljevali govori predsednikov, županov, nastopi učencev Osnovne šole iz Sladkega Vrha - Velke, pevski zbor Ribnica, podelili pa bomo tudi priznanja zaslužnim članom našega društva. Po uradnem delu, bomo ob dobri kapljici in hrani lahko zaplesali ob zvokih dobre glasbe. Poskrbeli smo za vse, od vas pričakujemo le veliko dobre volje in skupno bomo doživeli nepozaben dan! Predsednike društev oziroma organizatorje pohodov na srečanje v društvih prosim, da nam javite vašo udeležbo na tel: 02 645 73 09 oz. GSM: 031 322 755. Veselimo se srečanja z vami pri KRALJICI POHORJA - RIBNIŠKI KOČI na POHORJU. Predsednik PD PALOMA Franc PERKO VABILO NA 8. POHOD NA VAJNEŽ V KARAVANKAH Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na 8. Pohod na Vajnež v Karavankah, najvišji vrh občine Jesenice. • Pohod bo v NEDELJO, 25.JUNIJA 2006. • Štartno mesto bo med 6. in 8. uro na Javorniškem Rovtu pred CŠOD »Trilobit«, kjer bo registracija po-hodnikov. • Pot bo vodila po označeni poti preko Medjega dola do planine Seča, na Belščico in Vajnež. • Povratek v dolino bo preko planine Stamare, mimo izvira potoka Javornik do cilja- planinskega doma »Pristava« na Javorniškem Rovtu, kjer bo pohodnike čakala topla malica. • Dostop do startnega mesta je z železniške postaje Slovenski Javornik in z avtobusne postaje nasproti upravne stavbe podjetja Acroni. Možen je dostop tudi z osebnimi avtomobili- v semaforiziranem križišču na Koroški Beli proti Javorniškem Rovtu do startnega mesta. Pot bo označena. • Hoje do vrha Vajneža je 4 ure. Priporočamo planinsko opremo in pohodne palice. Vse dodatne informacije: Vinko ALIČ, GSM: 051345 806. PREDSEDNIK DRUŠTVA: Vinko Alič 28 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3139. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Na osnovi sklepa UO PD Dravograd objavljamo razpis za najem Planinskega doma Košenjak. Vsi interesenti lahko dobije podrobnejše informacije pri predsednici društva ga. Ivani Kotnik, mobilni telefon: 051/315-963. UO PD Dravograd 36. TABOR MDO PD LJUBLJANE POROČAJO... Letos je bil že 36. tabor planincev ljubljanskega območja. Pri organizaciji vedno sodelujeta MDO PD Ljubljane in tisto planinsko društvo, ki za določeno leto prevzame dokaj zahtevno nalogo. Letošnji tabor je potekal v sklopu akcij z geslom Za življenje zdravo v gorsko naravo. Priredili smo ga na Kamen griču nad Loškim Potokom. Organizator je bilo planinsko društvo Loški Potok. Tokrat je bil tabor prvič na Kamen griču. Planinci in tudi ostali prebivalci Loškega Potoka so nalogo sprejeli kar se da resno in se je tako tudi lotili. Že lansko leto so si skupaj z MDO PD Ljubljane ogledali okolje na Kamen griču in kasneje imeli še delovni sestanek. Na njem so dorekli marsikaj, kar je potrebno za organizacijo take akcije. MDO PD Ljubljane je prevzel skrb za tiskanje plakatov in objavo v javnih občilih, vse preostalo pa planinsko društvo Loški Potok. Konec maja se je hitro bližal in vsi skupaj so težko pričakali ugodno vremensko napoved. Vreme namreč lahko število udeležencev podvoji ali pa prepolovi. Že ob cesti, ki povezuje Sodražico z Loškim Potokom, so bile prve napisne table, ki so udeležence usmerjale na različna parkirna mesta. Poti, ki so vodile na Kamen grič, je bilo več. Najdaljša je vodila iz Žlebiča preko Nove Štifte in Travne gore, druga je vodila iz Nove Štifte preko Travne gore in tretja iz Loškega Potoka. Bili pa sta še dve krajši različici. Prireditveni prostor pri koči na Kamen griču je bil lepo urejen. Na njem je bilo vse: urejen oder, zastave, hrana in pijača in tudi razstava predmetov, ki jih v Loški dolini uporabljajo pri spravilu sena. Ob 12 uri se je pričel kratek kulturni program, ki ga je povezovala mlada planinka Marjanca. Nastopili so: mešani pevski zbor PD Loški Potok pod vods- tvom Štefke Debeljak, mladi z osnovne šole dr. Antona Debeljaka pod vodstvom Marije Montanič in komaj 12 letni harmonikar Tadej Košmerl. Tudi govori niso manjkali. Simona Ruparčič, tajnica PD Loški Potok, je na kratko orisala 10 letno delovanje PD. Posebej je poudarila, koliko truda je bilo vloženega v kočo na Kamen griču. Pri tem so jim pomagali prenekateri sponzorji. Upajo, da bodo kočo dokončali do prihodnjega leta in jo svečano predali svojemu namenu. Tabor so pozdravili tudi Franci Ekar, predsednik PZS, Marinka Koželj Stepic, predsednica MDO PD Ljubljane in Janez Novak, župan občine Loški Potok. Sledil je družabni del 36. tabora. Potočani, tako se imenujejo prebivalci potočan-ske planote Loški Potok, so pripravili odličen golaž, pasulj in klobase. Tabora se je udeležilo kakšnih 320 planincev, od najmlajših, ki so zvedavo kukali iz otroškega nahrbtnika na hrbtu očeta-planinca do najstarejšega, že 85 letnega Jožeta Dobnika. Nekateri so prišli organizirano v okviru svojih društev, drugi zopet so prišli v manjših skupinah ali posamezno. V vsej množici so bili posebej prepoznavni člani PD Loški Potok v živordečih majicah z natisnjenim spominskim emblemom. Prijateljevali in ob zvokih ansambla Ribniški pušeljc so plesali člani društev Kočevje, Medvode, Železničar, Ribnica, Velike Lašče, A banka, Obrtnik, Ljubljana Matica, Satur-nus, Integral, Drago Bregar, Viharnik, Postaja GRS Ljubljana in morda še katerega PD. In za konec: na Kamen griču so planinci preživeli čudovit dan. Hvala vsem iz Loškega Potoka, ki so v organizacijo vložili nemalo truda. In vabilo za naprej: 37. tabor ljubljanskih planincev bo 26. 5. 2007. Na svidenje v dolini Kosce! Marinka Koželj Stepic 29 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE KRAJINSKI PARK RAKOV ŠKOCJAN - 06.05.2006 VELIKI NARAVNI MOST DVA HRASTA FOTO: RADO OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3141. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBVEŠČAJO... PD Jakoba Aljaža, Maribor JA RAZPIS ZA FOTOGRAFIJO LETA 2006 na temo Naši poti v letnih časih PD Jakoba Aljaža razpisuje fotografski natečaj za najlepšo fotografijo leta 2006, narejeno na eni od dveh planinskih poti, za kateri skrbi društvo: • pot Šober - Žavcarjev vrh • Aljaževa pot (Selnica ob Dravi - Sv. Duh na Ostrem vrhu) Fotografije naj čim bolj zanimivo in nevsakdanje predstavijo poti do priljubljenih izletniških ciljev, in sicer v vseh letnih časih. Motivi so prepuščeni vam: fotografije so lahko panoramske ali portretne, lahko prikaz zanimivega detajla, zaznamek srečanja z živo naravo ali ujet košček materije, ki se vam zazdi še posebej vznemirljiv ... Vaša domišljija naj ima prosto pot, edini pogoj je, da predstavlja delček društvene poti. Vsak lahko na razpis pošlje do 3 barvne fotografije formata 10 x 15 cm (lahko tudi večje). Fotografije naj bodo opremljene s šifro in z naslovom. Priložite tudi zaprto kuverto s še enkrat navedenimi šiframi in naslovi fotografij in z vašim polnim naslovom ter s telefonsko številko. Komisija bo kuverte z vašim imenom odprla šele po opravljeni presoji in podelitvi nagrad. Fotografije pošljite ali prinesite na sedež društva: PD Jakoba Aljaža, Gosposka 3, 2000 Maribor (s pripisom Za fotografski natečaj), in sicer do 1. decembra 2006. Fotografije bodo javno predstavljene na občnem zboru PD Jakoba Aljaža februarja 2007, kjer bodo lastnikom izbranih najboljših fotografij po izboru komisije podeljene posebne nagrade: 1. brezplačno planinarjenje na Malem Lošinju za eno osebo v letu 2007; 2.-3. enodnevni brezplačni izlet po lastnem izboru (s programa društva za leto 2007). Na razpis prijavljene fotografije lahko društvo uporabi v svoje promocijske namene. Fotografije bodo vrnjene lastnikom najkasneje do junija 2007. Člani UO PD Jakoba Aljaža na natečaju ne sodelujejo. V primeru, da se na natečaj prijavi premalo udeležencev, bo podeljenih manj nagrad oz. Nagrade ne bodo podeljene. Organizator si v tem primeru pridrži pravico podeliti nagrade po lastni presoji. _31_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3142. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZ ZAPISNIKOV... Planinsko društvo Tolmin, ki kot naslednik Soške podružnice Slovenskega planinskega društva v letošnjem letu praznuje že 110. obletnico, pomeni pomemben člen v družbenem življenju ter tudi v turistični promociji tolminske občine. Tega se društvo dobro zaveda, saj sodeluje s številnimi drugimi društvi in organizacijami na Tolminskem, povezuje pa se tudi z vsemi planinskimi društvi, združenimi v Med-društvenem odboru Posočja. Občni zbor društva pomeni vsakoletni obračun dela v preteklem letu. Letošnjega v mesecu marcu se je kot vedno udeležilo veliko ljubiteljev gora izmed 710 članske družine, kolikor članov je štelo društvo konec leta 2005, pa tudi nekaj predstavnikov sosednjih planinskih društev ter raznih organizacij. Kaj več lahko preberete na internetnih straneh www.pdtolmin.si, med drugim o zgodovini društva, organiziranosti, dejavnostih, izletih, in vse številke glasila Krpelj.. Cvetka Jug OSTALO. »MI« - TRETJIČ Osebna prizadetost pisca (Obvestila št. 5) je povsem odveč. Bistvo v članku (Obvestila št. 4) je usmerjeno v to, da je vsak poseg v naravo občutljiva zadeva, vsaka lokacija planinske koče je posebnost, prav tako je posebnost vsak vir energije, zaradi česar je vsak primer treba obravnavati posebej. Kar je v neki dolini napredno, je lahko na gori trajna škoda. Pisec je, žal, v članku našel vse drugo, le njegovega sporočila ne. Kaj je prav in kaj ne, nam mora biti pomembnejša tehtnica od kaj nam »paše« in kaj ne. Tone Škarja DNEVI OBRATOVANJA ŽIČNICE KANIN- POLETJE 2006 Tel.: 05 38 96 310 JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER - 01.07. - sobota 01.08. - torek 01.09. - petek - 02.07. - nedelja 02.08. - sreda 02.09. - sobota - - 03.08. - četrtek 03.09. - nedelja - - 04.08. - petek - - 05.07. - sreda 05.08. - sobota - - 06.07. - četrtek 06.08. - nedelja - - 07.07. - petek 07.08. - ponedeljek - - 08.07. - sobota 08.08. - torek 08.09. - petek - 09.07. - nedelja 09.08. - sreda 09.09. - sobota 10.06. - sobota - 10.08. - četrtek 10.09. - nedelja 11.06. - nedelja - 11.08. - petek - - 12.07. - sreda 12.08. - sobota - _32_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - 13.07. - četrtek 13.08. - nedelja - - 14.07. - petek 14.08. - ponedeljek - JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER - 15.07. - sobota 15.08. - torek - 16.06. - petek 16.07. - nedelja 16.08. - sreda 16.09. - sobota 17.06. - sobota 17.07. - ponedeljek 17.08. - četrtek 17.09. - nedelja 18.06. - nedelja 18.07. - torek 18.08. - petek - - 19.07. - sreda 19.08. - sobota - - 20.07. - četrtek 20.08. - nedelja - - 21.07. - petek 21.08. - ponedeljek - 22.06. - četrtek 22.07. - sobota 22.08. - torek - 23.06. - petek 23.07. - nedelja 23.08. - sreda 23.09. - sobota 24.06. - sobota 24.07. - ponedeljek 24.08. - četrtek 24.09. - nedelja 25.06. - nedelja 25.07. - torek 25.08. - petek - - 26.07. - sreda 26.08. - sobota - - 27.07. - četrtek 27.08. - nedelja - 28.06. - sreda 28.07. - petek 28.08. - ponedeljek - 29.06. - četrtek 29.07. - sobota 29.08. - torek - 30.06. - petek 30.07. - nedelja 30.08. - sreda 30.09. - sobota 31.07. - ponedeljek 31.08. - četrtek 01.10. - nedelja / oktober CENIK ŽIČNICE POLETJE 2006 ODRASLI OTROCI (od 6. do 14. leta) POVRATNA 2,700Sit 11.27 € POVRATNA 1,700 Sit 7,09 € ENOSMERNA 2,000 Sit 8,35 € ENOSMERNA 1,200 Sit 5,01 € ENOSMERNA »B« POSTAJA 850 Sit 3,55 € ENOSMERNA »B« POSTAJA 420 Sit 1,75 € POVRATNA - S POTRJENO PLANINSKO IZKAZNICO 2,400 Sit 10,02 € POVRATNA - S POTRJENO PLANINSKO IZKAZNICO 1,500 Sit 6,26 € ENOSMERNA - S POTRJENO PLANINSKO IZKAZNICO 1,800 Sit 7,51 € ENOSMERNA - S POTRJENO PLANINSKO IZKAZNICO 1,000 Sit 4,17 € GORSKI KOLESARJI ENKRATNA VOŽNJA DO »B« POSTAJE 1,100 Sit 4,59 € GORSKI KOLESARJI ENKRATNA VOŽNJA DO »B« POSTAJE 850 Sit 3,55 € GORSKI KOLESARJI 2,300 Sit GORSKI KOLESARJI 1,800 Sit 33 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 4. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE DNEVNA 9,60 € DNEVNA 7,51 € ODRASLI OTROCI (od 6. do 14. leta) GORSKI KOLESARJI 1,500 Sit GORSKI KOLESARJI 1,200 Sit OD 11.00 6,26 € OD 11.00 5,01 € OTROCI DO 6.LETA - BREZPLAČNO (GRATIS) SKUPINA NAD 20 OSEB - 1 VOZOVNICA BREZPLAČNO (GRATIS) URNIK OBRATOVANJA KROŽNO KABINSKE ŽIČNICE J U N I J, S E P T E M B E R t IZ BOVCA NA KANIN: 5:00, 9:00, 10:00, 11:00, 12:00, 13:00, 14:00, 15:00 S KANINA V DOLINO : 9.00; 10.00; 11.00; 12.00; 13.00; 14.00; 15.00; ZADNJA VOŽNJA OB 16.00 V URNIK OBRATOVANJA KROŽNO KABINSKE ŽIČNICE J U L I J, A V G U S T t IZ BOVCA NA KANIN: 7.00; 8:00, 9:00, 10:00, 11:00, 12:00, 13:00, 14:00, 15:00; 16.00 S KANINA V DOLINO : 5.00; 9.00; 10.00; 11.00; 12.00; 13.00; 14.00; 15.00; 16.00 ZADNJA VOŽNJA OB 17.00 V URNIK OBRATOVANJA KABINSKE ŽIČNICE - KRVAVEC Tel. 04/25 25 911 PONEDELJEK - PETEK 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00 SOBOTA, NEDELJA 9.00 - 19.00 (vsako polno uro) Za najavljene skupine po dogovoru možnost obratovanja kabinske žičnice izven obratovalnega časa. _34_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3145. letnik / 5. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE CENIK SKUPINSKIH VOZOVNIC 2006 ENOSMERNA ZA KABINO - ODRASLI 850 SIT (3,55 EUR) ENOSMERNA ZA KABINO - OTROCI 550 SIT (2,30 EUR) POVRATNA ZA KABINO - ODRASLI 1.250 SIT (5,22 EUR) POVRATNA ZA KABINO - OTROCI 800 SIT (3,34 EUR) Za spremljevalce 20 oseb je 1 vozovnica brezplačna. Odrasli spremljevalci skupine plačajo vozovnico po ceni skupine. POSEBNA PONUDBA POVRATNA ZA KABINO + MALICA -ODRASLI 2.200 SIT (9,18 EUR) POVRATNA ZA KABINO + MALICA -OTROCI 900 SIT (3,76 EUR) *Cene vklučujejo DDV. Cena v EUR je informativnega značaja. Vrednost v EUR je preračunana iz tolarskega zneska pa Centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT) Gospa Albina Tošeska iz Metlike nam je poslala zbirko svojih pesmi »Odsev lepote«, iz katere objavljamo pesem »Prisrčnost v planinah«, obenem pa ji čestitamo in se ji zahvaljujemo. PRISRČNOST V PLANINAH Občuduješ v skalovju ujeti cvet? Razgrapav prelesni gorski svet? Saj ni v tem samo, da uspeš priti na goro. Ko srečuješ se z ljudmi, človečnost sije jim iz oči. Vsak s pozdravom pohiti, da ti srečo zaželi. Z vseh vetrov planinci smo pa vedno se razumemo. Bon giorno, good luck, cris got... vsak srečo ti želi na pot. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 3146. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si info@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 Računovodja 43-45-692 Planinska založba 43-45-684 Računovodstvo, PV 43-45-687 MK, VK, KVIZ 43-45-689 Blagajna 43-45-688 GK, KPP, KMS, KGP 43-45-690 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ Imata od 01.01.2004 pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/20-10-670, fax: 04/20-10-671, GSM: 041/617-817, e-pošta: grs@pzs.si Uradni naslov: GRS SLOVENIJE pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek sreda petek od 8. do 14. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek sreda petek od 8. do 17. ure od 8. do 15. ure od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika CIMPERMAN (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1660 izvodov brezplačno, junij 2006 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. _36_ OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 37 32. letnik / 4. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS UVODNIK Zadnje čase se dogaja, da je vsakič, ko hočem napisati uvodnik, zunaj muhasto vreme. Rada bi vam povedala kaj optimističnega pa nekako ne najdem pravih besed. Seveda, saj smo sredi maja, zunaj pa dežuje in se hladi. Misli na poletje se hitro umaknejo iz glave, na njihovo mesto pa pridejo podatki, ki jih je potrebno znati za izpite. Namesto, da bi mislili na morje, sonce, plavanje, se študentje učimo, sedimo za knjigami in se sprašujemo, ali nam bo uspelo narediti vse, kar bi radi. In tukaj vas lahko, kljub slabemu vremenu, zasujem z optimizmom: seveda bo uspelo, saj nas gore že nestrpno čakajo. Mogočne stojijo in nas pričakujejo. Pričakujejo trenutek, ko bomo stali na vrhu, si »štempljali« knjižico ali dnevnik in si privoščili košček čokoladice, ki smo jo prav zato prinesli s sabo. Nato bomo fotografirali okoliške vrhove in kavke, ki nas bodo obletavale. Seveda potem ne pride na vrsto sestop, ampak poležavanje na sončku, ki nas bo prijetno grel. Ko pa se bo začelo hladiti, se bomo morali potruditi in zbrati toliko moči, da bomo odšli nazaj v dolino, v mestni vrvež. To je bil malo drugačen uvodnik, ampak upam da sem marsikoga odvrnila od misli na izpite in druge obveznosti. Kdaj pa kdaj se pa morate odklopiti in pomisliti na stvari, ki vas ženejo naprej. Verjemite, svet bo takoj lepši. Zato bodite še naprej večni optimisti in zvesti bralci Mladinske priloge in Obvestil PZS-ja. Vesna Lenart IDEJA MK PZS O DELU MLADIH ZA MLADE IN GORNIŠTVU KOT NAČINU ŽIVLJENJA ŽIVI IN BO ŽIVELA Na prelepo sončno soboto, 13. maja 2006, ko je vse cvetelo, dehtelo in od sonca žarelo, je v Osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici ob zlatem jubileju potekalo slavnostno in družabno srečanje nekdanjih in sedanjih aktivnih MK-jevcev. Srečanje zdajšnjih in nekdanjih aktivnih ustvarjalcev dela v Mladinski komisiji pri Planinski zvezi Slovenije -načelnikov, predsednikov, članov Upravnega odbora in odborov MK PZS ter ostalih aktivnih, brez katerih bi bilo slovensko planinstvo precej osiromašeno. Na srečanju, ki so si ga predvsem starejše generacije po tihem že dolgo želele, se je zbralo okoli 80 starejših in mlajših MK-jevcev, pa tudi nekaj najmlajših nadebudnih Cicibanov in Mladih planincev ni manjkalo. Mladinska komisija PZS je bila ustanovljena na IV. redni Skupščini PZS, 28.-29. aprila leta 1956 na Smaijetni gori nad Kranjem in od takrat do danes se je zgodilo veliko trenutkov ustvarjanja, veselja, ljubezni do gora in dela z mladimi, trenutkov v naravi in v steni, na izobraževanjih v Bavšici in drugod po Sloveniji in tujini, na taborih pod šotori, v kočah polnih smeha, tihih pogovorov in velikih načrtov, izpolnjenih sanj in uresničenih želja, pa tudi kakšne neizpolnjene naloge in neizpete pesmi. Vse to in še več se je nabralo v naš šopek, bogato popisano knjigo teh petdesetih let. Mladinska komisija 2006 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE upravo Vdruc V jore! Za vsemi dosežki Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije, ki se jih je v teh petdesetih letih nabralo ogromno, stojijo ljudje. Vsak je s svojo ljubeznijo do gora pristavil svoj kamenček v mozaiku, ki ga gradi Mladinska Komisija že 50 let. Mladinska komisija PZS je pripravila zares lep kulturni program, ki so ga na pobudo Maje Kumer, članice UO MK PZS, oblikovali mladi planinci -osnovnošolci iz Savinjskega konca, povezovalno besedo pa je pletla Spela Kumer. Celoten projekt priprave in izvedbe tega srečanja s kulturnim programom in družabnostjo je prevzela članica sedanjega Upravnega odobra MK PZS Nina Ozimic iz Dravograda, ostali člani pripravljalnega odbora za obležitev jubileja pa je z veseljem pomagali. Po zapeti planinski himni Oj, Triglav, moj dom (suvereno zapela jo je Urša Tekavc, devetošolka iz OS Braslovče) je najprej spregovoril v.d. predsednika MK PZS Iztok Rojc, za njim pa še predsednik PZS Franci Ekar ter eden izmed ustanovnih članov MK PZS Jože Melanšek iz Velenja. Vsi trije so izpostavili pomembno vlogo Mladinske komisije PZS, ki jo je imela in jo ima v slovenskem prostoru, prav tako pa tudi v tujini. Ustanovni član Jože Melanšek pa se je spomnil začetkov dela z mladimi še v letih pred ustanovitvijo MK PZS, ter nato pobud za organizirano delo ter organizacijo za mlade, pa prve predsednice Mare Svent, prvega tečaja za mladinskega planinskega vodnika oz. vodnika nasploh, akcij Ciciban in Mladi planinec, Planinske šole, začetka postavitve Vzgojno-izobraževalnega centra Bavšica in kasneje Planinskega učnega središča Bavšica, številnih uspehov in generacij, med katerimi so sedaj številni sedaj na čelu planinskih društev in planinske organizacije, itd. Gremo skupaj varno v gore! Stran 1 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Pesem je skoraj nepogrešljiva v gorah, saj si jo marsikdo popeva ob pogledu na vse te lepote narave, rožice, stene, vršace.. in širi dobro voljo. Med glasbenimi točkami je nastopil odlični mladi harmonikaš na frajtonarici Tilen Selič, učenec 5. razreda devetletke iz Prebolda, zaigral je Golica in Na Roblek bom odšel. Dekleta 9. razreda iz OŠ Braslovče, ki jih pesem druži že od petega razreda, hribi pa še dlje, pa so čudovito zapela dve pesmi ob spremljavi flavte in kitare. Mladi planinci iz OŠ Prebold, ki jih njihova mentorica planinske skupine navdušuje ne samo za gore, ampak tudi za glasbo in ritem, so na Orffejevih instrumentih in kitari zaigrali tri pesmi ter poželi bučen aplavz. Tik pred zadnjo pesmijo in tudi zadnjo točko pa so vsem zbranim spregovorili številni vabljeni, ki so svojim nekdanjim kolegom ter sedanjim aktivnim sporočali, da je bilo delati v MK PZS nekaj nepozabnega, nekaj, kar jih je pozitivno zaznamovalo za celo življenje, saj so pridobili znanja in veščine, ki jih nikjer drugje ne bi mogli dobiti. S pesmijo Lahko noč, Piran v izvedbi devetošolke Alje Dobnik se je kulturni in slavnostni del zaključil, vse pa se je preselilo na čudovito planjavco pred osnovno šolo. V OŠ pa si je bilo moč pogledati še nagrajene in izbrane fotografije na fotografskem natečaju MK PZS ob 50-letnici, ki je potekal v prvi tretjini tega leta. Prikazana pa je bila tudi oprema -iz nekdanjih, zdaj že zgodovinskih let ter sodobna gorniška in plezalna oprema. Prisotni bivši načelniki oz. predsedniki in sedanji vodilni so se seveda še postavili fotografom za zgodovinsko fotografijo. Prisotni so torej bili: Peter Soklič - predsednik od 1965 do 1967, Gregor Rupnik - od 1969 do 1971, Franjo Krpač - od 1973 do 1975, Andrej Brvar - od 1975 do 1977 in od 1979 do maja 1981, Bojan Zlender - od 1977 do 1979, Dragan Miklavčič - od 6. novembra 1989 do 1991, Borut Peršolja - od 1991 do 1994, Katja Godec (zdaj Kadiš) - v.d. načelnice (skupaj z Romanom Ponebškom) od 23. aprila 1994 do januarja 1995, Bojan Rotovnik - od 1996 do 1998, Matjaž Hafner - od 1998 do 2000, Mojca Novak (PD Velenje), Matjaž Hafner (PD Škofja Loka), Zdenka Mihelič (PD Ribnica) - Iz Začasnega kolektivnega vodstva MK PZS od 23.11.2002 do 5.4.2003, Jure Cencelj (PD Žalec) - od 5.4.2003 do 20.11.2004 in zdajšnji vodilni MK PZS v.d.predsednika MK PZS - Iztok Rojc (PD Dravograd) - od 19.11.2005. Vsi našteti so po prigrizku slovesno razrezali še torto, no, v resnici sta jo razrezala Peter Soklič in Gregor Rupnik tam najstarejša prisotna predsednika, ostali predsedniki pa so vsem prisotnim torto razdelili in lahko bi rekli jim tudi s tem izkazali spoštovanje za vsa sodelovanja, skupno delo, uspehe... i a Prijetno druženje prijateljev in sodelavcev se je nadaljevalo še v zgodnji večer, ko si je večina obljubila, da se kmalu spet snidemo. (Fotografije: Irena Mučibabic) Zdenka Mihelič, članica UO MK PZS Gremo skupaj varno v gore! Stran 2 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS POZDRAV NA PRAZNOVANJU 50 LETNICE MLADINSKE KOMISIJE PZS (Jože MELANŠEK, eden izmed ustanoviteljev MK PZS 1956, Brdo pri Lukovici, 13. maja 2006) Drage planinke in planinci, spoštovani gostje! Vesel sem, da se lahko danes srečam z nekaterimi, ki ste skupaj z nami pred več kot 50 leti pripravljali temelje povojnega slovenskega mladinskega planinskega gibanja...takratni MV, inštruktorji PV, mentorji, danes predsedniki PD, MDO, člani organov PZS.dedki in babice, očetje in matere planinskih družin. Vesel tudi zato, ker ste nam današnja generacija članov MK PZS pripravila to prijetno skupno srečanje in nam omogočili, da skupaj izmenjamo misli iz preteklega v sedanji čas .IN TUDI ZA BODOČNOST! Za kar se v imenu vseh prisotnih iskreno zahvaljujem! fotografija: Irena Mučibabič Moja naloga je, da vam nekaj spregovorim o tistih prvih začetkih delovanja MK PZS. Kaj pričakujete od mene, sva izmenjala misli z Dušanom Prašnikarjem, odgovoril mi je: Nekaj o začetkih delovanja MK PZS, kaj so bili vzvodi, da se je ustanovila, kako je to potekalo, delovanje in razvoj MK v začetnem obdobju, tudi obdobje mojega delovanja 1956 -1976. Sporočam nekaj misli, kako smo živeli, delali in uspevali. Gre za obdobje, ko se je vključevalo vse več ljudi v planinsko organizacijo, ne samo v društva, tudi tovarne, kasneje krajevne skupnosti in šole.% mladine je bil vse večji. Izbire ni bilo takšne kot danes. Z današnjim pogledom je ta čas nerazumljiv in površno ocenjen, kako smo ga doživljali v takratnih družbenih razmerah: ko ni bilo avtomobilov, TV, GSM, računalnikov, ko smo delali ob sobotah, v skromnih razmerah. IN IZKORISTILI TAKRATNE RAZMERE V PRID PLANINSTVU! Zavedali smo se, da se naše delo ne začenja z nami, niti da se bo končalo z nami ... ...Vsaka generacija dojema svoje poslanstvo po svoje! In kako smo ga mi pred 50 leti!? UPOŠTEVALI SMO: ZNANJE, TRADICIJO, VREDNOTE IN IZBOR IZKUŠENJ PREDNIKOV! SPOZNALI SMO, DA JE POVEZANOST GENERACIJ NUJNA IN POTREBNA, torej povezali smo zagnanost mladih in modrost starejših! Spoštovali smo se med seboj! TAKO JE NASTAL POGLED NAZAJ IN NAPREJ in kot takega smo tudi prenašali na mlajše: povsem človeško in življenjsko.. .naravno! 1/ Prizadevanja za pridobivanja mladih do ustanovitve MK PZS /1956/ > Leta 1921 se ustanovi TK SKALA, ki se šteje kot vzgojno društvo, ki zastopa interese mladih, pojavi se nov zagon . > Ko nastopi, leta 1931, predsednik SPD dr. Jože PRETNAR in uveljavi demokratizacijo odnosov, zagotovi delo na odsekih, ustanovijo se tudi mladinski, akademski.i.dr. odseki! > V povojnem obdobju, leta 1945 izide PLANINSKI ZBORNIK - Uvodnik napiše dr. Jože PRETNAR »BODOČA POTA SLOVENSKEGA PLANINSTVA«, nastopijo nove družbene razmere, ustanovi se Fizkulturna zveza Slovenije z odborom za planinstvo in alpinistiko, 1946 - 47 Planinsko društvo Slovenije (dr. France Avčin in ing. Vlasto Kopač) in leta 1948 se ustanovi Planinska zveza Slovenije (Fedor Košir) nastopi širok razmah planinstva .ustanovijo se številna PD, AO, MO .. Alpinizem je v porastu, mladi na pohodu . 2/ Od leta 1948 sem učenec prof. Tineta Orla - ravnatelja gimnazije v Celju, predsednika PD Celje in dolgoletnega urednika PV .vključen sem bil v AO Celje. In kako sem zašel v MK PZS? Od leta 1952 sem deloval v AO Planinskega društva Univerza, leta 1954 pa me je povabil pokojni Vladko Fajgelj v markacijsko komisijo PZS, sodelovala sva tudi pri pripravi planinske karte Kamniško - Savinjske Alpe, ki jih je risal ing. Vlasto KOPAČ. Gremo skupaj varno v gore! Stran 3 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS LETA 1956 sprejme Skupščina PZS na Šmarjetni gori nad Kranjem sklep o ustanovitvi MO v PD in pojavi se potreba po povezovalnem organu in nastane Mladinska komisija! Tone Bučer me vzame seboj na razgovor, leta 1956 na CK LMS - predsednik je bil Tone Kropušek in prisotna Mara Švent, ki kot delegatka CK LMS postane prva načelnica MK PZS ...Rekel mi je: DOBILI BOMO NAČELNICO! Nato sledijo Milan Kristan, Tomaž Banovec (ki je opravičil svojo današnjo odsotnost), Peter Soklič, i.dr. Na posvetu MO pri PD dec. 1956, ki ga je sklicala PZS, je bilo ugotovljeno: (takrat je bila težnja, spraviti čim več mladih v planinske vrste) da če mladino že imamo, ni nujno da je že takšna kot si jo želimo; - da še ni dovolj, če je MO ustanovljen; - vključiti v naše vrste toliko mladine, kot smo jo sposobni vzgojiti in tej posvetiti vso skrb, posebno pa vodstvenemu kadru in tesnejši povezanosti na terenu in s sorodnimi organizacijami! Tako stališče smo zastopali tudi na plenumu PZS leta 1957! 3/ Leta 1957 je potekal prvi, pohodni vodniški tečaj za MV: od Bohinja, preko Triglava, do Vrat; bili smo tečajniki in inštruktorji hkrati... Naša naloga je bila: razvijati zavest pripadnosti planinski organizaciji, spoštovanje vrednot (brez ČKSP), varne hoje, domoljubna vzgoja do slovenskih in drugih gora. Spoznali smo, da je za vse to potrebujemo dobro organizirano MK PZS! Ugotovili smo, da brez trdne zasnove ne bo šlo: sledilo je načrtno, organizacijsko in sistematično delo v MK in na terenu. Velika sreča, da je imela takratna PZS razumne predsednike, ki so razumeli in znali razlagati naša hotenja ter početja in nas podpirali . trdim, da ni bilo politizacije planinske mladine. Prav takšni so bili vsi načelniki MK - delovali demokratično in strpno . razlikovanja in delitev ni bilo! REZULTATI IN DEJSTVA SO TAKŠNA ! 4/ Sledijo področni tečaji za MV: za Koroško, Štajersko, Gorenjsko, Zasavje, Ljubljano, Primorsko . ob temu delu so znana imena: Stropnik Pavle, Danilo Škerbinek, Janez Pretnar, Vinko Pfajfer, Lojze Motore, Tomaž Banovec, Vojko Čeligoj, Peter Lavrič .i.dr. Ustanavljajo se Koordinacijski odbori MO za Štajersko, Koroško, .izvajajo se razne aktivnosti, ki so še danes žive .in se nadaljujejo. Leta 1964 se ustanovi delovna skupina za pripravo Programa za MV in planinsko šolo . Naslednje leto je bila zbrana celotna mladinska komisija v šoli v Belih vodah nad Šoštanjem. Ko smo pripravljali gradiva, se pojavi težnja, da začasno prekinemo delo, takrat sva nastopila z Danilom Škerbinkom in terjala, da ne gremo prej domov, dokler nismo gotovi! In nalogo smo uresničili v dveh dneh! Dr. Miha POTOČNIK - predsednik PZS, je dejal, razmislite o »Cankarjevi enajsti šoli pod mostom« - imel je v mislih, planinska šola mora biti človeku prijazna! Poudarjali smo, da je MV tudi društveni delavec, da je smučanje eden izmed osnovnih pogojev zahajanja v zimske gore: od takrat tudi zahteve po združenem tečaju za MV! 5/ Leta 1965 PZS ustanovi t. zv. Šolski odbor pri PZS - za jugoslovansko planinsko šolo, ki ga je vodil Franci Savenc. MK PZS ima že prve stike z MK UIAA, sledi izvedba srečanja tudi v Sloveniji. 1969 leta izda Republiški sekretariat za prosveto in kulturo priznanje - oceno Programa za MV in PŠ: delali smo kot amaterji, prejeli pa smo profesionalno oceno - priznanje! 6/ Marsikdo danes reče »Takratni režim je bil zelo trd«, kako ste lahko delovali, masikdo me je že vprašal .dva primera: Na obisku pri Tonetu Kropušku, predsedniku CK LMS, ko smo ustanavljali MK PZS, smo se pogovarjali.tudi o statusu MK PZS, ni bilo namiga o politizaciji MK! Ali v času razvijanja koncepta Splošnega ljudskega odpora smo se v Vratih srečali s predsednikom CK LMS Dagmarjem Šuštarjem, smo nastopili proti militarizaciji planinske mladine. Dosegli smo, da je planinstvo postalo del vzgoje in izobraževanje v šolah, Republiški komite za prosveto in kulturo je izdal priporočilo za šole . Kaj kmalu nam je bila že dosegljiva tudi tuja planinska literatura! 7/ Leta 1971 se ustanovi Komisija za vzgojo in izobraževanje - kot skupen vzgojno izobraževalni organ za vse komisije PZS, katere naloga je bila: - pripraviti program dela; - predmetnike in učne programe . - usklajevanje vzgojnih akcij. - organizacijska aktivnost: MDO in vzgoja.MO > sledi leta 1983 »učbenik« PLANINSKA ŠOLA! Ob 20 letnici MK zapišeta v PV Miha MARENČE in Andrej BRVAR - bivša načelnika MK PZS: » Ko je leta 1957 MK pripravila in izvedla prvi tečaj za MV, se verjetno tovariši niso zavedali, da bo ta oblika kadra postala nepogrešljiv del planinske organizacije... Koliko so mladi pripomogli h kvalitetni rasti mladih planincev pove podatek, da prav na teh kadrih sloni delo z mladimi danes... Gremo skupaj varno v gore! Stran 4 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Poleg MV vodijo tudi mentorji na šolah in nekateri starejši tovariši... Planinska šola je dosegla svoj smoter...!«d 8/ Sledi vrsta tečajev za MV, inštruktorje planinske vzgoje, mentorje planinskih skupin ... sledijo akcije od cicibana planinca ... preko planinske šole, taborov, do orientacijskih tekmovanj.. .ter drugih zanimivih oblik delovanja mladih! Takrat je bilo razvijanje in krepitev prostovoljstva samoumevna naloga. 9/ Ob zaključku še popotnica današnjega srečanja: > Kako bo MK najbolje ohranila tradicijo slovenskega planinstva in > kako se bo prilagajala sedanjim razmeram? Dajem naslednjo pobudo: Zberimo skupino bivših in sedanjih MK-ajevcev, pobrskajmo po osebnih zapisih in dokumentih ter na ta način pripravimo, dopolnimo in ohranimo dokumente preteklosti MK ... za potrebe sedanjosti in bodočnosti. Predvsem za tisti del gradiva, ki je bil uničen ob požaru PZS na Likozarjevi ulici! POMAGAJMO MLADIM, ob tem hitrem tempu življenja, ob pomanjkanju prostega časa, posvetimo vso skrb mlademu planincu, da koristno izrabi prosti čas in ne pozabimo na stalno vzgojo in izobraževanje v mladinskih odsekih PD! 10/ Zaključujem z besedami znanega slovenskega alpinista Čopovega Jože: »PA BOH LONEJ, KO SMO PLANINSKI PRIJATLI!« > PO MO ZASAVJA SREČANJE ZASAVSKE MLADINE Organizacija srečanja zasavske mladine je bila letos zadolžitev Mladinskega odseka PD Litija. Srečanje je potekalo 6. 5. 2006. Vse skupaj se je odvijalo okrog zgodbe .. Davno, davno nazaj so po naši deželi hodili in ropali Turki. Legenda pravi da so čez naše hribe in doline tovorili velike količine ukradenega zaklada. Pravijo, da se jim je pripetil neljub dogodek, skrinja polna zlata jim je padla z voza nekje v Zasavskem hribovju. Po dolgem iskanju po so ga le našli nekje v okolici Janč. Raztresli so ga po oklici in stražijo ga varuhi zakladov. Vsi pravijo da so strašni, pa ni tako, zaklad prav radi delijo z drugimi, vendar pa moraš uspešno opraviti nalogo, ki ti jo postavijo. Domačini so pobrali nekaj zaklada in so ga hoteli obdržati zase, da bi ga lahko unovčili so se odpravili na banko, vendar so jim povedali, da denar ni več veljaven. Ogorčeni so se vrnili na Janče kjer so jim varuhi povedali, da ga lahko unovčijo pri ... No to skrivnost smo odkrili skupaj. Začetek srečanja je bil predviden za 10. uro vendar smo ga prestavili za 45 minut zaradi povezav z vlakom in prihoda udeležencev. Mentorji in vodniki so nam pomagali razdeliti otroke v skupine po 7. Skupine so hodile od točke do točke in pridno zbirali zaklad. Igre so bile različne: košarka, tenis, hokej, lepa drža, nošenje vode, slalom, ... Igra je trajala približno 3h, za pridobljen zaklad (10 cekinov) si je cela ekipa prislužila sladoled, katerega smo pojedli kar 40 litrov. Srečanja se je udeležilo: Planinsko Število Število društvo udeležencev spremljevalcev PD Litija 30 7 PD Hrastnik 32 14 PD Dol 29 14 PD Radeče 7 5 PD Trbovlje 37 6 PD Brežice 16 2 PD Zagorje 42 7 Skupaj 193 55 Z 248 Načelnica MO PD Litija: Maja Mohar > PO MO POSOČJA SPOMLADANSKO SREČANJE POMO POSOČJA NA SONČNICI - MO PD KRIŽNA GORA Prebujalo se je jutro, in sicer v soboto, dne 13.05.2006. Tam nad Vipavsko dolino pod borovim gozdičkom se skriva stoji lovska koča Budanje, tukaj se je vse skupaj pričelo. Ura odbije 9.00 zjutraj in otroci se zbiralo eden za drugim pred lovsko kočo. Otroci z njihovimi mentorji so prihajali iz celotne Severne Primorske iz različnih mladinskih odsekov planinskih društev tega okoliša. Zbralo se nas je 174 otrok in 38 odraslih; in sicer iz MO PD Idrija, Križna gora, Bovec, Cerkno, Tolmin, Nova Gorica, Kanal -Valentin Stanič in Kobarid. Srečanje so organizirali člani MO PD Križna gora. Kam so nas popeljali in s čim so nas pogostili, pa boste izvedeli v nadaljevanju. Približno 9.20h smo peš krenili od lovske koče na Budanjah skozi borov gozdiček v katerem se vije cikcak steza. Steza se je vila zmerno strmo po gozdu in nas pripeljala na prelepo zeleno jaso, kjer imajo padalci in zmajarji svoje vzletišče. Temu kraju se reče Sončnica. Tu nas je pričakal predsednik PD Križna gora in lovec, ki nas je v spremstvu popeljal NOVICE IZ PO MO Gremo skupaj varno v gore! Stran 5 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS NEKAJ MEDNARODNIH po obronkih tega sveta vse do Podrte gore, ki strmi nad Vipavsko dolino in pogleduje na mesto Ajdovščina in daleč tja po Vipavskih brdih do Vogrskega jezera. Ves čas hoje po obronih smo pogledovali z eno oko po stezi z drugo pa na prečudovito Vipavsko dolino. Na Podrti gori smo naredili daljši počitek, kjer nam je član lovske družine pripovedoval o živalih na tem območju. Vsi smo ga pridno poslušali, saj je povedal marsikaj poučnega in zanimivega o tukaj živečih živalskih vrstah. Poudaril je tudi, da na območju Nanosa kraljuje tudi medvedja vrsta. Po končani debati z lovcem smo se odpravili nazaj proti Sončnici. Tam so nas organizatorji pogostili s toplim čajem, poškoti in sokovi. Ko smo se najedli smo pričeli z družabnimi igricami, kjer so tekmovali otroci. Razdelili so se v dve skupini; ena po deset otrok in druga skupina po šest otrok. Družabnih igric so se udeleži vsi mladinski odseki. Tekmovali so z žogo, izdelovali živo zanko, se plazili po kolenih v vrsti in tako sta mentorici Tina in Roberta iz MO PD Križna gora spremljali dogajanje med igricami in si beležili kdo je bil naj hitrejši. Po končanih igricah smo naredili prav veliko skupinsko fotografijo. Kaj pa nagrade za zmagovalce? Tudi za to so poskrbeli člani MO PD Križna gora. Po skupinskem fotografiranju je sledila podelitev nagrad najbolj pridnim skupinam pri tekmovanju družabnih igric. Vreme je bilo sončno, začelo pa je močno pihat, zato nam ni preostalo drugega kot da se počasi premaknemo proti dolini, saj je bil že čas, ker je bila ura že skoraj 13.30. Čas nas je pregnal v dolino ne pa veter. Odšli smo proti vrhu Kovka, ki se razprostira na drugi strani Sončnice kot Podrta gora. Spuščali smo se po drugi strani. Iz Kovka smo se spuščali skozi pašnik, kjer so se pasle krave, ki pa nas niso bile ravno vesele, saj so se kar malo prestrašile in začele divjati po pašniku. Mi pa smo »korajžni« planinci in smo vsi pridno korakali čez pašnik. Prispeli smo v gozd, kjer smo po nekaj minutah hoje prispeli do kolovoza, ta pa nas je pripeljal na glavno cesto, ki vodi iz Cola na Predmejo. Za zaključek nas je čakal še košček poti po asfaltni cesti, ki nas je pripeljala na Col, kjer smo tudi končali našo pešpot. Na Colu smo se razšli in se popeljali vsak na svoj konec Severne Primorske regije.Naše srečanje se je zaključilo 15.15. Hoje skupaj je bilo približno za dobre štiri ure. Zahvaljujem se članom MO PD Križna gora za organizacijo spomladanskega srečanja, zahvala pa gre tudi vsem mladinskim odsekom, ki so se odzvali povabilu in zapolnili našo množično srečanje. Vodja POMO Gorazd Lapanja »Tvoje sanje morajo biti po meri tvoji osebnosti in morajo rasti in se razvijati skupaj s teboj. Edina oseba, ki ji morajo tvoje sanje vlivati strast, si ti sam. Napiši si seznam vsega, kar bi rad bil, delal in imel v življenju. Zamisli si, da je vse mogoče. Potem napravi vrstni red tega seznama glede na to, kaj ti v duši vzbudi največ strasti. Ni pravilnih in napačnih odgovorov, pozoren pa bodi na to, da bodo tvoje sanje z leti rasle in se razvijale. Važnejše od sanj samih je dejstvo, da postaneš sanjač.« (knjiga Največji dar, Jim Stovall) © MEDNARODNI PLEZALNI TABOR V letošnjem letu smo za vas pripravili novo akcijo in sicer plezalne narave. Morda ste si kdaj želeli plezati v noih plezališčih z novimi soplezalci ali preprosto spoznati nove ljudi, s katerimi bi prijetno doživljali vaše ali njihove plezalske uspehe in se imeli teden dni preprosto lepo v hribih na zahodnem delu Slovenije skupaj s plezalci, mladimi iz drugih držav. Družiti se, spoznavati nove prijatelje, plezati... kaj lepšega? Sedaj vam to res kvalitetno in v polni meri lahko omogočimo, saj vas Vodniški servis Izidor in Odbor za mednarodno sodelovanje MK PZS vabita na Mednarodni plezalni tabor. ZA KOGA: Program je namenjen vsem, ki se s plezanjem že kakorkoli ukvarjate ali pa imate preprosto željo začeti z nečim novim ter se imeti neskončno lepo v družbi mladih iz različnih držav. V okviru programa bodo organizirani plezalni vzponi različnih težavnosti v okoliških plezališčih (kratke športno plezalne smeri, boulderji). Torej vabljeni vsi v starosti 18 do 27 let, ki vas plezanje že od nekdaj ali pa vas je sedaj začelo vabiti medse, ter ste v dobri psihofizični pripravljenosti. PROGRAM: Poleg organiziranih plezalnih vzponov program vsebuje še: učenje osnov plezanja in obnašanja v plezališčih, seznanitev z vrvno tehniko, družabne večere in sevede zanimive goste. VODSTVO: Inštruktorji planinske vzgoje, alpinisti, športni plezalci, trenerji in inštruktorji športnega plezanja itd., zdravnik. V ceno so všteti stroški celotne nastanitve in oskrbe (obroki v PUS in malica), vodenje, nezgodno zavarovanje udeležencev in prevozi iz PUS do plezališč. KDAJ: 5. - 12. avgust 2006 KJE: PUS Bavšica CENA: za člane PZS: 45.000 SIT kotizacija: 19.100 SIT oskrba: 25.900 SIT ŠT. UDELEŽENCEV: 20 ROK PRIJAV: 1.7.2006 Gremo skupaj varno v gore! Stran 6 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Vsi prijavljeni boste pred odhodom prejeli podrobneje obvestilo in vprašalnik o dosedanjih izkušnjah in željah. UIAA Global Youth Summit 2005 © RAZISKOVALNO - PLANINSKI TABOR (GYS camp): Romunska planinska zveza (FRAE) vas vse mlade med 14. in 17. letom vabi od 4. - 11. avgusta 2006 na pravi pustolovski tabor v osrčje pogorja Apusenov (zahodni del romun. Karpatov)! Na taboru predvidevajo doživetja polne planinske ture po prekrasnih gozdovih, kanjonih in hribih, kolesarske potepe, plezanje, oglede in raziskovanje jam v področju z največjim številom jam v Romuniji, ter oglede drugih naravnih in kulturnih znamenitosti... seveda pa veliko druženja z drugimi mladimi planinci tudi ne bo manjkalo. In kot pravijo, so to kraji kot nalašč za ljubitelje gorniških pustolovščin! Cena tabora na udeleženca znaša 200 EUR, vanjo pa je vključen celotni program z vsemi lokanimi prevozi, nastanitev v koči s polnim penzionom in strokovno vodstvo. Zborno mesto je na železniški postaji Sancuius (Halta Suncuius, med Cluj in Oreadea), 4. avgusta od 7.30 do 10.00. Med potrebno opremo sodi primerna planinska oprema tako za toplo kot tudi za hladno vreme; pa vetrovka, zaščita pred dežjo in soncem, planinski čevlji in po možnosti plezalniki, čelna svetilka, osebna toaleta, kopalke ter spalna vreča. Nastanitev bo v koči oz. penzionu Plue Pearl (Perla alabastra) v Apusenih. Prijave (največ 4 mladi) sprejema MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana oz. mladinska.komisija@pzs.si do 15. 7. 2006 (lahko pa si svoje mesto seveda zagotovite že prej). V prijavi navedite vse svoje podatke (ime, priimek, naslov, telefon, e-mail, rojstni podatki, PD) ter tudi izkušnje v hribih. Vse dodatne informacije: Zdenka Mihelič, 041/ 222 358 ali zdenka.mihelic@siol.net. Šola se počasi zaključuje za to šolsko leto... Veliko sonca, prijaznih ljudi in iskrivih nasmehov vam želim in... 'mejte se radi! Zdenka Mihelič Tako, letošnji SPOT, ki se je dogajal 20. in 21. maja v Dolini zelenega zlata in sicer v organizaciji PD Dobrovlje Braslovče, PD Polzela, PD Vransko, PD Zabukovica, PD Žalec in MK PZS, smo spravili pod streho. Na tekmovanje se je iz osmih področnih lig uvrstilo 72 ekip, dodatno pa se jih je v odprtih kategorijah prijavilo 18. Dejansko pa jih je potem od 90 tekmovalo le 72. Vse skupaj se je pričelo v soboto na OŠ Vransko. V deževnem vremenu smo ob 11 30 uri uradno otvorili tekmovanje in malo kasneje že pričeli reševati teoretične naloge. Po opravljenih testih se je karavana tekmovalcev preselila na Dobrovlje, kjer so bile pripravljene proge. Start kat. C je bil na Domu prvega štajerskega bataljona na Čreti, start za kat. D in H pa na Planinskem domu na Farbancah. Na Domu prve savinjske čete NOV na Dobrovljah, kjer je bil cilj, pa je vse blatne in premočene tekmovalce čakala večerja in topel čaj. Tekmovalci so potem na vseh treh omenjenih planinskih kočah tudi prespali. Zjutraj so po zajtrku odšli na prizorišče naslednjih tekem in sicer na OŠ na Polzeli, kjer so se jim pridružili še tekmovalci ostalih kategorij (A, B, E, F in G). Tu so za vse tiste, ki jih prvi dan še ni bilo, sledili pozdravni govori, navodila in seveda testi. Nato je sledil boj s terenom in časom, kako s Polzele najbolje in najhitreje prispeti na cilj v biser Savinjske doline Jamo Pekel. Na prizorišču cilja je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo ter za vse potrebne informacije o dogajanju okrog tekmovanja. Naš namen je bil tudi sprotno objavljanje rezultatov, vendar pa nam to v celoti žal ni uspelo. Za vse udeležence in spremljevalce je bil omogočen tudi ogled Jame Pekel po znižani ceni, kar nam je omogočilo Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini. Težko pričakovana razglasitev se je zgodila malce pred sedemnajsto uro, nagrade pa so podeljevali organizatorji s podžupanoma občine Žalec in občine Polzela ter županom občine Braslovče. Organizatorji smo se trudili, da bi se v našem koncu počutili kar se da lepo, in da bi se še kdaj z veseljem vrnili. Glede na pozitivne odzive in pohvale iz večih koncev Slovenije upamo, da nam je to tudi uspelo. Tekmovanje so omogočili: MK PZS, Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Vransko, Občina Žalec, Savinjski MDO, OŠ Braslovče, OŠ Polzela, OŠ Prebold, OŠ Vransko, OŠ Žalec in mnogi sponzorji (gostišče Štorman, FLECK d.o.o., Polzela d.d., Juteks d.d., ...idr.). Na koncu naj se zahvalimo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji za njihovo odlično opravljeno prostovoljno delo, za prijaznost in izredno gostoljubje osebja na planinskih kočah na Dobrovljah, Čreti in Farbancah ter za dobro sodelovanje z MK PZS. SPOT - SAVINJSKA 2006 Gremo skupaj varno v gore! Stran 7 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Rezultati SPOT 2006 Kategorija A EKIPA TOČKE MESTO PD "Dobrovlje" Braslovče 351 1 PD Polzela 322 2 PD Gornji Grad 298 3 PD Gorje 274 4 PD Kostrivnica 256 5 PD Ljubljana Matica 242 6 PD Ožbalt - Kapla 228 7 PD Kobarid 225 8 PD Vinska Gora 216 9 PD Rogatec 208 10 PD Tolmin 202 11 PD Gornja Radgona 184 12 PD Mežica 176 13 Kategorija B EKIPA TOČKE MESTO PD Ožbalt - Kapla 401 1 PD "Dobrovlje" Braslovče 395 2 PD Gornja Radgona 377 3 PD Vransko 372 4 PD Ljubljana Matica 360 5 PD Kostrivnica 333 6 PD Prevalje 327 7 PD Nova Gorica 321 8 PD Vinska Gora 293 9 PD Mežica 267 10 PD Ajdovščina 227 11 PD Gorje 221 12 PD Velenje 114 13 PD Rogatec 85 14 Kategorija C EKIPA TOČKE MESTO PD Domžale 900 1 PD Ljubljana Matica 854 2 PD Zabukovica 779 3 PD Ajdovščina 695 4 PD Laško 671 5 PD Mežica 664 6 PD Nova Gorica 632 7 PD "Dobrovlje" Braslovče 580 8 PD Slivnica 556 9 PD Bohor Senovo 551 10 PD Radeče 522 11 PD Gornja Radgona 460 12 PD Gornji Grad 276 13 PD Šempeter 182 14 Kategorija D EKIPA TOČKE MESTO PD Velenje 908 1 PD Lovrenc 814 2 PD Vitanje 725 3 PD Poljčane 710 4 PD Slivnica 583 5 PD Zabukovica 553 6 Kategorija E EKIPA TOČKE MESTO PD Polzela 419 1 PD Ruše 408 2 PD Gornji Grad 394 3 PD Zabukovica 379 4 PD Ptuj 352 5 PD Ožbalt - Kapla 345 6 PD Rečica 325 Kategorija F EKIPA TOČKE MESTO PD Žalec 382 1 PD Gornja Radgona 306 2 PD Zabukovica 287 3 Kategorija G EKIPA TOČKE MESTO PD Šempeter 413 1 PD Žalec 346 2 PD Boč Kostrivnica 345 3 PD Zabukovica 344 4 PD Polzela 328 5 PD Vinska Gora 292 6 PD Ptuj 281 7 PD Gornja Radgona 140 8 PD Liboje 110 9 PD Zabukovica 79 10 PD Zabukovica 45 11 PD "Dobrovlje" Braslovče -62 12 Kategorija H EKIPA TOČKE MESTO PD Ljubljana Matica 505 1 PD "Dobrovlje" Braslovče 459 2 PD Vitanje 307 3 Braslovče, 25.5.06 Vodja tekmovanj a: Miha Brinovec Več informacij najdete na www.orientacija.net in www.planinsko-drustvo-vransko.si/spot . Gremo skupaj varno v gore! Stran 8 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS GORNIŠKI FESTIVAL MLADIH sobota, 17. junij 2006 Če sodimo po številu mladih, ki vsako leto odkrivamo slovenske gore, so te res "mlado nagubane". Z majhnimi koraki in veliko radovednostjo oživljamo stare pastirske poti, iščemo vsakdanje zgodbe gorske narave in vztrajamo v vzpodbudnem naporu hoje, plezanja in smučanja. Srečevanje v gorah mineva v zadihanem pozdravu na planinskih poteh, veličastno tihem razgledu z vrha ali iskrivem iskanju prihodnjih ciljev. Gorniški festival mladih je celodnevna priložnost, sestavljena iz gorniških naporov in družabnih užitkov. Udeleženci se bomo najprej odpravili na pot iskanja razgledov, dobre malice in prijetne utrujenosti, k ciljem po lastnem izboru ali po predlogih, ki vam jih ponujamo. Popoldan pa se bomo zbrali na skupnem glasbenem pomenku. VABLJENI! vsi mladinski odseki in planinska društva vsi nekdanji in sedanji MKJEVCI vsi, ki imate radi gore Ob 50-letnici ustanovitve Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije in 50-letnici delovanja mladinskega odseka Planinskega društva Domžale. > GORNIŠKA DEJAVNOST Sprehodi, izleti, pohodi in ture za koga Za planinske skupine osnovnošolcev, ki se nameravajo popoldan udeležiti zabave s Čuki. kje in kdaj V Domžalah in bližnji okolici so vam na voljo številne planinske poti in različni cilji, ki bodo zapolnili čas do ubranega petja in plesa. Izberete lahko odsek Domžalske planinske poti (s Trojan v smeri Kolovca ali Limbarske gore, iz Moravč v smeri Murovice, iz Domžal v smeri Krumperka, iz Mengša v smeri Rašice in iz Trzina v smeri Dobena), Koželjevo pot iz Stahovice v Kamniško Bistrico, zahtevnejši gorniški cilj v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp, sprehajalno in doživljajsko zanimivo območje Arboretuma Volčji potok, grad Tuštanj, območje Prevojskih gmajn, trim stezo na Sumberku... Večina ciljev je primernih tudi za hojo v dežju. dodatne informacije Pripravili smo opise za nekaj urno hojo in prijazna doživetja, ki vam jih bomo posredovali po prejemu vaše pisne prijavnice, s katero nam boste sporočili svoje želje. Posredovali vam bomo tudi zemljevid Občine Domžale v merilu 1 : 25.000. Lov za zakladom Krajši orientacijski pohod (predhodno posebno znanje orientacije ni potrebno). Na kontrolnih točkah boste spoznavali trzinske zanimivosti, se zabavali ob srečanjih z različnimi osebami in živimi bitji iz preteklosti ter sedanjosti in pokazali nekaj znanja o... (no, to naj ostane skrivnost). za koga Za skupine osnovnošolcev, ki se radi zabavajo in učijo ob enostavnem orientacijskem pohodu. Velikost skupine je 5 do 8 članov, število vseh sodelujočih skupin je omejeno na 10, vsako skupino pa spremlja mentor/ vodnik ali drug odrasel spremljevalec. kje in kdaj V Trzinu in bližnji okolici od 9. do 13. ure. pripravljalci Članice in člani Mladinskega odseka Planinskega društva Onger Trzin in Planinskega društva Domžale. prijave Obvezne predhodne prijave do zasedbe mest na e-naslov: info@onger.org. dodatne informacije Prijavljene ekipe bodo dobile obvestilo z napotki. Irena Mučibabic, 031 562 092. PROGRAM gorniška dejavnost > IZLETI, POHODI IN TURE Domžalska pot spominov dopoldan > LOV ZA ZAKLADOM okolica Trzina od 9. do 13. ure družabnost in tovarištvo > ZABAVA S ČUKI mestni park pri Občini Domžale ob 14. uri > RAZGLASITEV NAGRAJENCEV FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA mestni park pri Občini Domžale ob 13.30 uri > GRENLANDIJA - fotografska razstava Galerija Domžale od 10. do 18. ure. Vstop je prost Gremo skupaj varno v gore! Stran 9 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS > ZABAVA S ČUKI Gorniško razpoloženi Čuki (Jože Potrebuješ, Marko Vozelj, Vinko Cankar in Matjaž Končan) bodo na odprtem travnatem prostoru potešili željo po radoživosti. za koga Za vse mlade, ki imajo radi gore. kje in kdaj V mestnem parku pri Občini Domžale ob 14. uri. pripravljalci Članice in člani Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale. prijave Prosimo za predhodne pisne prijave zaradi zagotovitve kakovostne organizacije. dodatne informacije Prijavljeni vodje udeležencev bodo dobili pisno obvestilo z napotki (načrt kraja dogodka, mesta za parkiranje avtobusov in avtomobilov, oskrba udeležencev...), ki nam bodo olajšali kakovostno izvedbo. V obvestilu bo tudi omenjen rezervni kraj izvedbe v primeru dežja. Borut Peršolja, 01 7215 714. > RAZGLASITEV NAGRAJENCEV FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA V mestnem parku pri Občini Domžale bo ob 13.30 uri v paviljonu razglasitev rezultatov fotografskega natečaja ob zlatem jubileju, 50-letnici Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Na razpisu je X .......................................................................................................................................... sodelovalo 35 fotografov s 178 fotografijami. Žirija v sestavi Marko Prezelj, Peter Pehani in Luka Markež je izbrala nagrajene in pohvaljene fotografije. Najboljše fotografije bodo ta dan razstavljene v parku. > GRENLANDIJA - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Od 28. maja 1981 do 3. julija 1981 je sedem članov »prve samostojne alpinistične odprave alpinističnih odsekov Planinskih društev Domžale in Mengeš« plezalo na vzhodni obali Grenlandije. Preplezali so 29 smeri različnih težavnosti in osvojili 25 še ne preplezanih vrhov na višinah od 2800 m do 3355 m. Ob 25. letnici prve domžalske alpinistične odprave na Grenlandijo vabimo na ogled fotografske razstave Staneta Klemenca, ki bo odprta od 12. do 25. junija 2006 v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, Domžale; trgovinski kompleks Vele). Na dan festivala bo razstava na ogled od 10. do 18. ure. Vstop v galerijo je prost. Dodatne informacije: Borut Peršolja, Planinsko društvo Domžale, p. p. 66, SI - 1230 Domžale, 01 721 57 14, Borut.Persolja@guest.arnes.si Dušan Prašnikar, Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, p. p. 214, SI - 1000 Ljubljana, 031 694 134, pradusan@volja.net, Irena Mučibabic, Planinsko društvo Onger Trzin, 031 562 092, info@onger.org PRIJAVNICA Odrežite in pošljite do toka, 13. junija 2006 na naš naslov: PD Domžale, p. p. 66, SI - 1230 Domžale Na Gorniški festival pridemo (dopišite ali vstavite Podatki o skupini Planinsko društvo: Mladinski odsek: DA NE Naslov društva: Ime in priimek vodje: Domači naslov: Telefon/GSM: E-pošta: Število udeležencev: 1. - 4. razred: 5. - 9. razred: Število mladih: Število odraslih: Način prihoda: javni prevoz avtobus kombi Podatki o programu_ Pošljite nam informacije:___ izletu (do tri ure hoje)___po Domžalski poti spominov pohodu (do pet ur hoje)___okolici Domžal_ turističnih znamenitostih__Kamniško-Savinjskih Alpah Prosimo, da nam zagotovite spremstvo vodnika: DA NE *** Za Lov za zakladom se prijavite na info@onger.org. Gremo skupaj varno v gore! Stran 10 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS DVE ZELO RAZLIČNI ZIMOVANJI NA ISTI KOMNI Čeprav je minuli mesec minil predvsem v znamenju iskanja kontrolnih točk, nas veliko navdušencev še vedno vztrajno išče najbolj senčne kotičke naših gora in se predaja smučarskim užitkom. V čast iztekajoči se s snegom zelo radodarni zimi in v spomin na prekrasno turnosmučarsko sezono vam bom predstavila dve zimo vanj i našega mladinskega odseka, ki zelo lepo ponazarjata, kako je lahko ista tura v različnih snežnih in vremenskih razmerah različna. Med 17. in 19. februarjem smo zimo vali z mladinsko skupino. V treh dneh bivanja na Komni smo se od koče oddaljili za največ 1500 m, velik podvig pa je bil že priti iz depandanse do Doma na Komni (približno 30 m). Takole je našo dogodivščino opisal Jaka Pelhan v Gorniškem dnevniku mladinske skupine: »Začelo se je še preden se je začelo: kdaj gremo, kaj potrebujemo s seboj, kaj je z bivak-turo,... Tema na spletni strani MO je imela že pred odhodom 45 vpisov. Končno smo se kljub zares tragični vremenski napovedi zbrali v petek ob pol treh na Kongresnem. Od Koče pri Savici smo odrinili proti Domu na Komni z zavestjo, da bo nočno tavanje po snegu še dolgo. In res je bilo. Juretova "dobra urica" se je raztegnila na dobri dve. Na srečo pa so nam namesto grozečih oblakov družbo delale le zvezde na jasnem nebu. Po prihodu na popolnoma izumrlo Komno nas je oskrbnik Igor pogostil z golažem in krompirjem, potem pa na naše veliko presenečenje še s konkretnim kosom štrudlja. Siti smo se odpravili v depandanso, ostanek večera pa namesto ob Katancu (igra Naseljenci otoka Katan, op.) preživeli med prilagajanjem in navezovanjem derez, ki jih kasneje seveda nismo potrebovali, kakor tudi ne cepinov. V soboto smo se slabi napovedi navkljub zbudili v krasno jasno jutro. Seveda ni moglo trajati dolgo: že med zajtrkom so jasnino zamenjali oblaki in veter je že veselo preganjal naokrog snežinke. Vseeno smo se krplj arj i in smučkaiji odpravili proti planini Na kraju. Tam seveda ni bilo nič lepše, pač pa je veter še bolj bril, megla je bila še gostejša in sneg je še bolj bičal v obraz. Zaradi tega smo naše smele jutranje načrte (Kal, 2001 m. n. v., 2,5 h) spremenili: Kozlov rob, 50 m nad bajto, 15 min. Uspeh ni izostal: vrh je padel in spust je bil (vsaj na smučkah) prav uživaški. Opogumljeni z uspehom smo se odločili, da napademo še Srednji vrh. Poizkus se je končal v prav nemarno gosti megli in po krajši malici smo se vrnili po lastni (skoraj že zasuti) gazi do Koče pod Bogatinom, kjer smo se urili v hoji z derezami in uporabi cepina, Jure pa je na svoje veliko presenečenje popolnoma nehote odkril kos snežne odeje, pod katero je bil velik prazen prostor, in ki njegove teže seveda ni vzdržala. Tako je nadaljnjih 15 min čepel do vratu v svoji snežni pasti in nam zatrjeval, da je notri prav prijetno in toplo. Ker nam ostalim ni bilo, smo se pobrali nazaj na Komno in se spopadli v Katancu. Zmagal je Dejan, ki se je izživljal nad nami z različnimi oblikami monopola (les, ruda,...). Na večerjo so se nekateri odpravili kar skozi okno v prvem nadstropju s skokom v velik kup svežega snega. Zvečer smo si ogledali še fotke iz preteklih zimo vanj, potem pa prakticirali kastni družbeni sistem v igri predsednik. Oblast je padala kot za stavo, Jure pa se je izkazal z najdaljšim stažem v zgodovini - 5 mandatov. V nedeljsko jutro smo se zbudili z metrskim zametom pred vhodnimi vrati in ven smo se prebili tako, da sem skočil skozi okno in zamet odmetal od zunaj. Po zajtrku smo se odpravili proti planini Govnjač, vendar smo se (zaradi močnega sneženja in pokanja snežne odeje pod nami, op.) zadovoljili zgolj s pogledom nanjo z bližnjega hribčka. Nato smo odsmučali/odkrpljali navzdol najprej po mehkem novozapadlem puhcu, potem po težkem južnem snegu in končno po ogabnem gnilcu z malo skoijice. Vmes sta Dejan in Gašper uprizorila spektakularen zdrs po dričalnici, ki ga je v Dejanovem primeru zaustavila šele debela bukev, na srečo brez poškodb. Ustavili smo se še v piceriji Moby Dick pri Brezju, kjer smo se šli spet blagovno menjavo s kosi pice ter si končno pomahali v slovo. Lepo je bilo!« Gremo skupaj varno v gore! Stran 11 10. letnik 6. številka MLADINSKA PRILOGA OBVESTIL PZS Konec meseca marca pa smo odšli na Komno še z osnovnošolci. Vzpon na Komno je opisal Jan Nussdorfer, OŠ Franceta Bevka: »Povzpeli smo se mimo Slapa Savice. Pot se je nadaljevala po zasneženi cestici. Po uri hoda smo prišli na ožji del, tako smo hodili še približno tri četrt ure. Potem smo imeli malico. Pot smo nadaljevali še pol ure, ko smo zagledali kočo. Tam smo počakali ostale. Prva, tahitra skupina smo odšli naprej, dobili smo se pri koči. Se sezuli in odšli naprej na večerjo. Jedli smo makarone in za posladek puding. Potem smo odšli v našo hišico, igrali smo se dve igrici in odšli spat.« Naslednji dan smo se zbudili v jutro, precej podobno tistemu izpred meseca in pol, vendar se je že popoldne vreme popravilo in ostalo tako do konca zimovanja. Pia Novak, OŠ Majde Vrhovnik, je ta dan doživela takole: »Vodniki so nas zbudili sredi noči (ob 7-ih). Oblekli smo se in odšli na zajtrk. Malo je rosilo, ampak smo se vseeno odpravili na turo. Vendar je vedno bolj deževalo, zato smo šli le do sedla nad Bogatinsko kočo. Vrnili smo se v kočo ter se preoblekli, ker smo bili mokri. Do kosila smo ostali v koči in imeli predavanje o opremi. Po kosilu smo se odpravili v neko dolino in se učili iskati ponesrečence pod plazom s pomočjo lavinske žolne in sondiranja. Na koncu smo se še igrali in se mokri odpravili na večerjo. Po večerji smo si ogledali diapozitive z Matejinih trekingov po Nepalu.« Tretji dan pa se je, tako rekoč, začelo zares. Prebudilo nas je krasno jutro, zato smo hitro pozajtrkovali, nato pa si vzeli malo več časa za navezavo smučk na nahrbtnike in preverjanje delovanja lavinskih žoln. Ker je bil zjutraj sneg še pomrznjen, smo kar hitro napredovali in celo ujeli skupino študentov na turnih smučkah. Kljub dobremu začetku so bili nekateri do vrha Lanževice že kar malo utrujeni, vendar le dokler se niso preobuli v pancarje in si nadeli smučk. Takrat se je začelo pravo veselje! Ravno prav predelan sneg, da je šlo kot po maslu! Tudi pešaki niso kaj dosti zaostajali v veseljačenju: kjer je le šlo, so se dričali po riti. Malo manj veselo smo se vzpeli še na Srednji vrh. Sneg je bil že precej južen, zato smo imeli kar težko delo. Je bilo pa toliko bolj veselo navzdol grede. Le pešakom je šlo vse težje. Bolj ko smo se bližali Komni, manj je bilo strmine, sneg pa vedno bolj južen, zato smo se do doma prikobacali s skrajnimi močmi. K sreči je sledilo krepilno kosilo. Popoldne smo združili koristno z zabavnim, tako da so otroci po skupinah s pantomimo prikazali različne nevarnosti v gorah pozimi, o vsaki pa smo nato še skupaj razpravljali. Tudi po večerji smo nadaljevali s pantomimo, troedinim ekspertom, improligo in podobnim, pri čemer smo se bolj ali manj še vedno držali planinske tematike. V nedeljo smo vstali še malo prej kot običajno in šli do planine Govnjač, kjer smo prikazali hojo z derezami in cepinom ter vadili ustavljanje s cepinom pri zdrsu. Nato smo se vzpeli še malo po poti na Vogel, odsmučali nazaj na Govnjač ter se strmo vzpeli na vrh Za Gradičem. Sledil je spust do koče, kjer smo se ustavili na kosilu, nato pa nadaljevali s smučanjem in dričanjem vse do doline. Le zadnjih 15 minut je bilo treba smučke nositi. Kmalu zatem, ko smo se posedli po avtobusu, je začelo deževati in plohe so nas nato spremljale skoraj do Ljubljane. Prekrasen zaključek sončnega vikenda v gorah! Maja Koprivšek Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 12 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Gremo skupaj varno v gore! Stran 12 10. letnik 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE SEZNAM IZVOLJENIH ČLANOV ZA ORGANE PZS NA SKUPŠČINI PZS DNE 20. MAJA 2006 V RADOVLJICI Delegati planinskih društev in zborov komisij so na Skupščini dne 20. maja 2006 v Radovljici izvolila izmed IME IN PRIIMEK CLAN PLANINSKEGA DRUŠTVA PREDS] EDNIK PZS FRANCIEKAR PDKranj PODPREDSEDNIKA PZS STANKO GASPARIC Rečica ob Savinji UROS VIDOVIC Ptuj VOLJENI ČLANI UPRAVN [EGA ODBORA 1. TONE TOMSE Radovljica 2. MIRO ERŽEN Mojstrana 3. BORUT PERSOLJA Domžale 4. JANEZ PETKOS Bled 5. FRANC KADIS Dravograd 6. BOJAN ROTOVNIK Soštanj 7. UROS VIDOVIC Ptuj 8. DANILO SKERBINEK APD »Kozjak« Maribor 9. ROMAN PONEBSEK Litija NADZORNI ODBOR, PREDSEDNICA JOŽEFA SRPCIC Brežice NADZORNI ODBOR, ČLANI 1. VILENKA BERTOK OPD Koper 2. ANTONIJA POGACNIK Pošte in Telekoma Ljubljana 3. VOJKO DVOJMOC Lisca Sevnica 4. OLGA KRŽAN ČASTNO SODIŠČE, PREDSEDNIK BRUNO FRIDERIK FRAS Pošte in Telekoma Maribor ČLANI IN NAMESTNIKI ČAS! rNEGA SODIŠČA 1. Dragica ONIC Poljčane 2. Janez BRANK OPD Koper 3. Janez VEBLE Brežice 4. Stanislav BRODARIC Metlika 5. Janez SLABE Logatec 6. Lojze CUZNAR Pošte in Telekoma Ljubljana 7. Jurček NOVAK Moravče 8. Ludvik MIKLAVC Pošte in Telekoma Celje TOŽILEC/NAMESTNIK PRI ČASTNEM SODIŠČU Marjan BOBIC OPD Koper 1 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Na osnovi 15. člena Pravilnika o priznanjih Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS štev.3/2005) objavljamo R A Z P I S NAJVIŠJIH PRIZNANJ PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2006 I. SPOMINSKA PLAKETA Spominska plaketa se podeljuje posameznikom za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ob njihovih visokih življenjskih jubilejih (najmanj 60, 65, 70, 75, 80, 85 in več let). Podeljuje se le posameznikom, ki so za svoje dosežke in delo že prejeli zlati častni znak PZS. Spominska plaketa se podeljuje tudi planinskim društvom ter organizacijam ob njihovih jubilejih za najmanj 60 letno delovanje. Spominska plaketa se lahko podeli posamezniku le enkrat. Jubilej mora biti dosežen v koledarskem letu 2006. II. SVEČANA LISTINA Svečana listina Planinske zveze Slovenije se podeljuje posameznikom ali planinskim organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo. Podeljeno je lahko največ 10 Svečanih listin letno. Predlogi za obe priznanji morajo biti na obrazcu za planinsko priznanje poslani v šestih (6) izvodih pristojnemu Meddruštvenemu odboru najkasneje do 30. septembra 2006. Meddruštveni odbori morajo oblikovati svoja mnenja k predlogom in jih poslati Odboru za priznanja UO PZS najkasneje do 20. 10. 2006. Prepozno prispeli predlogi ne bodo obravnavani! O dodelitvi razpisanih priznanj bo odločal Upravni odbor Planinske zveze Slovenije. Priznanja bodo podeljena na posebni slovesnosti ob koncu leta 2006. ODBOR ZA PRIZNANJA PZS OPOZORILO: v Čistopis Pravilnika o priznanjih PZS je objavljen v OBVESTILIH PZS štev. 3/2005 in na spletni strani www.pzs.si 2 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE KOMISIJA ZA EVROPSKE PEŠPOTI Večna pot 2, p. p. 71, 1000 Ljubljana tel: +386 01 423 54 32, faks: 386 01 423 53 61, +386 041 657 560 Elektronska pošta: prah.joze@volja.net, Ustanoviteljice KEUPS: Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije Evropohod 2006 za mir in sožitje med narodi in ljudmi, za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije, od Beltincev do gradu Podsreda od 23. junija do 28. junija 2006 Evropska popotniška zveza vključuje več kot 50 pohodniških in planinskih organizacij iz 28 evropskih držav, z več kot 6 milijonov članov. Evropohod je osrednja pohodniška prireditev, ki jo organizira Evropska popotniška zveza (EWV, http://era-ewv-ferp.org) vsakih pet let in privabi množico pohodnikov iz cele Evrope. Evrophod bo letos tudi v Sloveniji in sicer od 23. do 28. junija na trasi E7 od Beltincev do gradu Podsreda. Evropohod 2006 v Sloveniji organizira Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) s številnimi gozdarskimi, planinskimi, turističnimi in drugimi društvi ter občinami. Zaključna prireditev Evropohoda 2006 pa bo tokrat na južnem Češkem, natančneje v Čeških Budejovicah. Na prireditvi se bomo zbrali pohodniki iz cele Evrope v začetku meseca septembra 2006. Tudi iz Slovenije. Everopod 2006 je simbolna akcija Evropske popotniške zveze z namenom združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Sodeluje več kot 20 držav, med njimi tudi Slovenija. Želja EWV je, da čim več evropskih pohodnikov obišče tudi ostale evropske države ter spoznajo pokrajine in ljudi izven meja svoje matične države. Evropska popotniška zveza je izdala poseben katalog EURORANDO 2006 v treh jezikih (nemškem, francoskem in angleškem), kjer so predstavljene ponudbe 14 evropskih držav za enotedenske pohode. Med njimi je tudi enotedenski EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA, Beltinci - Podsreda. ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 3 Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE INFORMACIJE ZA UDELEŽENCE EVROPOHODA 2006 SLO Drage pohodnice, spoštovani pohodniki, približuje se 23. junij 2006, ko se bo v Beltincih pričel letošnji Ev- ropohod. Za lažjo organizacijo in prijetnejše doživljanje pohoda vam sporočamo nekaj pomembnih informacij. 1. Evropohoda se lahko udeležijo vsi ljubitelji pohodništva, ki želijo organizirano prehoditi del evropske pešpoti E7 SLO od Beltincev do gradu Podsreda po priloženem programu. Pohodniki med prireditvijo upoštevajo navodila organizatorja. Na pohodu hodijo na lastno odgovornost. Organizator ima v primeru višje sile ali posebnih okoliščin pravico do spremembe smeri ali delne odpovedi, če bi bila izvedba nevarna ali nemogoča. 2. Na odsekih poti kjer je predviden prevoz bodo organizirani posebni avtobusi. Udeleženci, ki koristijo te storitve plačajo stroške teh prevozov ob vstopu v avtobus (npr. Kog - Ormož, Borl - Ptuj, Ptuj - Borl, ...). Vsi, ki se udeležujejo pohoda več dni s prenočevanjem imajo te storitve vštete v ceno. Na startu bo možno kupiti bon za kosilo, dnevnik pohoda in ostalo. 3. Evropohoda se lahko udeležite vsak dan posebej ali več dni skupaj. V primeru večdnevnega sodelovanja so vam na voljo storitve organizatorja (prenočevanja, prehrana, prevozi), ki vam omogočajo brezskrbno hojo in doživljanje pokrjine več dni ali na celotni trasi. 4. Pohodniki, ki se udeležijo celotnega Evropohoda imajo v ceno všteto: 7 polnih penzionov (prenočišče v dvoposteljnih sobah, večerjo, zajtrk in kosilo), vse prevoze na pohodu vključno z prevozom iz letališča, dnevnik pohoda, celotno organizacijo in vsa gradiva na Evropohodu. Cena za udeležence celotnega Evropohoda znaša 93.600,00 SIT. Pohodniki, ki se udeležujejo 2 dni, 1 polni penzion: prenočišče v dvoposteljni sobi (možnost doplačila enoposteljne sobe), večerja, zajtrk, 2 x kosilo, prevozi, dnevnik pohoda in organizacija 12.300 SIT. Pohodniki, ki se udeležujejo 3 dni, 2 polna penziona: prenočišče v dvoposteljni sobi (možnost doplačila enoposteljne sobe), večerja, zajtrk, 3 x kosilo, prevozi, dnevnik pohoda in organizacija 23.100 SIT. Pohodniki, ki se udeležijo 4 dni, 3 polni penzioni: prenočišče v dvoposteljni sobi (možnost doplačila enoposteljne sobe), večerja, zajtrk, 4 x kosilo, prevozi, dnevnik pohoda in organizacijo 33.900 SIT. Pohodniki, ki se udeležujejo 5 dni, 4 polni penzioni: prenočišče v dvoposteljni sobi (možnost doplačila enoposteljne sobe), večerja, zajtrk, 5 x kosilo, prevozi, dnevnik pohoda in organizacija 44.700 SIT. Pohodniki, ki se udeležujejo 6 dni, 5 polnih penzionov: prenočišče v dvoposteljni sobi (možnost doplačila enoposteljne sobe), večerja, zajtrk, 6 x kosilo, prevozi, dnevnik pohoda in organizacija 55.500 SIT. Organizacijski odbor Evropohoda ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 4 Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE PODROBEN PROGRAM EVROPOHODA 2006 SLO Petek, 23.6.2006 BELTINCI OB 9.00 začetek kulturnega programa in otvoritev EVROPOHODA 2006 SLO 9.30 odhod pohodnikov 10.30 prihod v IŽAKOVCE (pogostitev in Bujraši) 11.30 odhod pohodnikov z brodom v VERZEJ 12.30 prihod pohodnikov v VERZEJ (svečanost in prigrizek) 13.00 odhod pohodnikov iz VERŽEJA 13.30 prihod pohodnikov v BANOVCE (kosilo za pohodnike) 14.30 odhod proti KRIŠTANCEM 15.30 prihod v KRIŠTANCE 16.00 odhod proti LJUTOMERU 17.00 prihod pohodnikov v LJUTOMER 17.30 svečanost v LJUTOMERU Prenočevanje v Ljutomeru. Sobota, 24.6.2006 LJUTOMER OB 9.00 začetek pohoda v centru mesta. 10.30 prihod v ŽELEZNE DVERI (ogled lončarstva) 11.00 odhod na JERUZALEM 12.00 prihod na JERUZALEM (čas za kosilo) 13.00 odhod proti MIKLAVŽU 14.00 prihod v MIKLAVŽ (sprejem za pohodnike) 14.30 odhod proti KOGU 16.00 prihod na KOG (svečanost in sprejem) 17.00 odhod z avtobusi v ORMOŽ 18.00 prihod in sprejem v ORMOŽU Nedelja, 25.6.2006 ORMOŽ OB 9.00 začetek pohoda pred hotelom. 10.00 prihod v VELIKO NEDELJO (sprejem za pohodnike) 10.30 odhod v PODGORCE 12.00 prihod v PODGORCE (čas za kosilo) 13.30 odhod proti FORMINU 14.30 prihod v FORMIN (svečanost) 15.00 odhod proti BORLU 16.30 prihod na BORL (svečanost za pohodnike) 17.30 odhod pohodnikov v PTUJ z avtobusi 18.00 sprejem pohodnikov iz tujine oziroma stalnih pohodnikov v PTUJU Ponedeljek, 26.6.2006 Odhod avtobusov iz Ptuja ob 8.00 z železniške postaje BORL OB 9.00 začetek pohoda na gradu 5 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 10.00 prihod v CIRKULANE (prireditev in okrepčilo) 11.00 odhod v GRADIŠČA 12.00 prihod na GRADIŠČA (okrepčilo) 12.30 odhod proti DRAVCEM 13.30 prihod v DRAVCE (čas za kosilo) 14.30 odhod na DRAVINJSKI VRH 16.00 prihod na DRAVINJSKI VRH (okrepčilo) 16.30 odhod v PODLEHNIK 18.00 prihod v PODLEHNIK (svečanost za pohodnike) 18.30 odhod avtobusov v Ptuj (prenočevanje v Podlehniku) Torek, 27.6.2006 7.45 odhod avtobusa z železniške postaje Ptuj 8.10 odhod avtobusa iz Podlehnika DOLENA OB 8.30, začetek pohoda 9.30 prihod na JANŠKI VRH (sprejem in pogostitev) 10.00 odhod na PTUJSKO GORO 10.30 prihod v DOKLECE (okrepčilo) 10.45 odhod na PTUJSKO GORO 11.45 prihod na PTUJSKO GORO (sprejem in ogled cerkve) 12.45 odhod z avtobusi v DOLINO WINETOU (kosilo) 14.00 odhod v ZAVRŠE z avtobusi 14.10 odhod pohodnikov na DONAČKO GORO 15.45 prihod na vrh DONAČKE GORE 16.00 odhod proti RUDIJEVEMU DOMU 16.30 prihod v RUDIJEV DOM (sprejem in svečanost) 17.00 odhod proti ROGAŠKI SLATINI 17.30 prihod do avtobusov 18.00 prihod v ROGAŠKO SLATINO (sprejem in svečanost) Prenočevanje v Rogaški Slatini Sreda, 28.6.2006 BISTRICA OB SOTLI OB 9.00, začetek pohoda 7.30 odhod avtobusa iz hotela v Rogaški Slatini 9.30 odhod avtobusa iz Podčetrtka 10.30 začetek pohoda v BISTRICI OB SOTLI 11.30 prihod na SVETE GORE (svečanost, ogled, kosilo) 13.00 odhod proti Podsredi 14.15 prihod do table (svečanost in pogostitev) 15.00 odhod proti gradu PODSREDA 16.20 prihod na grad 17.00 pričetek svečanosti ob zaključku Evropohoda 2006 SLO 19.00 odhod avtobusov Program pripravili: Antun Mlinarevič, Jože Prah in mag. Uroš Vidovič ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 6 Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE EVROPOHOD 2006 bodo spremljale številne kulturno, etnološko in kulinarično-enološko obarvane prireditve. Po Evropski pešpoti E 7 vas bodo vodili planinci, gozdarji in turistični delavci. Za zbrane žige na E 7 od Beltincev do gradu Podsreda, ki jih lahko zbirate tudi v naslednjih petih letih, boste prejeli posebno značko na Evropohodu 2011. Vsak pohod, sprehod v Naravo skozi gozd ima svoj čar. Bodite del njega in se pustite presenetiti. OBIŠČITE EVROPOHOD 2006 V SLOVENIJI Inf.: Uroš Vidovič, uros_vidovic@yahoo.com ; Jože Prah, prah.joze@volja.net , 041 657 560. Srečno pot pohodnikom na Evropohodu 2006 v imenu organizacij, ki sodelujejo v Komisiji za evropske pešpoti v Sloveniji: Zavoda za gozdove Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije in Zveze gozdarskih društev Slovenije. Hodite na lastno odgovornost. ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 7 Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE KOMISIJA ZA EVROPSKE PEŠPOTI Večna pot 2, p. p. 71, 1000 Ljubljana tel: +386 01 423 54 32, faks: 386 01 423 53 61, +386 041 657 560 Elektronska pošta: prah.joze@volja.net, Ustanoviteljice KEUPS: Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije PRIJAVNI OBRAZEC ZA EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA Spoštovani! Pred vami je prijavni obrazec za EVROPOHOD 2006 SLO. Za lažjo organizacijo in vaše dobro počutje na Evropohodu vas vljudno prosimo, da obrazec izpolnite ter ga po e ali navadni pošti vrnete na naslov: Planinsko društvo Ptuj, Prešernova 27, 2250 PTUJ oziroma na uros vidovic@yahoo.com kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije o pohodu. Ime in priimek:_ Naslov:_ E naslov:_ Odseki Evropohoda oziroma dnevi, ko bom sodeloval: Prosimo, da točno navedete kdaj boste prispeli ter se vključili v Evropohod (npr. v soboto, 24.6. ob 8.44 z vlakom v Ljutomer, ostanem do torka, 27.6. do Rogaške Slatine, 3 X prenočevanje). Nisem vegetarijanec Sem vegetarijanec Prispem z lastnim prevozom oziroma javnim (podčrtaj), zgoraj navedite dan, uro in kraj. Cene za posamezne opcije z vključujočimi storitvami so v prilogi. Plačilo se izvede najkasneje do 15.6. na TRR: 04202-0000493764 pri NKBM d.d., Planinsko društvo Ptuj, Prešernova 27, 2250 Ptuj, ki vodi finančne posle za KEUPS v akciji EVROPOHOD 2006 SLOVENIJA. 8 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE Stran Z/UO 32. letnik / 6. številka