UČITELJSKI LIST
GLASILO »ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU*'.
Izhaja L, 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučite j u Buzetu. - Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izda ateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 17
V Trstu, dne 10. junija 1922.
Leto III.
PODTAKNJENA KRIVDA
V poročilu o prihodu kraljeve dvojice na Kras in v Postojno, je priobčila «Edinost» med drugim tudi sledeče vrstice:
«Kraljica se je spustila v pogovor s poslancem Lavrenčičem in se je informirala glede naših šol. Ko je poslanec Lavrenčič omenil, da je veliko število slovanskih šol v Istri še vedno zaprtih, se je obrnila kraljica h gen. civ. kom. Mo-sconiju in se pogovarjala z njim o tem vprašanju. Izjavila je nato posl. Lavrenčiču, da je tega krivo dejstvo, ker primanjkuje slovanskega učiteljstva. Slovanski učitelji naj se le vrnejo na svoja mesta; vsi bodo zopet sprejeti. Poudarila je tudi, da je kTalj za to, da se nam vse šole odpro.s
Poslanec Lavrenčič ni odgovoril ničesar na te besede. Zakaj ne, tega ne vemo. Mogoče pa je dvoijno: ali da r>i našel v tistem trenotku primernih besed, ali pa da je umolknil, frapiran od bridke ironije, ki je tičala pač v tem, da je gen. civ. komisar v svoji informaciji zvrril vso krivdo naše šolske mizerije na učteljstvo samo. Bežalo je kar tako preko meje! Vrne naj se in šole bodo odprte pri tej priči, vse do zadpje!
Molčali bi o tem dogodku, ko bi se bil dovršil razgovor kako drugače, — nikakor pa ne smemo molčati, ko se nam hoče naprtiti tak črn greh na ramena. Molčali bi, ko bi vedeli, da ni gen. civ. komisarijat dovolj informiran o naših šolskih razmerah; ker pa vemo, da je d< bro poučen, nas prevevajo drugačna čustva.
Gen. civ. komisarijat ve prav dobro, da je bilo slovansko učiteljstvo v Jul. Krajini preganjano in primorano^ zapustiti svoja mesta. Nočemo trditi, da ni odšel ta ali oni prostovoljno preko meje, ali takih je bilo malo in so bili le izjeme; resnica pa je, da je bila velika večina odsotnih učiteljev primorana zapustiti domovino. Vprašamo-: kdo pa zapušča z lahkim srcem domovino in posebno še takrat, ko ve, da mu tudi v novi domovini ne bodo cvetle rože?
Gen. civ. kcmisarijatu mora biti vendar znano, da so pisali vsi slovanski listi v Jul. Krajini o preganjanju učiteljstva. Znano mu mora biti, da so posamezna učit. društva in tudi «Zveza» intervenirala že neštektokrat pri oblasteh — in tudi pri civ. kcmisarijatu samem — zaradi preganjanja učiteljstva, kakor tudi zaradi sprejema
odpuščenih. Podrobnosti ne bomo navajali — bilo bi pač absurdno.
Proti krivičnosti pa niso nastopila samo učit. društva in «Zveza», temveč tudi poslanci v Rimu. Oblastem so torej vzroki zaprtja šol dobro znani, a vedoma se potvarjajo in se delajo nevedne.
Kako zelo je oblastem pri srcu slovansko šolstvo v J. Krajini, so dokazale z veliko skrbjo za naraščaj učiteljstva: slovensko in hrvatsko učiteljišče je namestila na dveh skrajnih točkah Primorja — v gorski Tolmin in albansko vas Arbanasi pri Zadru! Dokazalei so tudi z veliko skrbjo za definitivna imenovanja službujočih učiteljev! Nekateri čakajo že 13 let na defenitivno imenovanje!
Za vse te krivicce so bile vse intervencije, prošnje in protesti običajno brezuspešni. Gospoda pri vladi gre preko naših besed, preko resnico ifi pravice, zskst) prava pravica je vedno na strani močnejšega.	—
Ker imamo to spoznanje, zato smo uverjeni, da so vse obljube in tudi obljube o priliki raznih svečanosti — prazne fraze. Zato ni veliko škode, če n. pr. gosp. posl. Lavrenčič ni izgovoril vsega, kar je imel morda na srcu. — Dokaz o praznih frazah nam je nudila Sežana, Še v tisti uri, ko so se Slovenci poklonili kralj, gostom, so bili tepeni. «Edinost» od 4. jun. piše (po «Gor. Straži») o tem in mimogrede tudi o preganjanju učit. takole: «Dolgo smo verjeli besedam (gen. civ. komisarija) in mislili, da ima resno voljo vzpostaviti v deželi mir in red, toda... prepričali smo se, da sto bile vse njegove besede obljube in zahrbtne laži!... Kako naj vpliva na ljudstvo dejstvo, da spremljajo najvišjega predstavnika države ob njegovem prvem obisku dežele ljudje... ki so pod odgovornostjo Mosconija rušili, požigali naše domove, bili kmete in delavce, izganjali duhovnike in učitelje?...*
V isti štev. «Ed.» čitamo poročilo iz Pazina, ki govori o novem surovem nastopu proti učiteljstvu v Istri. Dne 1. jun. je hrvatsko učit. zborovalo v Pazinu. Na zborovanju je bil tudi vladni zastopnik, tamkajšnji okrajni nadz. Med zborovanjem pa je udrla med zborovalce sodrga, pou mendrala spise, ki so bili na preds. mizi, žugala zborovalcem ter zahtevala takojšnje prekinje-nje zborovanja. Med sodrgo so- bile tudi uradne osebe, ki bi morale biti isti čas v službi. Okr.
nadz. ni ukrenil ničesar proti sodrgi. Zborovalci so se razšli, a deputacija je odšla na okrajni korr.isarijat, da protestira.
Kakor vidimo, se preganjanje učiteljstva nadaljuje še vedno*. In kem. Mcsconi želi, da se učiteljstvo vrne?! Kdo pa bo skrbel za njegovo varnost? Mosccini? — Poskrbi naj prej za varstvo teh, ki so ostali in za deber in številen učit. naraščaj, potem se bo lahko govorilo o tistih, ki so zapustili domovino!!
Vsiled še vedno nadaljujočega se preganjanja učit. lahko sklepamo, da ne smemo polagati važnosti na razne poklonitve in na puhle fraze,
ki padajo ob takih prilikah v odgovor. Lokalna politika, ki stremi za malenkostnimi prido-tvami, mora stopiti v ozadje; na njeno mesto mora stopiti širokopotezna: moči politič. mož morajo biti posvečene poti, k vodi do sporazuma italijanske in jugoslovanske vlade, zakaj edino to dejstvo nam lahko prinese koristi, ki nekaj tehtajo.
Pa ne samo med tema vladama, ampak med vsemi mora priti do sporazuma, po modernih smernicah, ki so na obzorju... Vsa Evropa mora izbirati med resničnim bratstvom in ljubeznijo*, ali pa med ognjem in mečem....
O STANJU, RADU I TAKTICI HRV. UČITELJSTVA ISTRE
Hrvatsko učiteljstvo Istre sa zanimanjem prati rad i nastojanje «Učitelj. lista» u ovo zadnje doba pod uredništvom kol. Pahora i verna mu somišljenika Hreščaka. Oni hoče — ako ih dobro shvatismo — podignuti u učiteljstvu ot-pornu snagu i ratobornost, našteje od ččveka našeg i učitelja stvoriti borca u potpunom smislu reči. Hoče i žele, da bude učitelj ponosan, sr-čan, odvažan makar nasilan, a uz to da bude uvažen u društvu svojim znanjem, al još više svojim odlučnim, izrazitim radom, ne toliko u školi, koliko izvan nje. — Ne če da zna-du oni za doskočice, smicalice i krivudaste staže; ne če da znad-	- opor-
tunističko deLovun,:. Same napred bezobzirce! njihova je deviza i metoda. Pori se samo i opet 'bori, pa makar nastradao i paol Pošto, drže oni, svaka borba ipak na koncu konca do-naša svoje plodove, pa bilo tu i zrtava, bez kojih — csvedoeeni smo svi — nema uspeha, a najmanje u borbi za osobne, stališke prebitke i pravice. Oni vode našeg učitelja iz školske sobe u arenu borba i natecanja; na bojno polje za svoje ideale, ne toliko učiteljske, uzgoijne i staleške, koliko za socialne; pa zato ne vole razmišljati i pisati o pedagoškim pitanjima. Ne vole oni učitelja u pravem smislu reči zaposlena školom, uzgojom i učenjem, što veči dio dana proboravi u školi i u svojo j sobi nad knjigom, olovkom ili peroni u ruci. Njima je simpatičniji učitelj kao društveni radnik, poslovodja, kaoi vodja ljudstva i masa, kao prcmicatelj raznih diruštava, pa da svagde propagira svoja načela. Novi i mladi naši slov. urednici putem »Učitelj, lista* nukaju nas i po-zivlju na rad — izvan školskih zidina. Učitelju, radi! Radi u društvu bilo kao klerikalac, ili nacionalac, bio kao* socialista ili komunista. Samo radi, vrti se i miči, ruj, minicaj obaraj, ruši sve, što ti smeta u društvenom životu i što ti preči ostvarenju tvojih težnja. Radi, ali odlučno, otvoerno i pošteno. Drugčije ne može da govori pučki učitelj, koji je zvanjem dužan da prednjači svomu narodu svojim poštenim,
javnim i privatnim životom i radom pripadao on bilo kojoj Stranci. Pa zato sve dosad rečeno
0	pisanju «Učitelj. lista», u koliko se toi odnosi na pcticaj na kretanje, na rad i odvažnost, možemo i moramo potegnuti* i na hrvatsko učiteljstvo Istre, keje osobito sada rabi saveta, a još više poticanja na oduševljenje u borbi za učiteljske, kulturne i uepčečovečanske ideale. Znamo, da novi slov. urednik «Učitelj. lista« piše večma kao pripadnik svoje komunističke stranke nego li sa sta.jališta člana naše organizacije, ipak i mi, hrvatski učitelji u Istri, koji nismo njegove političke stranke, moramo* več kao učitelji i pučki prosvetitelji prihvatiti načela i metode rada, reda i borbe, štu ih ističe. i širi putem našeg glasila , za sada barem u teoriji, počte krvte prilike bistri, e\ vlada samo pravo jačega bez pardona, volja hrvatsk. učitelju prihvatiti se i poslužiti druge metode rada, nastupa i borbe, a da spasi što se spasiti dade u korist narodnog školstva i prosvete. I mi u Istri usvajamo učiteljev rad i izvan škole. Osve-dočeni smo, da i mi u Istri moramo se oduševlje-no i odlučno boriti za staleške i kulturne ideale; boriti se samozatajom, koja isključuje svoiju ličnu lagodnost i korist; svešču te staleškim i ljudskim ponosom, koji isključuje ropsku ponižnost, lisičenje i lizanje pred močnijim; osve-dočeni smo i mi u Istri, da nema uspeha u bilo čemu bez borbe, sastavne i neprekidnute, bez čvrstog osvedočenja u uspeh njezin; znamo i mi hrvatski učitelji u Istri, da vlada i pobedjuje on a j samo hitro, koji odvažno, neustrašivo, bez-obzirno i hitro radi, nastupa i stupa u borbu, a ovo osobito*, ako se radi u društvu disciplino-vane organizacije. Verujemo i mi u mučeničkoj
1	na kušnju izloženo Istri u moč organizacije, u kojoj se bori jedan za šve, a svi za jednoga. Znade i hrvatsko* učiteljstvo Istre, da ne valja samo rezignirano šuteti i trpeti nepravedno ne-kullurna nasilja i progonstva, a osvedočeno je i o torne, da malodušje ne vodi ni čemu, a najmanje pravom životu i pobedi, te da je ono po-četak propadanja i neuspeha. Nastojimo i mi u Istri pobijati bojažljivost, plašljivost i kukavič-luk, a gojiti i uspirivati u čOveka energiju te duševno i telesnu jakost, te ga postaviti u mo-
ralni i fizički položaj i stepen borbenosti. I mi u Istri odsudjemo laž, neiskrenost, ulagivanje mogučnicima i vlastodržcima; prekim okoim gledamo one, kojima je jedina i prva misao — džep i trbuh za što žrtvuju svu svoju osebnost: žrtvuju svoje pogubljene nazore i ideale; klonimo se i mi istarsko-hrvatski učitelji onih, koji krše zapt (disciplinu) stalešku, i onih, koji ba-ciše solidarnost, kolegialnost, prijateljstvo i pobi atknstvo kao tobož staru nemedernu robu na smetište; omalovažujmo i mi one tebožnje su-zvanike, koji traže slamicu u eku svoga kolege, pa i prijatelja, samo da mu naškodi i ga omalo-važi i prikaže opčinstvu niškim, kešto je i — sam nizak. Mrzimo i mi one, koj grade svoju osobnu -sreču» uništavanjem svciga kolege; al ujedno preziremo i one, koji bacivši sa sebe svako ljudsko i osebno dostojanstvo, gaze blato nemorala, a druge, koji bih radi svoje lakomnosti i niške csobne osvete zatajiše sebe, svoje mleko i krv majčinu! Ov.i nemoralnici i Heros-trati blate učiteljsko ime i stališki ponos.
Ne gledamo ni mi u Istri lepim okom na one niške duše srednjevečnog mentaliteta, što se po-služuju i med kolegima laži, himbe, licemerstva i pretvarenja. Žigošemo i mi dvojaki moral: privatni i javni, osobni i društven, prema čemu netko govorom ili perom odobrava, hvali i za-stupa nešto, što nam ne čini eklatantno'.
S ve ove socialne mane imamo mi u Istri na oku, te ili suzbijamo i prečimo im porast i ra-širenje sv im sada mogučim sredstvima, večma privatnim no javnim putem.
No ini hrvatski učitelji u Istri upiremo prstom
na ene svoje kolege, koji ne vrše svoje zvani-čne dužnosti, zlorabeči poznatu sada «slobodu» rada ili nerada u školi. Ovi su za nas grdobe i kulturne narodne izdajioe. Naši pogledi su upe-reni na ove, i nastojimo im cmedjašiti broj. — Spomenusmo mnoge društvene poroke (mane), akoprem nisu u nas mnogobrojno zastupane, premda imadu iza rata gnojno i plodno tlo. — Jest nešto u nas u Istri, što nas drži u nekoj sta-novitoj moralnoj višini, a to je naše narodno čuvstvo, te ljubav do sveg gaženog, tlačenog, isisanog, prezreneg naroda: ljubav do besprav-nog i zapuštenog istarskeg seliaka i proletarca. Mi hrvatski učitelji čutimo prema njima veliku odgovornost i dužnost; u nama jeste sila, što nas podjamlje, rasplamčuje, oduševljava da posvečujemo svetie skromne sile njemu — siromaku, a bez svake pretenzije do hvale i nagrade. Ovo naše idealno raspolcženje čuva nas od društvene i moralne iskvarenosti i gnjiloče.
Ovo naše narodno-socialno čuvstvo ne do-zvoljava nam da se klanjamo' i prigibamo šiju pred bogatunom ili silnikom, a ni pred službenim kretiteljem. Naše demokratsko čuvstvo i nazori, pa liuibav naša do majčinog jezika i naše narodnosti preči nam rasti u nerad te istočnu ravnodušnost i fatalizam. A da ne padnemo opet u pogubni pesimizam, što grize biče pojedinca i društva, čuva nas domači krščanski edgoj i nadzor. —
Ovo bila bi u glavnim konturama' duša hrv. učitelja Istre, a u izsoženom okviru vrti se rad njegov u narodu kao član svoje staleške organizacije.	(Svršit če se).
POLEMIKA.
LE VEILLON HEURTEUR IN TOV. ŠEPIČ
«Pučki prijatelj® je 11. maja priobčil dolg napad na urednika U. lista tov. Vinka Šepiča. Del tega napada ponatiskujemo, da se vidi, kakšen «častit človek® je istrski učitelj, ako ni za složno narodno delo odvetnikov, učiteljev, duhovnikov, trgovcev in — kmetov in delavcev, kakor je lepo sestavil to družbo brezimni «Heurteur». «Gnilo jabolko® je, «črvič, naša nesreča® in najbrže tudi «izdajica», čeprav so mu že streho palili nad glavo, ko so drugi sedeli na varnem. «Taj gospodin® (naš tovariš Šepič) bi namreč najraje izzval v Istri kulturni boj... kakor je slišal dopisnik zvoniti in če tudi ni ravno tako res, vendar je kulturni boj že na papirju «Pučkega prijatelja® hudo razburljiv. Vrhu vsega tega pa tov. Šepič še v.... komunističnem «Učiteljskem listu® napada, ali boljše: pričenja napadati, da bi se hitreje razpalil ta... strašni njegov kulturni boj, ki bo jutri zajel vso tužno istrsko zemljo v divje, donebesne plamene. In tako dalje, če ni mogoče pravzaprav ničesar stvarnega povedati!
Vendar je napad na našega dobrega Šepiča tako nesnažen, da sili človeku strupen komentar v pero. Zelo nas zanima, kako se bo razvila vsa ta osebna gonja, ki je prišla ravno v času, ko so se slovenske narodne vrste razklale do tal za vsako takozvano složno narodno delo. Vemo pa dobro, da ostane tov.
Šepič vkljub gonji kot človek in kot učitelj isti poštenjak ket je bil deslej in da ne bodo vsi taki zlobni napadi ni najmanj škodovali njegovemu dobremu imenu.
Kar se pa tiče «Učiteljskega lista® nismo «Puč-kemu prijatelju® dolžni prav nobenega odgovora. Če tega še ne ve, mu tem potom razločno povemo. Baje še zmerom obstoji organizacija jugoslov. učiteljstva v Julijski Krajini in «Pučki prijatelj® menda še ni višja instanca te organizacije. Tudi niso doslej še vsi učitelji «gnila jabolka® in «črviči» in kar imajo še gospodje takih laskavih nazivov za nas, zato se nam «Pučki prijatelj® zastonj obeša na suknjo. Kolikor verno, je Zveza še vedno toliko samostojna, da ji ni treba plesati po žvižganju junaka, ki tiči za res možatim «Le Veillon Heurteur-jem».
Naj sledi njegov odlomek:
Kad je Italija zaposjela ove krajeve naš položaj u Istri se je strašno pogoršao. Naše ljude su počeli za-tvarati, proganjati, mučiti, internirati itd. itd., tako da ih je večina morala ostaviti našu dragu Istru i iseliti u Jugoslaviju. Sve je zapuštalo narod i bježalo glavom bez obzira. Jedini koji su do zadnjeg časa ostali s narodom i s njime trpili, to su bili naši vri-jedni učitelji i svečenici, kojma če narod morati ostati do smrti haran i spominjati se njihove požr-tvenosti. Ti učitelji i svečenici, koji su ostali u ovim krajevima, živu u najtjesnijim i najboljim odnoša-ima medjusobno i narodom, tako da danas lako
ustvrdimo da u našim narodnim redovima vlada po-svemašnja jednodušnost.
Kao što se nalazi izmedju svakih desetak jabuka po koja gnjila, tako imademo i mi izmedju dobrih narodnih dobročinitelja jednog crviča, koji nikako ne može vidjeti, da se naš narod, koji je podvrgnut tolikim patnjama, stoji složan i jedinstven. Taj naš crvič, ta naša nesreča je gosp. učitelj Vinko Šepič u Buzetu. Kako čujemo, on bi na svaki način htio iza-zvati kulturni boj u Istri, što mi svi odsudjujemo kao naše največe zlo, i time oslabiti naše narodne redove. Najgore je cd toga gospodina to, što ruši narodne redove baš pod plašten narodnog jedinstva! To je skrajna nemoralnost! Najprije je počeo napadati u komunističkom «Učiteljskom listu* naš koledar «Istranin» i predbacivati «T. dr. u P.», da nije pozvalo na suradnju učiteljstvo, da ga omalovažuje, da pozna sistem, da ne bi škodilo uzvratiti «zub za zub!» itd. itd. Kad je bio s jedne Strane upozoren neka pazi što piše neistinite vijesti, onda je izjavio: «...Znam, bilo mi je rečeno da pošaljem što god za koledar «Istran;n», ali meni nije pravo, što če jed-noga dana i «klerikalci» reči da rade za narod!!!*
Jugoslovensko učiteljsko društvo v Pazinu je poslalo uredništvu «Pučk. prijatelja* tole:
Šaljemo Vam izvadak zapisnika odborske sjed-nice J. učit. dr. v Pazinu, obdržane dne 18. maja i tražimo na temelju u Opaske uredništva tiskana 4. maja 1922 na drugoj strani — četrta kolona da u smislu sledečeg izvadka imenuje svoja 2 članova časnog suda i javi njihova imena društvenom tajniku Antunu Ladavcu u Pazinu.
Izvadak:
«Odborska sjednica prosveduje protiv članka-do-pisa otisnutom u P. P. 1. maja 1922, kojim se javno napalo društvenog predsjednika i urednika Uč. lista, Vinka Žepiča, čime se društvo osječa uredjenim. Zaključuje se pozvati 1) Uredništvo P. P. odvisno vlasnika «Tiskovno društvo u Pazinu*, 2) Predsjednika Vinka Žepiča, da imenuje svaki po dva člana časnog suda, /koji se odluči na temelju istrage na či-joj je strani krivnja.
Časnom če sudu pripasti i dva člana Jugosl. uč. društva, jer je i ovo tangirano.*
— Zahtevamo, da se javnosti radi ovaj poziv tiska u narednom broju Pučkog prijatelja.
ČIKA JOVA IN ŠE KAJ
Učit. list mi je z ozirom na Cika Jovo in njegove pesmi nedavno postregel s kašo, ki naj bi doka-zala(!), da je Zmaj Jovanovič slab mladinski pesnik, da je v svoji veliki ljubezni do srbske mladine a v majhnem spoštovanju do tuje lastnine kradel na levo in desno itd. Ker se vsekdar in povsod držim gesla «naglica ni bila nikoli nič prida*, mu tega nisem mogel kar na slepo verjeti in sem hotel v to zadevo še sam pogledati. Pa me je tega dolgočasnega
KONCERT „PEV. IN GLASBENEGA DRUŠTVA" V GORICI 31. V. 1922
O koncertu goriškega pevskega društva hočem spregovoriti svoje najstrožje mnenje z namenom, da koristim stvari, ki ni le meni sveta, temveč gotovo tudi pevovodji, zboru in odboru društva. Že s samim lepim programom so dokazali, da jih stroga sodba samo vzpodbudi in da navodila, ki peljejo po trnjevi
dela rešil slovenski prevajalec Cike Jovinih pesmi, Alojzij Gradnik sam, ki jo priobčil dne 30. maja t. 1. v «Slov. Narodu* sledeči
Odgovor na oceno.
Dr. I. Pregelj je o knjigi «Malaj in Malon* priobčil v Času zv. 4. sledečo oceno. (Tu navaja Gradnik prvi odstavek Pregljevega člančiča, objavljenega tudi v Učit. listu in nadaljuje): Tako «ccena». če samo mimogrede cmenim, da stoji v Breznikovi slovenski slovnici 1916., str. 73 sledeče: pes-psa (poleg pesa), da se glasi Prešernova zabavljica: «tem gre Slave pesom lajati, lice lizat*, da poje France Levstik: «Pesa ste me imenovali* in da stoji v »Trgovcu beneškem* (prevod O. Zupančiča): «Kot su-jete cd praga tujega pesa*, moram označiti opazko o «misijonarjenju» iz «osebnih ozirov* kot zlobno insinuacijo, za katero, odkrito rečeno, zaman iščem povoda v svoji preteklosti in v svoji sedanjosti.
Kar se pa samega «misijonarjsnja» tiče, vidim, da bi bilo potrebno ne samo med slovensko deco. Morda bi potem dr. Pregelj poznal tudi srbsko literaturo tako temeljito kakor nemško in morda bi iztaknil, da so tudi nemški pisatelji hodili na trgatev k srbskim, n. pr. Roda Roda k Branislavu Nušiču in ne samo Jovanovič Zmaj h Kopischu. Če je prof. dr. Pregelj, ki pozna nemške čitanke za srednje šole bolje od mene, dognal, da je Zmaj prevedel pesem o «Belem Jelenu* iz nemščine, je vse to hvale vredno in bi mu priporočal, da objavi to svoje odkritje tudi v Srbskem književnem glasniku, kamor v prvi vrsti spada. Ali govoriti, da sem jaz podtaknit Zmaju kot izvirno pesem, ki ni izvirna, je milo rečeno —■ ako ni storil dr. Pregelj tega z osebnih ozirov — precej nerodno izraženo. Kajti podtaknit: bi mogel samo tisti, ki bi vedel, da pesem ni izvirna. V tem slučaju menda samo dr. Pregelj.	Dr. Alojzij Gradnik.
Tako torej Gradnik! Od stvoje strani pa ugotavljam še to: Pregelj dolži Zmaja samo »neizvirnosti*, ocenjevalec v Učit. listu je napravil iž njega, najbrž ne pomotoma, kar naravnost »plagiatorja*. Kdor ni v svojih literarnih študijah še tako daleč, da bi mogel ločiti pojma »neizvirnost* in «plagiat», res ne more biti človek «velikih gest*! In še nekaj! Ce ozmerjam Zmajeve pesmi s «plažo», pravim «tujo plažo* in sicer samo zato, ker baje kradejo kruh slovenskemu stradajočemu(!) «umetniku», če trdim, da so te pesmi slabe, potem moram to svojo trditev vsaj nekoliko podpreti z razlogi, veljavnimi pri ljudeh, ki se bavijo z literaturo. Seveda brez vseh velikih gest in praznih besed. Potem šele lahko zahtevam, da se moje mnenje upošteva, kar se bo gotovo tudi vsekdar zgodilo pri vseh resnih ljudeh. Če pa tega ne storim, potem dokažem le, da pri svoji kritiki nimam poštenih namenov in niti čiste vesti.
Janko Samec.
poti k tempelju umetnosti, ki stoji visoko na Parnasu.
Naloge zbera so silno težke. Največji ideal zbora je instrumentacija — instrumentalno prednašanje zborovih skladb. Iz zbora mora vse tisto sijati, kar izžareva iz velikega orkestra. Kakor hitro se zbor zaveda te velike naloge, mora premagati vse težkoče zborove tehnike: zborova simetrija je že ena važnih nalog. Pri četveroglasnem zbornem stavku je navadno vodilni glas v sopranu, pri moškem zboru v
tenorju, fundament — nekak «orgelpunkt» pa v basu — zato je treba polagati največjo pažnjo terna dvema zunanjima glasovoma. Ostala dva glasova sta bolj posredovalca, nekaka opora za melodijo v sopranu (ali tenorju), nekakšna vez med soprane m in basom. Notranja glasova sta železen drog pri ograji vrta, zunanja glasova pa girlanda, ki objem-lje ta drog. Četveroglasen stavek primerjamo lahko tudi drevesu: Bas je deblo, notranja glasova sta veje in zelenje drevesa, sopran pa je cvetje. Interpret je zemlja, ki daje sok koreninam tega drevesa, ki rodi sad, katerega uživa poslušalec ob dobro zapeti pesmi. Tak sad prižge v srcu peslušalčeveni večno lučko. To pa se bo zgodilo šele tedaj, ko bo interpret odprl srce in duh solncu, ki sije nad tem drevesom: komponistu skladbe.
Oba zunanja glasova morata biti po kvaliteti m kvantiteti najbolje zastopana. (Kvaliteta basov is posebno tenorjev je pri naših zborih slaba zaradi pijače in kajenja.) Kakšno mora biti razmerje teh dveh glasov do ostalih notranjih dveh, odločuje seveda kvaliteta pri sopranih oziroma tenorjih in
basih.	,
Barve posameznih glasov se morajo izenačiti, zliti v eno samo. Barveno izenačenost pa je mogoče doseči, le če bi se posamezni pevci zbora vadili v solopetju. Vsaj elementaren nauk o solopetju bi ms-ral obvladati vsak član zbora. Pravilno dihanj, vokalizacijo in registriranje. Samo tako bi dosegli zbor izenačenost barv pri posameznih glasovih m jasno vokalizacijo. Dokler ne znajo poedini pevci pravilno postavljati tona, če se ne vadijo v vokali-
skega zbora iz samo slovenskih ljudskih in umetnih pesni.
Adamičevo Franico je zapel moški zbor dobro. Pri predavanju sem pogrešal diskretne dinamike v lirskih momentih — to so najslajši pianissimi, ki morajo biti slični instrumentalnemu predavanju.. Motiv «Oj bolna Franica leži, pri njenem srcu zdravja ni» obkroža besedilo kot žalni flor. Obrazi pevcev niso tega čustva izrazili. Jaz sem mnenja, da mora zapeto čustvo odsevati tudi na obrazu. Ako poje človek brez navdušenja, brez občutenega veselja in bolesti, ima obraz in cči mrtve, ako pa občutimo, kar pojemo, se zrcali na našem obrazu skala naših čustev. Za primer naj navedem dva motiva te pesmi, pri katerih, bi moral biti izraz obraza različen. Elegičen spev «Bolna Franica leži...» in pa radosten motiv «Nasproti mu skočila je, ga srčno poljubila je...»
Lajovčeva «Kiša pada» je bila ena izmed najslabših celega večera. Soprani nimajo v višini še tako razvitega glasu, da bi mogli to pesem peti. Sopran mora pri tej pesmi zlogovati pianissimo v višini teške lege. Izven tega je bila interpretacija brez vsake poezije. Dominantni konci fraz, ki so karakteristični pri tem zboru, iz katerega veje srbski ljudski ton, so bili kar odrezani. Morali bi biti lepo vzdržani, tc so vendar akordi hrepenenja, ki sijejo v neskončnost. Vse razpoloženje v tej pesmi je vi-zicnarno. Prednašanje mora biti priprosto in diskretno.
Ples Kralja Matjaža istega skladatelja se je prav dobro zapel. Želel sem si pri tej pesmi samo še več
zaciji in pravilnem dihanju, je vsaka izenačenost j grešnega temperamenta:	to je nekak jugoslovanski
barve izključena. (Pri enem največjih svetovnih o:-	"K-"'«"	•»=»«♦!»»=
kestrov, kakor je orkester Gewandthausa v Lip-skem, imajo vse instrumente na lok: violine, viole, čele in kontrabase, od samo enega izdelovalca instrumentov, samo radi enotne barve.)
Zelo potrebne so tudi vaje poedincev v intonaciji, ritmu in dinamiki. Brez vaj v intonaciji ne dobijo pevci rutine gotovosti (sigurnosti) v vseh intervalih.
(Posebno pri moderni glasbi, ki je polna križev in težav: enharmonike, hromatike in alteracij). Ritmične vaje nas pripeljejo k življenju .— živi vodi in vež-banje v dinamiki nam še le da luč in senco, diskretno dinamiko, ki izraža najgloblja in najmehkejša razpoloženja naše duše.
Nauk o dinamiki in fraziranju je večini naših zborov španska vas. Izvaja se samo to, kar je zapisano, skrite dinamike, ki nam jo odkrije samo težek problem fraziranja, — ne iščemo.
In tako sem prišel k največji hibi naših zborov: brezmiselno in brezčustveno petje same melodije, ne da bi od srca in duha bila objeta in porežeta vsaka beseda. Vsak pevec mora imeti smisel za poezijo in zborovodja mora biti interpret-poet. Ne samo tisto poezijo, ki je v besedilu, melodiji, ritma, harmoniji, polifoniji, dinamiki — temveč tudi tisto skrito lepoto, za katero nima poet besed in komponist znamenj — mora interpret najti: Interpret ne sme samo reproducirati temveč tudi ustvarjati: to je umetnost.
V koliko je zadostil goriški zbor omenjenim zahtevam in nalogam zbora naj odloči autokritika pevovodje in pevcev. Česar se ni naredilo, naj se po možnosti razmer intenzivno prične delati, slabo naj odpade; in dobro, ki je bilo pri predavanju tega večera v veliki meri, naj se izpopolnjuje.
Program je bil sestavljen izvzemši češkega žen-
ples: «Kolo», ki zahteva mnogo plemenite strasti.
Izmed treh koroških ljudskih pesmi je bila najboljše zapeta «Jaz mam pa konjča bela». — «Dober večer, ljuba dakle* in pa «Gor čez izaro» bi pa lahko izostali. Svetoval bi bolj neznane ljudske pesni. Interpretacija teh ljudskih pesni, kakor tudi zborov, ki so v ljudskem tonu zloženi, mi ni prav nič ugajala. Ako hoče zbor dobro zapeti ljudske pesmi, mora biti tehnično na višini. Ljudske pesmi so po obliki priproste in enostavne, a po vsebini zelo bogate po skriti lepoti. Priprosto stvar lepo zapeti je ena izmed najtežjih nalog. Prednašanje teh pesmi je bilo za moj okus — salonsko. Dobro bi bilo, da bi o interpretaciji naše ljudske pesmi obširno spregovorili naši skladatelji in glasbeni esteti.	•
Rihovskega ženski zbor se je zapel prav lepo. Škoda, da ni pevovodja izbral raje katerega izmed naših ženskih zborov, saj jih imamo na izbero.
Devovo «Še ena» in Adamičevo Fantovsko je zapel moški kvartet. Predavanje prve pesmi se mi je zdelo parodično. Obe pesmi sta bili z navdušenjem zapeti. Tenor mi je posebno imponiral, le škoda, da ostali trije glasovi, posebno bas niso bili primerni za petje v kvartetu.
Em. Komelova: «Pesem beguncev je zložena v klasičnem slogu in prežeta religioznega čustva. S to pesmijo je Komel dokazal, da je poleg Fajgeljna, Forsterja in nekaterih drugih eden izmed najboljših slovenskih kontrapunktistov. Pesem je bila dobro naštudirana in tudi dirigirana. Komelu prisrčno čestitam! Tekst k tej skladbi je spesnil France Bevk in jo je imenoval prvotno «Vstajenje». Pesem se je parodično spremenila zaradi razmer. Iz vse skladbe pesmi pa zveni — prvotni tekst: Vstajenje.
Pirnatova »Pomlad in jesen* je že za nas malo obledela. Bolj bi nas interesiral Leban, Hajdrih, Rihar in drugi.
Zadnja točka Sattnerjeva «0 nevihti* me je pustila hladnega.
Izgovorjava je bila pri vseh pesnih pomanjkljiva. Pomomljala se je večina soglasnikov. Izgovorjava na «1» je bila že davno pokopana, ne vem čemu jo spet vlečemo iz groba.
Koncert je bil srednje dobro obiskan. Priprostega ljudstva sploh ni bilo. Ali se prireditelji premalo brigajo za ljudstvo ali je pa ljudstvo od svojih voditeljev enostransko vzgojeno. Izgovor, da bi bil to koncert samo za verižnike, je prazen. Vstopnina je znašala samo tri lire. Slovenskih glasbenikov sploh
ni bilo. Ti hodijo raje v tuja gledališča in pišejo o njih navdušene kritike. Kje ste bili ta večer: Grbec, Mirk, Šonc, Vodopivec, Kokošar, Doktorič, Orel, Bunc?!
Goriška lista «Nazione» in «La Voce del Isonzo» sta napisala zelo laskavo poročilo o slov. lokalni glasbi in njenem predavanju tega večera. Goriškemu «Pevskemu in glasb, društvu* in njegovemu pevovodji iskreno čestitamo na tem uspehu. V še večjo vzpodbudo povem, da imamo tudi mi že mnogo naraščaja, ki bo znal v bodočnosti drugače ceniti naj-poštenejše delo.	Srečko Kumar.
FELJTON
IVAN PREGELJ: PLEBANUS JOANNES £
«.... maledicimus et bene-
dicimus; persecutionem patia-mur et sustinemus;blasphema-
mur et obsecramus......»	—
Sv. Pavel.
«Es gehort zum Begriff des Lebendigen, dass es wachsen muss, — dass es seine Macht ervveitern und folglich fremde Krafte in sich hinein nehmen muss...»	Fr. Nietzsche.
Današnja doba v umetnosti je jasno pokazala, da tvori ravno ideja, izražena v obliki, ki jo zahteva doživetje v umetnikovi duši — podlago umetnine. Moderni človek, ki je prestal v mrzličnem razvoju kapitalizma in v njega največji krizi — svetovni vojni, fizično in moralno svojo Golgato, išče vzporedno s svojim socialnim stremljenjem- tudi poti v novo duševno življenje, stremi za preporodom svoje no-trajnosti, poglabljajoč se v najabstraktnejše življenjske probleme, iskajoč in krčevito oprijemajoč se novih idej, ki bi ga mogle spraviti v duševno ravnovesje. In ker dobi vse duševno stremljenje človeštva svoj najvišji izraz v umetnosti, vidimo ravno v moderni umetnosti zrcalo boja modernega človeka, boja za idejo in pa zrcalo njegovega duševnega stremljenja, ki gre za poduhovljenjem življenja. Moderna umetnost izraža najabstraktnejša doživetja človeške duše in mora seveda preko dosedanjih oblik izražanja,, ki so preozke in preomejene, da bi mogle obseči vse ono, kar občuti, misli in hoče moderni človek.
Tudi vsaka idejna struja stremi danes za preporodom, skuša zajeti in objeti življenje naše dobe, spraviti v sklad svoje bistvo z novimi zahtevami in stremljenji modernega življenja. Tudi katolicizem gre v svoji najnovejši dobi za tem. Iskanje poti za dosego človeka v okviru novih življenjskih oblik je našlo tudi v njegovem naročju odmeva v svojem socialnem kulturnem in etičnem stremljenju, izražajoč se v umetnosti najjačje pri Francozih (Paul Bourget, Bene Bazin) in Italijanih, (Giov. Papini).
Eno najmočnejših del, ki izražajo to idejno stremljenje, je brez dvoma Pregljev «Plebanus Joannes*, poglobljen posebno še po globokem notranjem doživetju ideje. Snov je vzeta iz zgodovine, iz prve polovice 16. stoletja, iz dobe, ko je bilo moralno propadanje katolicizma v polnem teku, pripravljajoč tal nastopu Luthra in reformaciji, kot odsev celotnega začetka propadanja celega družabnega sistema — fevdalizma in gospodujočega razreda — fevdalne gospode. V to dobo, ki nam jo pokaže takoj v začetku v pravi luči: « .... la metropoli della Chri-
stianita e piena di lussi, di crapuli, di Puttane, dl
Bordassi, di Ruffiani e d'ogni vitio enorme..........»
— postavi Pregelj ,kot ostro nasprotje vsemu temu propadanju svojega junaka Janeza Podrebuježa, človeka ki se potom odrekanja in askeze, boreč se proti samemu sebi in v neprestanem boju proti vsemu svojemu okrožju povzpne do duševnega ravnovesja, ki ostane kljub vsemu svojemu nemoralnemu milieu-ju moralno zdrav. Toda bori se vse svoje življenje, mnogo pretrpi in preboli, preblodi in premoli, predno najde po dolgem času zopet nekaj tiste sladke sreče in radosti, beroč «Unus Deus et Pater omnium, qui est super omnes
et in omnibus nobis.........» — in obudivši si slijko
iz sanj, ko mu govori z razpela Križani: «Nisi razumel, da je zrastel hrast in je prav tisti les, kot v semenu in prav tisti sok, kakor v želodu. Vsi so en les! Otroci! Vsi so rojeni!* Vikar Janez doseže takrat svojo resnico, doume smisel svojega življenja. ‘Vstane v sveže jutro in gre v ritmu čudnega gesla: «Vsem odpustiti, vse odpustiti, vse ljubiti, vsi so o-troci. To je resnica. To je luč.* In na prižnici spravi komaj iz sebe, dolgo iščoč izraza svojemu nememu občutju, besede: «Ljubezen mater obudite v sebi! Otrok ji je otisnil bradavico na prsih in se ji je gnojila. Pa mati ni ostavila otroka. Ljubezen božjo smo
križali, a nas ni zavrgla......»
Roman je po svoji konstrukciji zgrajen enotno, vedno na podlagi vodilne ideje, ki je pri Preglju živo občutena in globoko doživeta, kar daje delu veliko umetniško vrednost, in kar smo predvsem pogrešali pri prejšnjih njegovih delih, iznad .katerih se je kar čez noč visoko povzpel. Slogu in obliki daje znak zgodovinskega obiležja, kakor Anatole France v svojem «Coignardu» in v «Kuhinji pri kralijci gosji Nožiči.* Njegov slog se odlikuje prav posebno po svoji mistični ritmiki in pa po izklesanosti katere klasičen vzor so predvsem vikarjeve pro-povedi. Mojsterstvo v tehniki pa nam kaže razvrstitev snovi. — Oprema knijge je sijajna. 'Kraljeva slika izraža Joannesa v trpljenju in boju, sliko Kristusa, ki ga je hotel izklesati, pa je zadobii njegove lastne poteze. —
Brez dvoma nam je hotel predočiti Pregelj v tem svojem romanu današnjo dobo, postavljajoč v nasprotje z vsem današnjim moralnim propadanjem svoj nravni ideal človeka — asketa. In kot tak ima «Plebanus Joannes* ogromen pomen. On je vtele-sen moralni ideal modernega krščanstva, prerojenega katolicizma, prototip ene skrajnosti modernega moralnega stremljenja, dočim je moderno moralno stremljenje druge skrajnosti vteleseno predvsem v junaku ruskega pisatelja Arcibaševa — Saninu, ako abstrahiramo imaginarnega Nietzschejevega nadčloveka. In — mutatis mutandis — sta danes moralni ideji teh dveh romanov, ki tvorita bistvo etičnega
stremljenja modernega človeštva; na eni strani sa-mozatajevanje, odrekanje, askeza, na drugi strani pa zadostitev svojim poželenjem in nagonom, egoizem. Prva je globlja, a nam kaže izraz resignacije, beg od življenja; druga ima sicer več kontakta z življenjem, a vsebuje nevarnost, da se razblini v plitko in prhlo epikurejstvo. Vendar ni cilj modernega človeka ne resgnacija, ne poplitvičenje On ne bo
IZ ORGANIZACIJE.
Učiteljsko društvo sežanskega okraja je zborovalo v Komnu dne 11. majnika t. 1.
Zborovanja se je udeležilo 43 tovarišev in tovarišic.
Tovariš J. Pahor je v predsednikovem imenu pozdravil navzoče ter pojasnil: Tov. Hreščak, predsednik našega društva, je danes odšel v Sežano k seji okr. šol. sv. Pri okr. šol. svetu se je namreč vršil skrutinij izza zadnjih (novemberskih!) volitev učiteljskega zastopnika. Tov. Hreščak je dobil pri tej volitvi 53 od 65 oddanih glasov, medtem ko je pri predzadnji volitvi dosegel 39. Organizacija je torej pokazala svojo moč. To je naše zadoščenje, zakaj zakon so teptali in zlorabljali, medtem ko smo mi varovali samo svoje pravice. Naš vzajemni in trdovratni nastop je dokazal, da smo bili kompaktni in taki moramo tudi ostati. Danes pa, žal, moramo grajati nenavzočnost nekaterih tovarišev in tovarišic. Pri zadnjem zborovanju smo sklenili, da bomo objavili imena vseh tistih, ki bodo izostali od zborovanja.
Nato se ugotovi nenavzočnost tovarišev in tovarišic, ki so: Bekar Alojz, Cenčič Marija, Fakin Marija, Gerdol Ivan, Gregoretič Anton, Kaus Avrelija, Kenda Ferdo, Klemenčič Anton, Kocjan Jožef, Kosovel Anton, Ravbar Josip, Skok Olga, Stipanič Franja, Škert Štefanija, Šinigoj Josip, Šonc Alojz, Štrekeij Albin, Tanče August, Tomšič Živko, Turšič Herma, Živec Franja.
Večina teh se ni opravičila.
Nato se preide na dnevni red. Poroča tajnik tov. Rustja.
Ekscerpt tajnikovega poročila:
Učiteljstvo sežanskega okraja se je zbralo dne 10. junija 1920. na Opčinah ter po 16 mesečnem prisilnem mrtvilu zopet začelo z rednim društvenim življenjem. Na istem zborovanju si je učiteljstvo izbralo pripravljalni odbor. Poverilo mu je nalogo, naj pregleda in preuredi pravila prejšnjega društva ter jih predloži pristojni oblasti v potrditev. Odbor je storil to v najkrajšem času; oblastvo je pravila potrdilo.
Dalje je poročal tajnik o vsem, kar je društvo storilo ob istem času: o agitaciji za vstop v delavsko zbornico, o posredovanju za dobitev samostojne nekdaj potrebne aprovizacije, o prizadevanju ureditve štetja službenih let v J. Ben kakor v starih provincah, o delu proti uradni izdaji zgrešenih učnih načrtov, o posredovanju v gmotnem oziru učiteljstva, o nastopu proti nezakoniti premestitvi tov. Hreščaka, o agitaciji za pridobitev naročnikov «Nov. Rodu», o sestankih radi zadružništva in organiziranja zadružniške ideje, o referendumu v okr. š. svet o iniciativah za izvedbo šolske reforme in o ustanavljanju kmetijskih nadaljevalnih šol, o komisiji, ki naj bi kontrolirala delovanje okr. šol. sv. pri nameščanju učnih moči, o pritisku na «Zvezo» radi znane ‘ izjave®, radi izboljšanja U. L., radi izobražene ak-
molil. «Ti naredi, da ugasne mladost v krvi............>,
ampak bo moral iskati predvsem poglobitve v kontaktu z življenjem, v katerem bo mogel doseči podlago za polen razvoj in razmah vseh svojih sil in sposobnosti in na tej podlagi stremeti proti idealu izpopolnitve. Na ta način bo služil človeštvu in sebi in mu ne bo treba drugod iskati si smisla življenja.
VI. M.
cije; o pasivni volilni pravici v občinske svete, o ukrepih za nabavo knjig šolskim knjižnicam, o sistematičnem izobraževalnem delu mlajšega učiteljstva ter o zavlačevanju definitivne rešitve glede novih poviškov in izboljšanja plač, ki poteka od 1. jan. 1921. dalje. Omenil je še nešteto osebnih intervencij posameznih odbornikov pri raznih oblastih. —
K tajnikovemu poročilu se je oglasil tov. Pahor in pojasnil nastop glede nameščenj, kateri je tedanjega okr. šol. nadzornika ozlovoljil, a šolska oblast je pri vsem tem upoštevala sklep učiteljstva. Glede občinskih volitev pa se mora učiteljstvo uveljaviti samo. Če je bilo poprej priviligirano, ni imelo ničesar več od svojih pravic, a po novem obč. vol. redu pride učiteljstvo ob te pravice. Glede tega je posredovala tudi «Zveza», kakor tudi druga ital. društva, a žal, brez uspeha. Konsekvence se niso izvajale, učiteljstvo se radi strahu pred globo ni zavzelo za to, da bi prišlo v obč. zastope, če izvzamemo redke izjeme. Tu je dokaz, da smo politično premalo zreli. Ni čuda, če so šli mimo nas, saj smo sami krivi. Tudi društveni odbor ni storil vse svoje dolžnosti. Nekateri odborniki se sploh niso udeležili sej, torej, niso delali. Želja vsega učiteljstva naj bi bila, da bi si izvolili pravi odbor. Odborništvo je častno mesto in mesto dela.
Blagajničarka tov.ica Anica Macarol je podala svoje poročilo, iz katerega je bil razviden lep prebitek. Vendar je omenila tudi člane, kateri plačujejo članarino zelo neredno in se niti ne odzovejo večkratnemu povabilu. — Pričujoči so poročilo vzeli na znanje ter je odobrili enoglasno, predsednikov namestnik se je v imenu vseh blagajničarki še posebej zahvalil,
V debati je prodrlo mnenje, naj se društvo finan-cijelno utrdi. Iz prispevkov je razvidno, da se je organizacija razrasla. Nastalo je vprašanje: kam s prebitkom. Sklenilo se je denar naložiti pri kaki hraml-nici kakor poseben fond za pomoč in podporo bolnim tovarišem in tovarišicam. Kako naj se ta vsota m eventuelni prirastki uporabijo, naj odloči odbor. Člani, ki neredno plačujejo članarino, se bodo pri zborovanju imenovali.
Volitev odbora: Izvoljeni so bili:	Al. Hreščak,
predsednik; Gojko Ščuka, podpreds.; Iv .Kosmina, tajnik; Justina Bizjak, tajn. namestnica; Anica Macarol, blagajničarka, Jos. Pahor, Vekosl. Bolle, odbornika; Josip Rustja, poročevalec.
Pri zadnji točki dnevnega reda se je učiteljstvo izreklo še enkrat in odločno proti celibatu tovarišic, o čemer so v seji izrednega odbora že razpravljali. Učiteljstvo je tudi sklenilo pozvati izr. dež. odbor, da naj se poteguje za 35 letno učiteljevanje.
Končno se je pretresala neprijetna zadeva, ki s<< je izročila društvenemu razsodišču, da jo preišče in poroča pri prihodnjem zborovanju.
Delegati za Zvezino zborovanje 1922 (Sežansko u-čiteljsko društvo): 37. Bolle Franc, 38. Bizjak Justina, 39. Grgič Silvo, 40. Kocjan Ivan, 41. Kosmina Ivan, 42. Urbančič Marija.
Delegati za Tolmin za bodoče delegacijsko zborovanje: 1. Torkar JuLka, učit. v Podbrdem. 2. Kemperle Elka, učit. Zakojca p. Hudajužna. 3. Mesar Ljudmila, učit. Cerkno. 4. Marija Obleščak, učit. Tolmin. 5. Bogataj Franc, učit. Kobarid. 6. Ivančič Ivo učit. Sužid p. Kobarid. 7. Drekonja Ciril, učit. Št. Viška gora p. Slap p. Idr. 8. Podgornik Filip učit. Slap p. Idr. 9. Sivec Franc, učit. Kred p. Robič. — Namestniki:	1) Kenda Zorka Ponikve p. Slap p.
Id. 2. Pagan Franja, Tolmin. 3) Močnik Josip, Volče. 4) Strgulc Alojz, Tolmin.
Delegati za goriško učit. društvo so: Boštjančič Katarina, Klančič Emilija, Jelšek Amalija, Strel Otilija, Vilhar Zora; Arrigler Anton, Bratuž Anton, Berce Jožef, Kramer Franc, Nemec Peter, Reja Leopold, Rojic Jaka, Tušar Anton, Urbančič Lojze in Verč Alojz.
Novi rod. S 6. številko je končano 1. polletje. Šole naj začnejo takoj, pobirati naročnino za 2. polletje in naj skušajo dvigniti število naročnikov. Prihodnja številka bo dvojna, t. j. 7. in 8. skupaj in izide že zadnje dni junija. Zato naj pošljejo šole naročnino z izpremembo v številu naročnikov že do 18. t. m.;
KNJIŽEVNOST IN UMETNOST
Koncert zvezinega pevskega zbora v Postojni je
uspel izborno. Nekatere točke so bile podane še mnogo bolje kot v Gorici. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva. Podrobnejše poročilo prinesemo prihodnjič.
Slovenska Šolska Matica je izdala sledeče knjige: Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovnih šol. Za učiteljišča priredil Fr. Fink. Str. 76. — Telovadba. Razlaga telov. teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po Tyršovem sestavu 1. stroka. Proste vaje, redovne vaje, hoja in tek, rajalne vaje, (2. zv.) od 97—200 str. Sestavila dr. Lj. Pivko in Adolf Schaup — XIX. zv. Pedagoški
pozneje došle izpremembe se ne bodo mogle upoštevati pri ekspediciji za julij in avgust. Ker bo prihodnja številka dvojna, naj poberejo pri mesečnih plačevalcih za dva meseca skupaj, tedaj 2 liri. Obenem se opozarjajo šole, da si uredijo nabiranje naročnine pri mesečnih plačevalcih za septembersko številko, ki izide ob koncu počitnic. Uprava vnovič polaga nabirateljem na srce, da naj delajo tako, da ne bo padlo v počitnicah število naročnikov, ampak da bo rastlo.
Pošljite nemudoma zastalo naročnino.
Na seji Tržaškega učit. društva, ki se je vršila v petek, kjer so bdi poleg odbornikov tudi zastopniki vseh šol, se je sklenilo, da se odpošlje protest na šol. oblast zaradi samolaških tiskovin. Obenem se je sklenilo, da pišemo končne redovne registre vsi dvojezično. Disciplina organizacije zahteva, da se tega vsi strogo drže Eventuelni strahopetci bodo javno razkrinkani.
Popravek statistike naročnikov «Nov. roda» v koprskem okraju: Šola v Dekanih ima 6 naročnikov, ne samo 1, ker je bilo pozneje priglašenih še 5 naročnikov.
zbornik za leto 1921. Uredil dr. K. Ozvald. Obsega razprave dr. S. Dolarja i. dr. Rih. Župančičeva, dr. J. Bezjaka, dr. K. Ozvalda in Fr. Žgeča, dalje poročila in ocene novih učbenikov. (Jos. Brinar, Pav. Flere, Silv. Kranjec, S. Dolar).
BIBLIOGRAFIJA.
Izšle so sledeče knijge:
Zevako — Levstik: Kraljevi vitez.
Rabindranath Tagore: Vrtnar, zbirka krasnih ljubezenskih spevov, v lepem Gradnikovem prevodu.
Ivan Cankar: Romantične duše. Cankarjev dramatični prvenec.
Prosper Merimer — VI. Levstik: Karmen.
Green: Za milijoni.
RAZNO
Vsled obilice poslov ni mogel naš list zasledovati velike debate o duhovniškem celibatu, ki jo je razvila to pomlad umetniška revija «Jadranka». Popravljamo nekoliko to zamudo s priobčenjem uredniške listnice «teologu», ki se je zaletel v »Jadranko* v minolem aprilu. Glasi se tako:
Prav ste storili, da ste zašli v semenišče, kajti ako bi se Vi oženili, bi ne osrečili soproge. Svoje žene ne more ljubiti človek, ki ne spoštuje žensk. In glej tirarara gre nadalje: kdor ne spoštuje ženske, ne čisla niti lastne matere, a kdor ne ceni lastne mamice, naj se pogrezne v brlog iskat polžev in glist. To se pravi, da niste niti za bogoslovnico, kajti vi zametujete žensko, oziroma to, kar je izumil Stvarnik, zametujete torej stvarstvo dotičnika, ki ste se mu posvetili, zavračali bodete potemtakem nekdaj morda tudi načela, ki ste si jih izbrali za svojo življenjsko oporo! — Sic!
Ali jo je dobil pod nos «teolog»! Še danes si ma-nejo roke pri uredništvu »Jadranke*. Zlati vek zdaj Muzam julijskokrajinskim pride:	«Jadranke» nam-
reč nič ne ženira, če jo tudi nekoliko — potegnejo!
Poziv. Izza koncerta sem našel v Knjigarni tisk. društva v Gorici dežnik. Kdor ga je izgubil, naj mi ga opiše pa dopisnici; dobi ga pri meni. Morda ga je kdo z mojim zamenjal? — Urbančič — Miren.
CORRIGENDA.
Pri razpravi o Rabindranathu Tagoreju se je vrinilo precej tiskovnih napak, izmed katerih popravljamo najbistvenejše:
Str. 93 vrsta 28 (I.) .... metafizičnih, ne pa: mesu-fizizičnih; Str. 93 vrsta 8 (II.) .... območju, ne pa: obnožju; Str. 111 vrsta 18 (I.) .... najglobljih, ne pa.
najboljih; Str. 111 vr. 24 (I.)-razpoloženj, ne pa:
razloženj; Str. 111 vr. 59 (I.) .... drama, ne pa: drame; Str. 111 vr. 22 (II.) .... poželenjem, ne pa: po-
željem; Str. 111	vr. 23 (II.)---šele, ne pa sile;	Str.
111 vr. 53 (II.)	. . . . epičen,	ne	pa: epično; Str.	124
vr. 8 (I.) ....več kakor, ne pa: večkrat; Str. 124 vr. 24 (I.) .... duše, ne pa: duša; Str. 124 vr. 39 (I.) . ... ki nam ga kaže vrsta, ne pa: ki nam kaže vrsto; Str. 125 vr. 3 (I.) .... samooboževanje, ne pa: samo-oboroževanje; Str. 125 vr. 30 (I.) .... svojih, ne pa: mojih; Str. 125	vr. 34 (I.)	. . .	. brezbrežno, ne	pa:
brezbrižno; Str.	125 vr. 38	(II.)	.... izpolnitvi člove-
ka (izpuščeno).
Opombe: 4) (Str. 102) beri pravilno: R. Tagore. Liebesgedichte. — Miinchen. Kurt Wolff. — Izpuščeni sta opombi: 7) R. Tagore: Gilanjali. Sanges-opfer — Miinchen Kurt Wolf, — in 11) R. Tagore: Sadhana. Der Weg zur Vollendung. — Miinchen. Kurt Wolff.