173
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 1
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
MREŽNI SISTEM GEODEZIJE
Geodezija je po znanstveni, raziskovalni, razvojni ter uporabniški plati vse bolj vpeta v druge
stroke in druge upravne resorje. Lahko bi rekli, da je tudi njen razvoj v dobršni meri odvisen od
znanstveno-tehnološkega razvoja drugih strok ter razvoja posameznih panog oz. dejavnosti
resornih upravnih organov. Z razvojem geodezije se v vse večji meri pojavljajo tradicionalni in
novi uporabniki podatkov in storitev geodetske stroke. Citirana ugotovitev nam lahko da spodbudo,
da ni bojazni za razvoj in napredek stroke v vseh njenih segmentih, če se le ne bi na različnih
upravnih in strokovnih ravneh pojavljalo vse več t. i. »priučenih geodetov«. Ti so lahko po osnovni
stroki geodeti, ki so z leti in tudi dodatnim izobraževanjem na različnih upravnih in sorodnih
študijih izgubili neposreden stik s svojo matično stroko, ali pa posamezniki negeodeti, ki so
določen čas sodelovali pri interdisciplinarnih nalogah, ki so jih vodili geodeti. Danes, v času
tržne ekonomije, ob podpori različnih geodetskih organizacij ti poskušajo »razvijati« geodetsko
stroko in še hujše je, da z javnim nastopanjem v medijih poskušajo izničiti nekatere dosežke
stroke. Odzivov iz naše stroke ni čutiti, manjka nam samozavesti, znanja za ravnanje z mediji,
interdisciplinarnega znanja oz. poznavanja posameznih strok in morda še česa. Pogumno je
treba razvijati stroko in njene temeljne dejavnosti, ki so podlaga za razvoj in trženje stroke, ob
tem pa razmišljati, kako širiti interdisciplinarno znanje. Z izsledki drugih strok moramo razvijati
lastno, to je geodetsko stroko, ne da bi se neposredno vtikali v razvoj drugih strok. Posreden
vpliv na razvoj posameznih resorjev bi na ta način lahko imeli, če bi bili sposobni zgraditi ustrezni
mrežni sistem geodezije. Na posameznih fakultetah, raziskovalnih, strokovnih in upravnih
institucijah oz. organih različnih resorjev bi morali imeti zaposlene geodetske strokovnjake, ki bi
ob tesni povezavi z matično stroko pripomogli k razvoju in plasmaju geodetske stroke. To tezo
zagovarjam že leta, pa brez uspeha, saj mlajši strokovnjaki prehitro najdejo zaposlitev v geodetskih
organizacijah, tu pa največkrat opravljajo dela, ki jim zatrejo ambicije po raziskovalnem in
razvojnem delu, zgodi se celo, da je nekaterim žal, da so postali geodeti. Potrudimo se vsi, da
bomo znali postaviti prave ljudi na prava mesta, ki nam bodo koristili pri razvoju in plasmaju
stroke, ne pa da prihaja do »razvoja« stroke po strankarskih linijah. Več bo treba vlagati v znanje
in razvoj na vseh nivojih ter segmentih geodetske stroke, poskrbeti za ustrezno premreženje z
geodetskimi strokovnjaki; samo znanje daje samozavest posamezniku in stroki kot celoti.
Uredništvo dobiva vse več kakovostnih prispevkov, nekateri pripominjajo, da postaja revija vse
bolj strokovna. Ta pripomba nam laska in to ugotavljajo tudi nekatere institucije, ki odločajo o
strokovni vrednosti revije. Članki so vendarle odraz razvoja stroke in morda smo na dobri poti –
razvojne smeri pa moramo sproti in hitro korigirati.
Anton Prosen
stevilka 2_05-beckup.pmd 18.6.2005, 21:56173
174
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
9/
20
05
 –
 1
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
Revija bo prišla v vaše roke, ko boste razmišljali o prostih dopustniških dneh, morda bo pa le kaj
zanimivega tudi za branje v tem letnem času. Vsem hvala za sodelovanje ob nastajanju revije,
bralkam in bralcem pa obilo zadovoljstva ob prebiranju.
dr. Anton Prosen
Glavni in odgovorni urednik Geodetskega vestnika
stevilka 2_05-beckup.pmd 18.6.2005, 21:56174