400 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 401Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaKmetijska krajina planet še sposoben prenesti takšno človeko- vo ravnanje? Zato je še toliko bolj pomemben načrto- vani pristop v upravljanju in rabi prostora. Morda je odsotnost sodelovanja in dialoga med kmetijstvom,  naravovarstveniki, goz- darstvom, nevladnimi organizacijami, po- litičnimi odločevalci in ostalimi deležniki vzrok, da kulturna in kmetijska krajina ni ustrezno varovana. Vsi od naštetih ne mo- rejo samo sobivati v prostoru, ampak morajo tvorno uporabljati strokovno znanje s svo- jega področja obravnave kulturne krajine. Med odločilnimi deležniki je treba ustvariti zaupanje in sodelovanje pri skupnem upra- vljanju krajine. Preseči je treba rastoče razdvajanje med mestom in vasjo, urbanim in ruralnim, kar ogroža tudi politično soglasje v državi in ne omogoča oblikovanja enotnega razvojnega koncepta in vizije proizvodnje hrane. Upra- vljanje pa se začne z ustvarjalnim dialogom pri prostorskem načrtovanju. Varstvo kul- turnih vrednot je mogoče samo z aktivnim podpiranjem dejavnosti, ki so ustvarili kul- turne vrednote. Kulturna dediščina zahteva vzdrževanje. Družbeni odnosi in pogledi na pridelavo hrane, kmetijstvo in podeželje se hitro spre- minjajo. V času podnebnih sprememb, jasno začrtanih ciljev Pariškega sporazuma in člo- vekovega nepredstavljivega podrejanja nara- ve in uničevanja biotske pestrosti je celovito načrtovanje prostora, v katerem živimo, eno izmed najpomembnejših orodij varstva oko- lja ter blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Kakovostno in vključujoče ure- janje prostora ima neposreden vpliv na to, kako deluje podnebje, ter na kakovost in zdravje bivalnega okolja – tako v mestih kot na podeželju. Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja Sašo Šantl Zlato in človek Človek se je z zlatom, ki ga v naravi lahko najdemo vidnega s prostim očesom, verjetno srečal že v prazgodovini. Rečemo lahko celo, da je bila pred železno, bronasto in bakreno dobo najprej zlata doba, saj se je obdelava kovin dejansko začela z zlatom. Zanj niso bili po- trebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko ter da se ga da izločiti le z uporabo tekoče vode in nekaj enostavno izdelanega orodja. Sama legenda o zlatem runu temelji na lovljenju zlata z ovčjimi kožami, ki so jih staroselci Kavkaza pričvrstili na dno potoka ali ob breg, nanje metali prod in je preko njih tekla voda oziroma so jih polivali z vodo. Zlate luskice, ki so se ujele v kožo, je bilo treba samo otresti ali izprati v bistri vodi. Včasih so uporabljali kar surove kože, pri katerih je bila dlaka še mastna in tako bolj lepljiva za zlate luskice. Ko je bila koža polna zlata, so jo zažgali in pepel izprali z vodo, tako da so ostali samo zlati delci. Zlato je lepe enkratne barve in je v primer- javi z drugimi kovinami, ki imajo v veči- ni brezbarven, srebrn sijaj, zelo posebno in privlačno. Zlato je na splošno odporno proti koroziji in se v naravi pojavlja samorodno kot skupki v kamninah in aluvialnih nano- sih. Zaradi omenjenih lastnosti spada med tako imenovane plemenite kovine. Zlato je med vsemi kovinami najbolj kovno. Dejan- sko lahko iz enega grama zlata skujemo list v velikosti enega kvadratnega metra ali pa žico oziroma nit, dolgo približno tri kilo- metre. V preteklosti so čistost in pristnost zlata preverjali tudi z ugrizom z zobmi. Že z malo močnejšim ugrizom se je v pravem zlatniku poznal odtis zoba. Plemenitost zlata in njegovo barvo lahko ra- zložimo tudi z Einsteinovo posebno teorijo relativnosti. Elektroni atoma zlata se premi- kajo okoli jedra s hitrostjo, ki je približno polovice hitrosti svetlobe. Zaradi relativno- sti elektroni postanejo masivnejši, posledič- no pa se zmanjša tudi polmer kroženja (ali orbitale) okoli atomskega jedra, kar zmanjša njegovo zmožnost za povezovanje in rea- giranje z drugimi atomi. To tudi povzroči, da absorbira modro svetlobo, tako da odse- va rdečo in zeleno, kar mu daje toplo zlato barvo (Mondal, 2022). Zlata ni veliko v človeški posesti, pa tudi težko je pridobivati novo zlato. Ker je redko, lepo in ob- stojno, ga je človek imel za nekaj močnega, povezoval ga je s sijem Sonca in ognja in z nadnaravni- Dr. Stane Klemenčič se je 1. aprila leta 2021 upokojil kot direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. V tej ustanovi je prepoznavno deloval več kot trideset let, sprva kot kmetijski svetovalec na strokovnem področju travništva, zadnjih osemnajst let pa kot njen direktor. Po končani osnovni šoli in Tehniški kmetijski šoli v Mariboru je nadaljeval študij na Višji agronomski šoli v Mariboru. Dodiplomski študij je končal na Fakulteti kmetijskih znanosti Univerze v Zagrebu z diplomo pod mentorstvom prof. dr. Franja Šatoviča. Leta 1996 je magistriral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani z magistrskim delom Fitocenološke variabilnosti ter proizvodnost travne ruše na območju Pesniške doline. Leta 2000 je na isti fakulteti doktoriral z disertacijo Vpliv razvojnega stadija na krmno vrednost navadne smiljke. Na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Mariboru je bil izredni predavatelj mehanske obdelave tal. Zlata našivka z obale Blejskega jezera (iz bronaste dobe, 13. do 12. stoletje pred našim štetjem), najstarejša zlata predmeta, najdena na območju Slovenije. Foto: Tomaž Lauko. 402 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 403Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja eksploziji. Glede na zadnja opazovanja in raziskave zlato nastane ob trku nevtronskih zvezd. To so najgostejše in najmanjše opa- žene zvezde. Nevronske zvezde nastanejo pri sesedanju ogromnih zvezd, ki so pribli- žno štiri- do osemkrat večje od naše zvez- de, Sonca. Za primerjavo, nevronska zvezda ima premer samo približno dvajset kilome- trov, njena gostota pa je tako velika, da bi čajna žlička snovi nevtronske zvezde tehtala približno milijardo ton. V današnjem informacijskem času uvajajo novo enoto vrednosti, to so tako imenova- ne kriptovalute. Kriptovalute »pridobivajo« s tako imenovanim rudarjenjem, ki ima ve- liko vzporednic z rudarjenjem zlata. Da bi pridobili dragoceni izdelek, moramo v obeh primerih vložiti velike količine dela in ener- gije. Bitcoini so vrednost v virtualnem sve- tu, zlato pa v materialnem, snovnem. Ker je zlato trajno in je prisotno v snovnem svetu, bo verjetno odraz vrednosti snovnih in tudi storitvenih dobrin še kar nekaj časa, preden se popolnoma preselimo v virtualno vredno- tenje in menjavo. Zlato so že vse od antičnih časov, verjetno tudi prej, pridobivali tudi v naših krajih. Izpirali so ga iz sedimentov rek Drave in Mure, ki izvirata ali imata pritoke z alp- skega območja, predvsem območja Visokih in Nizkih Tur, kjer se nahajajo kamninska primarna nahajališča zlata. To zlato se je v daljši geološki dobi z erozijskimi procesi in delovanjem vode skupaj z ostalimi sedi- menti premeščalo vzdolž rek Drave in Mu- re do območja današnje Slovenije in naprej. Čeprav je gospodarska dejavnost zaradi premajhnih količin zlata že kako stoletje opuščena, se vzdolž rek še vedno najdejo posamezniki, ki zlato iščejo in ga izpirajo, seveda bolj zaradi pustolovskega doživetja ali rekreacije. Izvor dravskega zlata Zlato in druge dragocene kovine, ki so se- stavljale Zemljo, ko se je geološko oblikova- la v danes znane plasti, so skupaj z železom potonile v jedro. Ocenjujejo, da je v jedru vseh dragocenih kovin toliko, da bi z njimi celotno površino Zemlje pokrili v debeli- ni štirih metrov. Zlato in druge dragocene kovine, ki so v zunanjem delu Zemljinega ovoja, plašču, in jih človek izkopava, pa izvirajo iz »bombardiranja« meteoritov po oblikovanju Zemljinega jedra (Willbold in sod., 2011). Nahajališča zlata delimo na primarna in sekundarna. Prva so povezana s tektonski- mi in spremljajočimi procesi. Sekundarna nahajališča pa so vsa nahajališča zlata, ko mi silami. Kopičenje zlata, ki za življenje ni nujno, je pomenilo odraz božanskosti ter moči in bogastva vladarja ali skupnosti. Postopoma z razvojem družbe pa je človek začel zlato uporabljati kot plačilno sredstvo in enoto za menjavo različnih dobrin. Ker sta bili menjalni sredstvi na primer tudi sre- bro in baker, je bila zlata enota namenjena menjavi dobrin višje vrednosti, predvsem menjavi posesti, drugih kovin, stekla, kož, lončevine in večjih količin hrane. Že leta 1091 pred našim štetjem so na Kitajskem prvič uporabili zlato kot plačilno sredstvo. Kaže, da je zlato imelo eno od pomembnih vlog pri razvoju človeške družbe, saj je omo- gočilo enostavnejšo menjavo dobrin in dela ter je po drugi strani spodbudilo številne raziskave, ki jih je vodila »sla« po pridobi- vanju in posestvovanju zlata kot vsesplošno priznanega pokazatelja bogastva in moči. Zadostuje že, če pogledamo dolgo obdo- bje alkimije, od egipčanskih časov naprej, v kateri je bilo ustvarjanje zlata iz drugih sestavin, predvsem kovin, pomemben konč- ni cilj. Ob raznih bolj ali manj neuspešnih poskusih izdelave zlata in drugih snovi pa se je razvilo kar nekaj drugih stranskih pro- izvodov, na primer obarvano steklo, lepila, črnila in barvila ter tudi parfumi. Nenaza- dnje je alkimija z razvojem in vključevanjem znanstvenih načel v raziskave predhodnica današnjih znanosti, kemije, fizike, metalur- gije in drugih. Morda tudi Arhimed, grški antični mate- matik, ne bi prišel do spoznanja, da na telo, ki ga potopimo v vodo, deluje sila vzgona vode, ki je enaka prostornini izpodrinje- ne tekočine, če ga kralj Hieron ne bi »zelo močno« prosil, naj ugotovi, ali je njegova krona res iz čistega zlata ali pa je v njej pri- mešano cenejše srebro. Spreminjanje drugih kovin v zlato je z ra- zumevanjem jedrske fizike dejansko postalo mogoče. Tako lahko danes z visokoenergij- skim »bombardiranjem« subatomskih delcev (nevtronov) jeder atomov druge kovine do- bimo atome zlata, na primer iz svinca pre- ko bizmuta lahko dobimo zlato. Žal je ta postopek energijsko tako potraten, da bi za pridobitev enega grama zlata verjetno pora- bili milijarde evrov, pa še večina tega zlata bi bila radioaktivnega in bi po določenem času razpadla nazaj v obstojna atomska je- dra, in to ne v jedra zlata. Ne glede na to lahko rečemo, da so danes sanje alkimistov uresničene, zlato je res mogoče pridobiti iz svinca. Gostota zlata, to je masa na enoto prostor- nine, je ena od največjih med kemijskimi elementi in snovmi. Naslednja tabela za pri- merjavo prikazuje različne snovi in njihovo okvirno gostoto. Zlato je na Zemlji tako redko, ker je redko tudi v vesolju. Za razliko od železa in oglji- ka ne nastaja v središču zvezd ob procesu supernove, to je sesedanju zvezd in njihovi Ker ima krona zaradi primešanega srebra večjo prostornino kot enako težka zlata palica, izpodrine več vode in nanjo deluje večja sila vzgona. Zato je pod vodo lažja kot na zraku enako težka palica iz čistega zlata. Preverjanje čistosti zlatega predmeta sumljive čistosti s palico iz čistega zlata enake teže. Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] osmij 22,59 baker 8,96 diamant 3,50 hrast/bukev 0,80 platina 21,45 bron 8,50 aluminij 2,70 bencin 0,70 zlato 19,30 železo 7,87 magnezij 1,74 lipa 0,55 volfram 19,25 cink 7,05 polivinil 1,40 bor - les 0,45 uran 19,05 magnetit 5,17 PVC 1,30 bambus 0,40 živo srebro 13,58 hematit 5,15 morska voda 1,03 pluta 0,30 paladij 12,02 cirkon 4,65 voda 1,00 stiropor 0,027 svinec 11,4 titan 4,51 led 0,92 zrak 0,00123 srebro 10,9 granati 3,10 – 4,30 etilni alkohol 0,79 vodik 0,00009 Gostota različnih snovi pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija in pri zračnem pritisku okoli enega bara. 402 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 403Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja eksploziji. Glede na zadnja opazovanja in raziskave zlato nastane ob trku nevtronskih zvezd. To so najgostejše in najmanjše opa- žene zvezde. Nevronske zvezde nastanejo pri sesedanju ogromnih zvezd, ki so pribli- žno štiri- do osemkrat večje od naše zvez- de, Sonca. Za primerjavo, nevronska zvezda ima premer samo približno dvajset kilome- trov, njena gostota pa je tako velika, da bi čajna žlička snovi nevtronske zvezde tehtala približno milijardo ton. V današnjem informacijskem času uvajajo novo enoto vrednosti, to so tako imenova- ne kriptovalute. Kriptovalute »pridobivajo« s tako imenovanim rudarjenjem, ki ima ve- liko vzporednic z rudarjenjem zlata. Da bi pridobili dragoceni izdelek, moramo v obeh primerih vložiti velike količine dela in ener- gije. Bitcoini so vrednost v virtualnem sve- tu, zlato pa v materialnem, snovnem. Ker je zlato trajno in je prisotno v snovnem svetu, bo verjetno odraz vrednosti snovnih in tudi storitvenih dobrin še kar nekaj časa, preden se popolnoma preselimo v virtualno vredno- tenje in menjavo. Zlato so že vse od antičnih časov, verjetno tudi prej, pridobivali tudi v naših krajih. Izpirali so ga iz sedimentov rek Drave in Mure, ki izvirata ali imata pritoke z alp- skega območja, predvsem območja Visokih in Nizkih Tur, kjer se nahajajo kamninska primarna nahajališča zlata. To zlato se je v daljši geološki dobi z erozijskimi procesi in delovanjem vode skupaj z ostalimi sedi- menti premeščalo vzdolž rek Drave in Mu- re do območja današnje Slovenije in naprej. Čeprav je gospodarska dejavnost zaradi premajhnih količin zlata že kako stoletje opuščena, se vzdolž rek še vedno najdejo posamezniki, ki zlato iščejo in ga izpirajo, seveda bolj zaradi pustolovskega doživetja ali rekreacije. Izvor dravskega zlata Zlato in druge dragocene kovine, ki so se- stavljale Zemljo, ko se je geološko oblikova- la v danes znane plasti, so skupaj z železom potonile v jedro. Ocenjujejo, da je v jedru vseh dragocenih kovin toliko, da bi z njimi celotno površino Zemlje pokrili v debeli- ni štirih metrov. Zlato in druge dragocene kovine, ki so v zunanjem delu Zemljinega ovoja, plašču, in jih človek izkopava, pa izvirajo iz »bombardiranja« meteoritov po oblikovanju Zemljinega jedra (Willbold in sod., 2011). Nahajališča zlata delimo na primarna in sekundarna. Prva so povezana s tektonski- mi in spremljajočimi procesi. Sekundarna nahajališča pa so vsa nahajališča zlata, ko mi silami. Kopičenje zlata, ki za življenje ni nujno, je pomenilo odraz božanskosti ter moči in bogastva vladarja ali skupnosti. Postopoma z razvojem družbe pa je človek začel zlato uporabljati kot plačilno sredstvo in enoto za menjavo različnih dobrin. Ker sta bili menjalni sredstvi na primer tudi sre- bro in baker, je bila zlata enota namenjena menjavi dobrin višje vrednosti, predvsem menjavi posesti, drugih kovin, stekla, kož, lončevine in večjih količin hrane. Že leta 1091 pred našim štetjem so na Kitajskem prvič uporabili zlato kot plačilno sredstvo. Kaže, da je zlato imelo eno od pomembnih vlog pri razvoju človeške družbe, saj je omo- gočilo enostavnejšo menjavo dobrin in dela ter je po drugi strani spodbudilo številne raziskave, ki jih je vodila »sla« po pridobi- vanju in posestvovanju zlata kot vsesplošno priznanega pokazatelja bogastva in moči. Zadostuje že, če pogledamo dolgo obdo- bje alkimije, od egipčanskih časov naprej, v kateri je bilo ustvarjanje zlata iz drugih sestavin, predvsem kovin, pomemben konč- ni cilj. Ob raznih bolj ali manj neuspešnih poskusih izdelave zlata in drugih snovi pa se je razvilo kar nekaj drugih stranskih pro- izvodov, na primer obarvano steklo, lepila, črnila in barvila ter tudi parfumi. Nenaza- dnje je alkimija z razvojem in vključevanjem znanstvenih načel v raziskave predhodnica današnjih znanosti, kemije, fizike, metalur- gije in drugih. Morda tudi Arhimed, grški antični mate- matik, ne bi prišel do spoznanja, da na telo, ki ga potopimo v vodo, deluje sila vzgona vode, ki je enaka prostornini izpodrinje- ne tekočine, če ga kralj Hieron ne bi »zelo močno« prosil, naj ugotovi, ali je njegova krona res iz čistega zlata ali pa je v njej pri- mešano cenejše srebro. Spreminjanje drugih kovin v zlato je z ra- zumevanjem jedrske fizike dejansko postalo mogoče. Tako lahko danes z visokoenergij- skim »bombardiranjem« subatomskih delcev (nevtronov) jeder atomov druge kovine do- bimo atome zlata, na primer iz svinca pre- ko bizmuta lahko dobimo zlato. Žal je ta postopek energijsko tako potraten, da bi za pridobitev enega grama zlata verjetno pora- bili milijarde evrov, pa še večina tega zlata bi bila radioaktivnega in bi po določenem času razpadla nazaj v obstojna atomska je- dra, in to ne v jedra zlata. Ne glede na to lahko rečemo, da so danes sanje alkimistov uresničene, zlato je res mogoče pridobiti iz svinca. Gostota zlata, to je masa na enoto prostor- nine, je ena od največjih med kemijskimi elementi in snovmi. Naslednja tabela za pri- merjavo prikazuje različne snovi in njihovo okvirno gostoto. Zlato je na Zemlji tako redko, ker je redko tudi v vesolju. Za razliko od železa in oglji- ka ne nastaja v središču zvezd ob procesu supernove, to je sesedanju zvezd in njihovi Ker ima krona zaradi primešanega srebra večjo prostornino kot enako težka zlata palica, izpodrine več vode in nanjo deluje večja sila vzgona. Zato je pod vodo lažja kot na zraku enako težka palica iz čistega zlata. Preverjanje čistosti zlatega predmeta sumljive čistosti s palico iz čistega zlata enake teže. Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] Snov Gostota [kg/l] osmij 22,59 baker 8,96 diamant 3,50 hrast/bukev 0,80 platina 21,45 bron 8,50 aluminij 2,70 bencin 0,70 zlato 19,30 železo 7,87 magnezij 1,74 lipa 0,55 volfram 19,25 cink 7,05 polivinil 1,40 bor - les 0,45 uran 19,05 magnetit 5,17 PVC 1,30 bambus 0,40 živo srebro 13,58 hematit 5,15 morska voda 1,03 pluta 0,30 paladij 12,02 cirkon 4,65 voda 1,00 stiropor 0,027 svinec 11,4 titan 4,51 led 0,92 zrak 0,00123 srebro 10,9 granati 3,10 – 4,30 etilni alkohol 0,79 vodik 0,00009 Gostota različnih snovi pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija in pri zračnem pritisku okoli enega bara. 404 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 405Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja se je zlato v primarnih nahajališčih zaradi preperevanja kamnin pojavilo na površju in se je skupaj s premeščanjem zemljine in ka- menja, delovanjem ledenikov in tekoče vode premestilo dolvodno in se z ostalimi sedi- menti odložilo v strugah in rečnih nano- sih. Dravsko zlato, in da ne pozabimo, tudi mursko zlato, ki se ga najde vzdolž obeh rek in v njunih nanosih, je sekundarnega izvora. Primarna nahajališča teh sekundarnih naha- jališč pa so predvsem v Visokih in Nizkih Turah in v njunih povirjih v Avstriji. Orogenezne procese, to je tektonske pro- cese nastajanja gorovja, ki so pripeljali do nastanka Alp, so torej spremljali tudi vzpo- redni procesi nastajanja primarnih nahajališč zlata. Pri tem procesu je pomembno vlogo imela voda, ki v velikih globinah pod vi- sokimi pritiski in pri visokih temperaturah postane sredstvo za prenos različnih ele- mentov in spojin. Te tako imenovane hidro- termalne raztopine, v katerih je raztopljeno tudi zlato, ki je prešlo iz okoliške magme, potujejo po razpokah, ki so nastale zaradi tektonskih procesov, proti površini Zemlje. Ko pride do padca pritiska in tudi tempe- rature, se iz te raztopine izločajo hidroter- malni minerali in tudi zlato. Seveda obstaja več načinov nastanka primarnih nahajališč zlata (Jeršek, 1999), omenjeni pa je najbolj značilen za alpsko zlato. Zanimivo je, da je manjše količine zlata mo- goče najti tudi v reki Dravinji. Ni še ugoto- vljeno, ali gre v teh dveh rekah za preostale sledi zlata iz zelo starih primarnih nahaja- lišč, ki so bila skupaj z okoliškimi kamnina- mi sprana že v davni preteklosti, na primer iz prejšnjih že davno erodiranih zgornjih slojev Pohorja, ali pa gre za tako imenovana »fosilna« nahajališča, ko reka erodira starej- ša sekundarna rečna nahajališča. Kot je bilo že povedano v prejšnjem po- glavju, erozijski procesi premeščajo zlato iz matične kamnine, kjer se je izoblikovalo, na Pomembna primarna nahajališča zlata in zlatonosne reke v Avstriji. Vir: Niedermayr in sod., 1975. Primarno zlato na kremenu. Celotni vzorec je velik 30 x 46 x 43 milimetrov, zlato pa je težko okoli 35 gramov. Kalifornija v Združenih državah Amerike. POMEMBNA PRIMARNA NAHAJALIŠČA MANJ POMEMBNA PRIMARNA NAHAJALIŠČA SEKUNDARNA NAHAJALIŠČA (REČNI NANOSI) »Potovanje« struge nižinske reke v času. Vir: Durkin in sod., 2017. Smer toka reke ČAS 1 ČAS 5 aktivna struga stare struge vzorec odlaganja ČAS 2 ČAS 6 ČAS 3 ČAS 7 ČAS 4 ČAS 8 404 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 405Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja se je zlato v primarnih nahajališčih zaradi preperevanja kamnin pojavilo na površju in se je skupaj s premeščanjem zemljine in ka- menja, delovanjem ledenikov in tekoče vode premestilo dolvodno in se z ostalimi sedi- menti odložilo v strugah in rečnih nano- sih. Dravsko zlato, in da ne pozabimo, tudi mursko zlato, ki se ga najde vzdolž obeh rek in v njunih nanosih, je sekundarnega izvora. Primarna nahajališča teh sekundarnih naha- jališč pa so predvsem v Visokih in Nizkih Turah in v njunih povirjih v Avstriji. Orogenezne procese, to je tektonske pro- cese nastajanja gorovja, ki so pripeljali do nastanka Alp, so torej spremljali tudi vzpo- redni procesi nastajanja primarnih nahajališč zlata. Pri tem procesu je pomembno vlogo imela voda, ki v velikih globinah pod vi- sokimi pritiski in pri visokih temperaturah postane sredstvo za prenos različnih ele- mentov in spojin. Te tako imenovane hidro- termalne raztopine, v katerih je raztopljeno tudi zlato, ki je prešlo iz okoliške magme, potujejo po razpokah, ki so nastale zaradi tektonskih procesov, proti površini Zemlje. Ko pride do padca pritiska in tudi tempe- rature, se iz te raztopine izločajo hidroter- malni minerali in tudi zlato. Seveda obstaja več načinov nastanka primarnih nahajališč zlata (Jeršek, 1999), omenjeni pa je najbolj značilen za alpsko zlato. Zanimivo je, da je manjše količine zlata mo- goče najti tudi v reki Dravinji. Ni še ugoto- vljeno, ali gre v teh dveh rekah za preostale sledi zlata iz zelo starih primarnih nahaja- lišč, ki so bila skupaj z okoliškimi kamnina- mi sprana že v davni preteklosti, na primer iz prejšnjih že davno erodiranih zgornjih slojev Pohorja, ali pa gre za tako imenovana »fosilna« nahajališča, ko reka erodira starej- ša sekundarna rečna nahajališča. Kot je bilo že povedano v prejšnjem po- glavju, erozijski procesi premeščajo zlato iz matične kamnine, kjer se je izoblikovalo, na Pomembna primarna nahajališča zlata in zlatonosne reke v Avstriji. Vir: Niedermayr in sod., 1975. Primarno zlato na kremenu. Celotni vzorec je velik 30 x 46 x 43 milimetrov, zlato pa je težko okoli 35 gramov. Kalifornija v Združenih državah Amerike. POMEMBNA PRIMARNA NAHAJALIŠČA MANJ POMEMBNA PRIMARNA NAHAJALIŠČA SEKUNDARNA NAHAJALIŠČA (REČNI NANOSI) »Potovanje« struge nižinske reke v času. Vir: Durkin in sod., 2017. Smer toka reke ČAS 1 ČAS 5 aktivna struga stare struge vzorec odlaganja ČAS 2 ČAS 6 ČAS 3 ČAS 7 ČAS 4 ČAS 8 406 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 407Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja nižje ležeča območja, pri tem pa ima glavno vlogo predvsem voda. Reke zlato (zlate luske in zrnca) skupaj z drugimi plavinami odna- šajo s seboj. Vzdolž vodotoka, kjer pride do zmanjšanja vzdolžnega padca ter posledično do padca energije in hitrosti vode, se zlato odlaga in kopiči na določenih območjih. Po strugi dolvodno je padec reke vse položnejši in posledično transportna moč reke manjša. Zato so v smeri dolvodno tudi zrnca ali lu- skice zlata v povprečju vse manjša. Reka s prehodom na nižinska območja zač- ne odlagati večje količine plavin. Po teh odloženih plavinah reka kasneje zopet teče in jih postopoma z nadaljnjo erozijo in po- novnim odlaganjem drobi in premešča na- prej. Na teh nižinskih območjih se pojavlja značilni vijugajoči tok reke, ki daljši zunanji breg (konkavni breg) zaradi hitrejšega toka vode erodira, na notranjem (konveksnem) bregu pa odlaga plavine. Zaradi tega pride do potovanja rečne struge v prečni smeri (levo/desno) in oblikovanja izrazitih oklju- kov ali meandrov. Slika na prejšnji strani prikazuje, kako se v daljšem časovnem obdobju prostorsko spre- minja potek struge ravninske reke, kakršna je Drava nekje od Maribora dolvodno. Z erozijo sedimentov na zunanji strani oklju- kov in odlaganjem plavin na notranji strani struga »potuje« prečno na smer toka. Sčaso- ma so okljuki tako izraziti, da jih reka zopet »preseka« ter za sabo pušča mrtvice in zato- ke. Le ti se zaradi nanosov ob poplavah in zaraščanja postopoma zasujejo. Spreminjanje poteka rečne struge je ze- lo lepo razvidno na prikazu reke Drave na odseku pri Staršah in Zlatoličju na reliefu terena na sliki zgoraj. Iz slike je razvidno, da je reka Drava v času spreminjala potek svoje struge znotraj rečnega koridorja, ki ga omejujejo na levi (vzhodu) starejše kamnine, na desni pa najstarejše rečne terase. Znotraj tega koridorja so jasno vidni stari meandri in kasneje mrtvice, ki jih v času poplav naj- prej zalije voda. Na tem območju je imela reka Drava razvejeno strugo. To pomeni, da je bilo naravno, da je bilo več vzporednih strug, vmes pa so se pojavljali otoki. V tem koridorju meandriranja se reka Drava giblje od umika zadnje ledene dobe pred približno 12.000 leti. Ostali nanosi po Dravskem po- lju, zunaj zdajšnjega koridorja reke Drave, so bili odloženi v zadnjih dveh milijonih let, to je v obdobju pleistocena. Nekako od konca srednjega veka je dinami- ka potovanja rečne struge Drave zelo ukro- čena, saj od takrat človek veliko bolj posega na to območje. Predvsem zaradi izrabe vo- dne moči z mlini ali žagami ter zaščite ze- mljišč za kmetijstvo so se tedaj začele ureja- ti rečne struge in izvajati melioracije (dreni- ranje/osuševanje) obvodnih zemljišč. O tem pričajo tudi starejši dokumenti, na primer odlomek iz poročila o ogledu v primeru re- ševanja spora zaradi posesti ob Dravi med gospoščinama Ravno polje in Vurberk iz le- ta 1690 (Radovanovič, 2004): »[...] Razumljivo je, da četudi ima ena stran na neki reki ribolovne pravice, ne more zah- tevati, da si nihče ob reki ne sme zaščiti- ti svoje posesti z jezom, temveč naj mirno gleda, kako mu reka vedno bolj spodjeda bregove in ogroža njegovo posest. Sporazu- meli smo se, da je gradnja jezu upravičena, saj gospodu grofu Sauerju ni možno odre- kati pravice, da si svojo posest zaščiti z je- zom. Na koncu smo si ogledali mesto, kjer bo jez zgrajen. Sam jez bo sestavljen iz več delov, vsak del pa iz dveh kril, vsako dolgo 6 klafter, konca bosta med seboj oddaljena 12 klafter, konica jezu pa ne bo več kot 2 in pol klaftre oddaljena od obale. Jez bo segal tako daleč ob obali, kot bo le mogoče. [...]« Zlato in drugi težji minerali se vzdolž reke v večjih koncentracijah odlagajo na odsekih, kjer se v času velikih pretokov energija reke nenadoma zmanjša (izlivanje, razširitev, pa- dec naklona, podslapje in podobno). Večje koncentracije se pojavljajo tudi na točkah in v pasovih močnega vrtinčenja za ovirami, na primer večjimi skalami, kjer prihaja do hid- rodinamičnih podtlakov. Ker gre za dinami- čen proces, na teh območjih težji minerali, ki prihajajo iz smeri gorvodno, izpodrivajo lažje minerale, tako da se na takih obmo- čjih nakopiči večja koncentracija težjih mi- neralov. Take odseke na rekah, kamor lahko štejemo tudi Dravo na Dravskem polju, pri- kazuje spodnja slika. Območja z večjo koncentracijo težkih mi- neralov v rečnih sipinah Drave so praviloma površinska, z globino je koncentracija zlata manjša. Pri upadanju pretokov vode se na Prikaz koridorja reke Drave z vodnimi zemljišči (turkizno) na karti višin (sivo) z razvidnimi starimi strugami, meandri in mrtvicami. Glavna območja vzdolž nižinske reke, kjer se pojavljajo večje koncentracije ali zgoščanja najtežjih mineralov. Zlatoličje dan ašnj a str uga Drav e Starše 406 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 407Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja nižje ležeča območja, pri tem pa ima glavno vlogo predvsem voda. Reke zlato (zlate luske in zrnca) skupaj z drugimi plavinami odna- šajo s seboj. Vzdolž vodotoka, kjer pride do zmanjšanja vzdolžnega padca ter posledično do padca energije in hitrosti vode, se zlato odlaga in kopiči na določenih območjih. Po strugi dolvodno je padec reke vse položnejši in posledično transportna moč reke manjša. Zato so v smeri dolvodno tudi zrnca ali lu- skice zlata v povprečju vse manjša. Reka s prehodom na nižinska območja zač- ne odlagati večje količine plavin. Po teh odloženih plavinah reka kasneje zopet teče in jih postopoma z nadaljnjo erozijo in po- novnim odlaganjem drobi in premešča na- prej. Na teh nižinskih območjih se pojavlja značilni vijugajoči tok reke, ki daljši zunanji breg (konkavni breg) zaradi hitrejšega toka vode erodira, na notranjem (konveksnem) bregu pa odlaga plavine. Zaradi tega pride do potovanja rečne struge v prečni smeri (levo/desno) in oblikovanja izrazitih oklju- kov ali meandrov. Slika na prejšnji strani prikazuje, kako se v daljšem časovnem obdobju prostorsko spre- minja potek struge ravninske reke, kakršna je Drava nekje od Maribora dolvodno. Z erozijo sedimentov na zunanji strani oklju- kov in odlaganjem plavin na notranji strani struga »potuje« prečno na smer toka. Sčaso- ma so okljuki tako izraziti, da jih reka zopet »preseka« ter za sabo pušča mrtvice in zato- ke. Le ti se zaradi nanosov ob poplavah in zaraščanja postopoma zasujejo. Spreminjanje poteka rečne struge je ze- lo lepo razvidno na prikazu reke Drave na odseku pri Staršah in Zlatoličju na reliefu terena na sliki zgoraj. Iz slike je razvidno, da je reka Drava v času spreminjala potek svoje struge znotraj rečnega koridorja, ki ga omejujejo na levi (vzhodu) starejše kamnine, na desni pa najstarejše rečne terase. Znotraj tega koridorja so jasno vidni stari meandri in kasneje mrtvice, ki jih v času poplav naj- prej zalije voda. Na tem območju je imela reka Drava razvejeno strugo. To pomeni, da je bilo naravno, da je bilo več vzporednih strug, vmes pa so se pojavljali otoki. V tem koridorju meandriranja se reka Drava giblje od umika zadnje ledene dobe pred približno 12.000 leti. Ostali nanosi po Dravskem po- lju, zunaj zdajšnjega koridorja reke Drave, so bili odloženi v zadnjih dveh milijonih let, to je v obdobju pleistocena. Nekako od konca srednjega veka je dinami- ka potovanja rečne struge Drave zelo ukro- čena, saj od takrat človek veliko bolj posega na to območje. Predvsem zaradi izrabe vo- dne moči z mlini ali žagami ter zaščite ze- mljišč za kmetijstvo so se tedaj začele ureja- ti rečne struge in izvajati melioracije (dreni- ranje/osuševanje) obvodnih zemljišč. O tem pričajo tudi starejši dokumenti, na primer odlomek iz poročila o ogledu v primeru re- ševanja spora zaradi posesti ob Dravi med gospoščinama Ravno polje in Vurberk iz le- ta 1690 (Radovanovič, 2004): »[...] Razumljivo je, da četudi ima ena stran na neki reki ribolovne pravice, ne more zah- tevati, da si nihče ob reki ne sme zaščiti- ti svoje posesti z jezom, temveč naj mirno gleda, kako mu reka vedno bolj spodjeda bregove in ogroža njegovo posest. Sporazu- meli smo se, da je gradnja jezu upravičena, saj gospodu grofu Sauerju ni možno odre- kati pravice, da si svojo posest zaščiti z je- zom. Na koncu smo si ogledali mesto, kjer bo jez zgrajen. Sam jez bo sestavljen iz več delov, vsak del pa iz dveh kril, vsako dolgo 6 klafter, konca bosta med seboj oddaljena 12 klafter, konica jezu pa ne bo več kot 2 in pol klaftre oddaljena od obale. Jez bo segal tako daleč ob obali, kot bo le mogoče. [...]« Zlato in drugi težji minerali se vzdolž reke v večjih koncentracijah odlagajo na odsekih, kjer se v času velikih pretokov energija reke nenadoma zmanjša (izlivanje, razširitev, pa- dec naklona, podslapje in podobno). Večje koncentracije se pojavljajo tudi na točkah in v pasovih močnega vrtinčenja za ovirami, na primer večjimi skalami, kjer prihaja do hid- rodinamičnih podtlakov. Ker gre za dinami- čen proces, na teh območjih težji minerali, ki prihajajo iz smeri gorvodno, izpodrivajo lažje minerale, tako da se na takih obmo- čjih nakopiči večja koncentracija težjih mi- neralov. Take odseke na rekah, kamor lahko štejemo tudi Dravo na Dravskem polju, pri- kazuje spodnja slika. Območja z večjo koncentracijo težkih mi- neralov v rečnih sipinah Drave so praviloma površinska, z globino je koncentracija zlata manjša. Pri upadanju pretokov vode se na Prikaz koridorja reke Drave z vodnimi zemljišči (turkizno) na karti višin (sivo) z razvidnimi starimi strugami, meandri in mrtvicami. Glavna območja vzdolž nižinske reke, kjer se pojavljajo večje koncentracije ali zgoščanja najtežjih mineralov. Zlatoličje dan ašnj a str uga Drav e Starše 408 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 409Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja teh območjih najprej odloži večji prod, okoli katerega se, predvsem za njim, zaradi niz- kotlačnih razmer in vrtinčenja zaustavljajo manjši prod, pesek in tudi težji minerali. Če so hitrosti vode pravšnje in take trajajo dlje časa, na teh mikroobmočjih pride do večjih koncentracij težjih mineralov in tudi zlata. Dejansko ta pojav posnema sodobna izpiral- na oprema, kar na primer prikazujejo slike na straneh 408 in 409. V zvezi z mineralno sestavo naplavin reke Drave in količino zlata v njih je bilo nareje- nih že kar nekaj raziskav. Janja Perko na pri- mer je leta 1987 naredila podrobnejšo anali- zo težkih mineralov do globine deset metrov in ugotovila prisotnost zlata, vendar v manj- ših količinah. Prisotnost zlata sta ugotovila tudi Šoster in Herlec leta 2017, ki sta prav v občini Starše naredila podrobnejšo raziskavo. Raziskovala sta predvsem izvor redkih kovin oziroma elementov (manj ustrezno redkih zemelj, kar je dobeseden prevod iz angle- ščine), to je mineralov, ki vsebujejo kemijske elemente, kot so na primer itrij, lantan, cerij in drugi. Brez njih si ne bi mogli predstavlja- ti današnjega življenja, saj so v računalniških diskih, prenosnih telefonih, LCD-zaslonih, baterijah, elektromotorjih, fotovoltaičnih ce- licah in tako dalje. V tej študiji je prikaza- na tudi mineralna sestava dravskega proda. Dravski prod ali sedimenti so na raziskanem mestu v največjem deležu iz kremena, med težjimi minerali pa prevladujejo granati (glej stolpična diagrama spodaj). Na eno  tono sedimenta lahko pričakujemo okoli trideset  kilogramov težjih mineralov, od tega približno sedemindvajset  kilogra- mov granatov (zgornja slika na strani 407), le približno en kilogram pa je drugih red- kejših mineralov, kamor spada tudi zlato. Med njimi še vedno prevladujejo na primer magnetit, to je železov oksid, ki je feroma- gneten (privlači ga magnet oziroma magne- tna sila), ter pirit in halkopirit. Na glavnih območjih koncentriranja ali zgoščanja težjih mineralov, kot jih prikazuje slika na prejšnji strani, lahko pričakujemo večji delež težjih mineralov in posledično tudi zlata. Pomembni kazalec mesta, kjer bi lahko bilo večja koncentracija zlata in ki so mu sledili stari izpiralci, je tako imenovani rdeči pesek. Barva je posledica večjih kon- centracij granata, ki je rdečkaste barve (slika zgoraj), ima pa tudi večjo gostoto kot ostali bolj pogosti minerali. Zanimivo je, da se rečno zlato s premešča- njem in odlaganjem postopoma bogati, iz- ločajo se druge kovine, predvsem srebro, ki v primarnih nahajališčih spremlja zlato tudi v do petdesetodstotnem deležu. Dlje kot se zlato zadržuje v omočenih naplavinah, vse »čistejše« postaja. Proces obogatitve je več- plasten in je predvsem posledica oksidacije srebra in tudi procesov, ki vključujejo or- Stolpična diagrama mineralne sestave večinskega dela (a) in preostanka težkih mineralov (b) v utežnih deležih [wt %] na območju reke Drave pri Zlatoličju. Vir: Šoster in sod., 2017. Od enega do tri milimetre velika izprana zrnca granata iz proda reke Drave (slika zgoraj). Zlate luske v reki Dravi (slika spodaj). 408 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 409Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja teh območjih najprej odloži večji prod, okoli katerega se, predvsem za njim, zaradi niz- kotlačnih razmer in vrtinčenja zaustavljajo manjši prod, pesek in tudi težji minerali. Če so hitrosti vode pravšnje in take trajajo dlje časa, na teh mikroobmočjih pride do večjih koncentracij težjih mineralov in tudi zlata. Dejansko ta pojav posnema sodobna izpiral- na oprema, kar na primer prikazujejo slike na straneh 408 in 409. V zvezi z mineralno sestavo naplavin reke Drave in količino zlata v njih je bilo nareje- nih že kar nekaj raziskav. Janja Perko na pri- mer je leta 1987 naredila podrobnejšo anali- zo težkih mineralov do globine deset metrov in ugotovila prisotnost zlata, vendar v manj- ših količinah. Prisotnost zlata sta ugotovila tudi Šoster in Herlec leta 2017, ki sta prav v občini Starše naredila podrobnejšo raziskavo. Raziskovala sta predvsem izvor redkih kovin oziroma elementov (manj ustrezno redkih zemelj, kar je dobeseden prevod iz angle- ščine), to je mineralov, ki vsebujejo kemijske elemente, kot so na primer itrij, lantan, cerij in drugi. Brez njih si ne bi mogli predstavlja- ti današnjega življenja, saj so v računalniških diskih, prenosnih telefonih, LCD-zaslonih, baterijah, elektromotorjih, fotovoltaičnih ce- licah in tako dalje. V tej študiji je prikaza- na tudi mineralna sestava dravskega proda. Dravski prod ali sedimenti so na raziskanem mestu v največjem deležu iz kremena, med težjimi minerali pa prevladujejo granati (glej stolpična diagrama spodaj). Na eno  tono sedimenta lahko pričakujemo okoli trideset  kilogramov težjih mineralov, od tega približno sedemindvajset  kilogra- mov granatov (zgornja slika na strani 407), le približno en kilogram pa je drugih red- kejših mineralov, kamor spada tudi zlato. Med njimi še vedno prevladujejo na primer magnetit, to je železov oksid, ki je feroma- gneten (privlači ga magnet oziroma magne- tna sila), ter pirit in halkopirit. Na glavnih območjih koncentriranja ali zgoščanja težjih mineralov, kot jih prikazuje slika na prejšnji strani, lahko pričakujemo večji delež težjih mineralov in posledično tudi zlata. Pomembni kazalec mesta, kjer bi lahko bilo večja koncentracija zlata in ki so mu sledili stari izpiralci, je tako imenovani rdeči pesek. Barva je posledica večjih kon- centracij granata, ki je rdečkaste barve (slika zgoraj), ima pa tudi večjo gostoto kot ostali bolj pogosti minerali. Zanimivo je, da se rečno zlato s premešča- njem in odlaganjem postopoma bogati, iz- ločajo se druge kovine, predvsem srebro, ki v primarnih nahajališčih spremlja zlato tudi v do petdesetodstotnem deležu. Dlje kot se zlato zadržuje v omočenih naplavinah, vse »čistejše« postaja. Proces obogatitve je več- plasten in je predvsem posledica oksidacije srebra in tudi procesov, ki vključujejo or- Stolpična diagrama mineralne sestave večinskega dela (a) in preostanka težkih mineralov (b) v utežnih deležih [wt %] na območju reke Drave pri Zlatoličju. Vir: Šoster in sod., 2017. Od enega do tri milimetre velika izprana zrnca granata iz proda reke Drave (slika zgoraj). Zlate luske v reki Dravi (slika spodaj). 410 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 411Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja ganske komplekse (humusne kisline), delo- vanje bakterij in gliv, elektrokemijske proce- se in drugo (Florencia Marquez-Zavalia in sod., 2004). Glede na analizo sestave dravskih lusk so te skoraj petindevetdesetodstotno zlate ali v karatni lestvici 22,6-karatne. To so vede- li že v preteklosti, tako da so na primer v osemnajstem stoletju na območju habsbur- ške monarhije pol unče, to je 15,55 grama, dravskega zlata, tudi murskega zlata, odku- povali po 14 f lorinov in 45 krajcarjev, do- navsko zlato po 13 f lorinov in 30 krajcar- jev, zlato iz ostalih rek pa po 11 f lorinov. Florin je denarna enota v srebru, ki je bila v uporabi od leta 1754. V avstrijskem delu monarhije je f lorin predstavljal en srebrni gulden ali goldinar, v madžarskem delu pa en srebrni forint. Florin je bil težak okoli 23,39 grama. Pri izbiri tipa in nastavitve opreme za izpi- ranje zlata je bistveno, kakšne velikosti in Dokumentiranje načina izpiranja zlata na tradicionalni način pri enih od zadnjih izpiralcih zlata na reki Dravi leta 1986. Vir: Bidovec, 1986. 410 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 411Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja ganske komplekse (humusne kisline), delo- vanje bakterij in gliv, elektrokemijske proce- se in drugo (Florencia Marquez-Zavalia in sod., 2004). Glede na analizo sestave dravskih lusk so te skoraj petindevetdesetodstotno zlate ali v karatni lestvici 22,6-karatne. To so vede- li že v preteklosti, tako da so na primer v osemnajstem stoletju na območju habsbur- ške monarhije pol unče, to je 15,55 grama, dravskega zlata, tudi murskega zlata, odku- povali po 14 f lorinov in 45 krajcarjev, do- navsko zlato po 13 f lorinov in 30 krajcar- jev, zlato iz ostalih rek pa po 11 f lorinov. Florin je denarna enota v srebru, ki je bila v uporabi od leta 1754. V avstrijskem delu monarhije je f lorin predstavljal en srebrni gulden ali goldinar, v madžarskem delu pa en srebrni forint. Florin je bil težak okoli 23,39 grama. Pri izbiri tipa in nastavitve opreme za izpi- ranje zlata je bistveno, kakšne velikosti in Dokumentiranje načina izpiranja zlata na tradicionalni način pri enih od zadnjih izpiralcih zlata na reki Dravi leta 1986. Vir: Bidovec, 1986. 412 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 413Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja oblike je zlato. V Dravi in Muri je zlato v obliki luskic, ki so zelo tanke in imajo gle- de na težo zelo veliko površino. Tehnike izpiranja zlata se od antičnih časov pa do industrijske revolucije niso bistveno spremi- njale. Izpiralci na Dravi in Muri so upora- bljali predvsem deske, ki so jih v zgornjem delu nakosmatili, v drugem, spodnjem delu pa izžagali številne predvsem prečne žlebi- če. Za razliko od njih izpiralci na Donavi deske niso nakosmatili in nažlebili, ampak so jo prekrili s platnom, ki je prevzelo vlo- go lovljenja zlata. Prav tako so bili nakloni desk izpiralcev na Dravi in Muri večji kot nakloni desk izpiralcev na Donavi, kjer so deske imele okoli desetstopinjski naklon (László, 1995). Ne glede na predstavljene tehnike je seveda vsak izpiralec imel svo- je lastne pristope in skrivnosti, od načina žlebičenja (nekateri so na primer polovico deske obložili s platnom), naklona, preseje- vanja, količine naenkrat nametanega proda in podobno. Dejstvo je, da je v produ reke Drave in Mu- re že dolgo časa prisotno zlato, kar je bilo znano že pred več tisoč leti (László, 1995; Puff, 1847). Ali je bila kdaj tu tudi prava zlata mrzlica, ne vemo. Če pa je bila, je bi- la že davno, verjetno ko so zlatu sledili še Kelti in Rimljani. Sicer pa se je treba za- vedati, da ko pride do zlate mrzlice, se v »zlate« kraje zgrne množica izpiralcev, ki v razmeroma kratkem času izperejo vsa do- nosna območja. Kalifornijska zlata mrzlica, ko je tamkajšnje reke in potoke preplavilo na desettisoče izpiralcev, je na primer traja- la samo kakšnih deset let. Torej tudi če se je zelo donosno izpiranje na Dravi in Muri dogajalo dlje časa, so verjetno večje količine zlata izprali že v nekaj stoletjih. Je pa res, da Drava in Mura spreminjata potek svoje struge in sčasoma odpirata in premeščata starejše z zlatom bogate nanose, tako da so se z izpiranjem bolj dejavno ukvarjali vse do konca devetnajstega stoletja. Vendar so takratne izprane količine zlata, okoli dvaj- set kilogramov na leto (Kišpatić, 1901), ko se je s tem poslom ukvarjalo kakih dvesto izpiralcev, v veliki večini iz Medžimurja, v primerjavi s triinosemdesetimi tonami zlata, kolikor so ga letno izprali v času omenjene kalifornijske zlate mrzlice, zanemarljive. Glavni razlogi, da je danes zlata manj, so torej naslednji: • izpiranje in rudarjenje se izvajata že več tisoč let, tako da so enostavno dostopna primarna in sekundarna nahajališča že popolnoma izčrpana; • reguliranje rečnih strug in gradnja je- zov, ki sta zaradi pridobivanja novih kmetijskih zemljišč, protipoplavnega urejanja in hidroenergetske rabe postala intenzivnejša od konca srednjega veka dalje, sta umirila vodno moč ter procese premeščanja plavin in zlata iz starejših rečnih nanosov. Koliko pa je še zlata, recimo na spodnji te- rasi reke Drave med Mariborom in Ptujem? V raziskavi, ki smo jo izvedli v sklopu pro- jekta ZlataDrava v letih od 2020 do 2022, smo na večjem številu mest na tem odseku na prodiščih reke Drave ugotovili prisotnost zlata v količinah od 0,07 do 0,75 grama na kubični meter. Ker smo prod izpirali samo na mestih, kjer smo s testiranjem z izpiral- nim krožnikom ugotovili prisotnost zlatih lusk, in ker je mest z večjo koncentracijo zelo malo, previdnostno ocenjujemo, da je na vsem tem območju v povprečju vsaj de- setkrat manjša količina zlata na prostornin- sko enoto. Tako da lahko ocenimo, da je v povprečju na kubični meter rečnih nanosov na vsem tem območju največ od 0,007 do 0,075 grama na kubični meter. Površina tega območja znaša okoli sedemindvajset kvadratnih kilometrov. Debelina aluvialne- ga sloja do starejših kvartarnih podlag je od okoli šest metrov do dvajset metrov (Bre- znik in Žlebnik, 1961). Če vzamemo, da je v povprečju debelina teh nanosov okoli de- set metrov, je prostornina v skupni količini okoli dvesto sedemdeset milijonov kubičnih metrov. Glede na skupno količino proda in z upoštevanjem devetdesetodstotne čistosti zlatih luskic ocenjujemo, da je na tem ob- močju med Mariborom in Ptujem pribli- žno od tisoč sedemsto do sedemnajst tisoč kilogramov zlata. Morda ta številka deluje zelo zlatomrzlično, vendar se moramo zave- dati, da je treba izprati dvesto sedemdeset milijonov kubičnih metrov proda. In to na območju, ki ni neobljudeno in na katerem veljajo kmetijsko-gozdarske, naravovarstvene in vodovarstvene omejitve, in kjer sta priso- tni poplavna nevarnost in razna druga raba vode in vodnega prostora. 0,3419 grama zlata iz reke Drave, izpranega iz približno dveh kubičnih metrov proda. Današnje zgodbe o dravskem zlatu: izvirni leseni nakit z dravskimi zlatimi luskami, tudi kot promocija dravskega zlata in Slovenije. 412 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 413Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranjaDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja oblike je zlato. V Dravi in Muri je zlato v obliki luskic, ki so zelo tanke in imajo gle- de na težo zelo veliko površino. Tehnike izpiranja zlata se od antičnih časov pa do industrijske revolucije niso bistveno spremi- njale. Izpiralci na Dravi in Muri so upora- bljali predvsem deske, ki so jih v zgornjem delu nakosmatili, v drugem, spodnjem delu pa izžagali številne predvsem prečne žlebi- če. Za razliko od njih izpiralci na Donavi deske niso nakosmatili in nažlebili, ampak so jo prekrili s platnom, ki je prevzelo vlo- go lovljenja zlata. Prav tako so bili nakloni desk izpiralcev na Dravi in Muri večji kot nakloni desk izpiralcev na Donavi, kjer so deske imele okoli desetstopinjski naklon (László, 1995). Ne glede na predstavljene tehnike je seveda vsak izpiralec imel svo- je lastne pristope in skrivnosti, od načina žlebičenja (nekateri so na primer polovico deske obložili s platnom), naklona, preseje- vanja, količine naenkrat nametanega proda in podobno. Dejstvo je, da je v produ reke Drave in Mu- re že dolgo časa prisotno zlato, kar je bilo znano že pred več tisoč leti (László, 1995; Puff, 1847). Ali je bila kdaj tu tudi prava zlata mrzlica, ne vemo. Če pa je bila, je bi- la že davno, verjetno ko so zlatu sledili še Kelti in Rimljani. Sicer pa se je treba za- vedati, da ko pride do zlate mrzlice, se v »zlate« kraje zgrne množica izpiralcev, ki v razmeroma kratkem času izperejo vsa do- nosna območja. Kalifornijska zlata mrzlica, ko je tamkajšnje reke in potoke preplavilo na desettisoče izpiralcev, je na primer traja- la samo kakšnih deset let. Torej tudi če se je zelo donosno izpiranje na Dravi in Muri dogajalo dlje časa, so verjetno večje količine zlata izprali že v nekaj stoletjih. Je pa res, da Drava in Mura spreminjata potek svoje struge in sčasoma odpirata in premeščata starejše z zlatom bogate nanose, tako da so se z izpiranjem bolj dejavno ukvarjali vse do konca devetnajstega stoletja. Vendar so takratne izprane količine zlata, okoli dvaj- set kilogramov na leto (Kišpatić, 1901), ko se je s tem poslom ukvarjalo kakih dvesto izpiralcev, v veliki večini iz Medžimurja, v primerjavi s triinosemdesetimi tonami zlata, kolikor so ga letno izprali v času omenjene kalifornijske zlate mrzlice, zanemarljive. Glavni razlogi, da je danes zlata manj, so torej naslednji: • izpiranje in rudarjenje se izvajata že več tisoč let, tako da so enostavno dostopna primarna in sekundarna nahajališča že popolnoma izčrpana; • reguliranje rečnih strug in gradnja je- zov, ki sta zaradi pridobivanja novih kmetijskih zemljišč, protipoplavnega urejanja in hidroenergetske rabe postala intenzivnejša od konca srednjega veka dalje, sta umirila vodno moč ter procese premeščanja plavin in zlata iz starejših rečnih nanosov. Koliko pa je še zlata, recimo na spodnji te- rasi reke Drave med Mariborom in Ptujem? V raziskavi, ki smo jo izvedli v sklopu pro- jekta ZlataDrava v letih od 2020 do 2022, smo na večjem številu mest na tem odseku na prodiščih reke Drave ugotovili prisotnost zlata v količinah od 0,07 do 0,75 grama na kubični meter. Ker smo prod izpirali samo na mestih, kjer smo s testiranjem z izpiral- nim krožnikom ugotovili prisotnost zlatih lusk, in ker je mest z večjo koncentracijo zelo malo, previdnostno ocenjujemo, da je na vsem tem območju v povprečju vsaj de- setkrat manjša količina zlata na prostornin- sko enoto. Tako da lahko ocenimo, da je v povprečju na kubični meter rečnih nanosov na vsem tem območju največ od 0,007 do 0,075 grama na kubični meter. Površina tega območja znaša okoli sedemindvajset kvadratnih kilometrov. Debelina aluvialne- ga sloja do starejših kvartarnih podlag je od okoli šest metrov do dvajset metrov (Bre- znik in Žlebnik, 1961). Če vzamemo, da je v povprečju debelina teh nanosov okoli de- set metrov, je prostornina v skupni količini okoli dvesto sedemdeset milijonov kubičnih metrov. Glede na skupno količino proda in z upoštevanjem devetdesetodstotne čistosti zlatih luskic ocenjujemo, da je na tem ob- močju med Mariborom in Ptujem pribli- žno od tisoč sedemsto do sedemnajst tisoč kilogramov zlata. Morda ta številka deluje zelo zlatomrzlično, vendar se moramo zave- dati, da je treba izprati dvesto sedemdeset milijonov kubičnih metrov proda. In to na območju, ki ni neobljudeno in na katerem veljajo kmetijsko-gozdarske, naravovarstvene in vodovarstvene omejitve, in kjer sta priso- tni poplavna nevarnost in razna druga raba vode in vodnega prostora. 0,3419 grama zlata iz reke Drave, izpranega iz približno dveh kubičnih metrov proda. Današnje zgodbe o dravskem zlatu: izvirni leseni nakit z dravskimi zlatimi luskami, tudi kot promocija dravskega zlata in Slovenije. 414 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 415Gradovi in dvorci ob reki DraviDravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja Danes zlato izpirajo le še zaradi doživetja in rekreacije. Če pa se potrudite in najde- te »bogatejše« prodišče, izperete tisoč lopat, kar je približno od enega do dva kubična metra proda, lahko najdete nekaj več zlata, na primer »celo« tristo štirideset miligra- mov, kot to prikazuje slika na strani 410. V sklopu projekta Zlata Drava, ki ga je Lokalna akcijska skupina (LAS) Lastovi- ca kot del Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor prepoznala kot povezo- valni projekt, so partnerji pričeli z oživlja- njem zlate zgodbe reke Drave in pripravili ponudbo doživetja izpiranja zlata za vse, ki jih to zanima, si želijo kaj novega naučiti in čas radi preživljajo v naravi ob reki Dravi. Literatura in viri: Bidovec, M., 1986: Raziskave zlata v naplavinah Drave in Mure. Poročilo o raziskovalnem projektu (zgodovinski podatki o dravskem in murskem zlatu, str. 2–12; dokumentirani postopek izpiranja zlata v Donji Dubravi, str. 13–20). Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. Breznik, M., Žlebnik, L, 1961: Geološke razmere na območju projektiranih hidroelektrarn na Dravi med Mariborom in Ptujem. Geologija, 7: 151-176. Jeršek, M., 1999: Zlato. Begunje: Galerija Avsenik. Kišpatić, M., Tučan, F., 1901: Rude u Hrvatskoj. Rad jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti, knjiga 147, 18. Zagreb: Štamparija Dragutina Albrechta u Zagrebu. László, E. N., 1995: Panonsko zlato. Podravski zbornik, 207–218. Marquez-Zavalia, M. F., Craig, J. R., Galliski, M. A., 2004: Morphological and chemical study of placer gold from the San Luis Range, Argentina. The Canadian Mineralogist, 42: 169-182. Miller, G. T., 1990: Living in the environment: an introduction to environmental science. 6th ed. Belmont, California: Wadsworth Publishing Company. Mondal, S., 2022: Why Is Gold Golden. Science ABC. https://www.scienceabc.com/pure-sciences/why-is-gold- golden.html. Niedermayr, G., Seemann, R., 1975: Gold in Österreich. Veröffentlichungen aus dem Naturhistorischen Museum in Wien, Neue Folge, 10: 22–31. Puff, R. G., 1847: Marburger Freundes-Gruss (Sagen, Dichtungen, Wanderungen und Lebensschilderungen). Radovanovič, S., 2004: Karta sporne posesti ob Dravi med gospoščino Ravno polje in Vurberk iz leta 1690. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 75=40 (1): 61–67. Willbold, M., Elliott, T., Moorbath, S., 2011: The tungsten isotopic composition of the Earth’s mantle before the terminal bombardment. Nature, 477: 195-198. Gradovi in dvorci ob reki Dravi Srečko Štajnbaher Ob reki Dravi je od avstrijske do hrvaške meje veliko kulturne dediščine, zato je v predvi- denem obsegu ni možno predstaviti v celoti. Predstavljeni so samo gradovi in dvorci, ki jih je ob reki Dravi na omenjeni razdalji toliko, da jih lahko po številnosti brez težav primer- jamo z gradovi in dvorci ob Renu ali Loari. Tudi ob Dravi so gradovi nastali na strateško pomembnih mestih in so imeli obrambno vlogo. Po družbenih spremembah in spremembah taktik vojskovanja so jih počasi nadomestili gradovi in dvorci na ravninskem prostoru ob sami reki. Lastniki so se pogosto menjavali, prav tako so bile izvedene številne prezidave in dozidave. Vseh teh sprememb v prispevku ni možno obravnavati v celoti, zato so navedeni le ključni podatki. Ti gradovi in dvorci so danes v različnem gradbenem stanju, eni so že zdavnaj v ruševinah, drugi žal propadajo pred našimi očmi, nekateri dobivajo novo podobo in vsebine. V prispevku niso obravnavani gradovi v Halozah, saj so bili predstavljeni v lan- skoletnem letniku Proteusa. Našo pot začnemo v Črnečah, kjer se v središču vaške naselbine nahaja manjši re- nesančni dvorec, ki je nastal na mestu sre- dnjeveškega dvora, v pisnih virih je izpričan od leta 1408. V drugi polovici šestnajstega ali v prvi polovici sedemnajstega stoletja so prvotno srednjeveško stavbo nadomestili s sedanjim podkletenim dvonadstropnim po- slopjem, ki se je od takrat do danes ohrani- lo brez večjih gradbenih sprememb. Razvaline srednjeveškega gradu Pukštajn. Foto: Srečko Štajnbaher. Dr. Sašo Šantl se strokovno in znanstveno ukvarja z različnimi področji, povezanimi z vodami, od omogočanja rabe vode in vodnega prostora, zmanjševanja škodljivega (ne)delovanja voda in plavin do vsebin, ki so povezane z dobrim in zdravim stanjem voda. Z raziskavami sodobnih pristopov in konceptov pa vsa z vodami povezana področja povezuje v celovito upravljanje voda. Kot znanstveni sodelavec je zaposlen na Inštitutu za vode Republike Slovenije. Z zlatom reke Drave se je srečal že pred leti, ga ljubiteljsko izpira, vse znanje o njem in druge zgodbe in dejstva, povezana z njim, pa rad deli z drugimi.