Ubij* vwk ln praznikov ^ dally except Saturday«, Sunday» and Holiday» j^O-YEAH PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Hâta Je $8.00 Uradntfkl is, upr»miikl SMT South Lawndala Ave. Office of Publication: 1M7 South Lawndala Ave. Telephone. Rockwell 4*04 S1 fft^V^S s uL^i^Sf!. CHICAGO 13. ILL. TOREK. II. NOVEMBRA (NOV. 11), 1947 Subecriptlon $8.00 Yearly STEV.—NUMBER 221 Američani naj prispevajo milijarde dolarjev za pomoč zapadni Evropi Acceptance for making at special nate of postage provided for la section 1103, Act of Oct 3. 1917. authorized on June 4. 1818. Trumanov odbor določil "ceno za mir." Državni tajnik Marshal bo pojasnil »voj načrt pred člani kongresnega odseka WMhingion. D. C« 10. nov.— Posebni Trumanov odbor, katerega tvori 19 reprezentantov biz-jusa. delavstva, poljedelstva in vzgoje, je v svojem poročilu na-da bodo morali ameriški davkoplačevalci prispevati 12 do 17 milijard dolarjev za rekon-itrukcijo zapadne Evrope na podlagi Marshallovega načrta v prihodnjih štirih letih. Poročilo je bilo predloženo predsedniku Trumanu. Načelnik odbora je trgovinski tajnik Harriman, poročilo pa je sestavil bivši sena^ tor La Follette iz Wisconsina. Na osnovi tega poročila bo Truman sestavil poslanico kongresu, ko se bo sestal na izrednem usedanju 17. novembra. Truman je prej dobil poročili glede pomoči zapadni Evropi od svojih ekonomskih svetovalcev in odbora, kateremu načeluje notranji tajnik Krug. Obe se nanašata na razpoložljive ameriške vire in bogastvo v svrho rekonstrukcije in rehabilitacije zapadne Evrope. Državni tajnik Marshall bo danes nastopil pred (člani kongresnega odseka za zunanjo pomoč in jim pojasnil svoj načrt. Pričakuje se, da bo sugeriral, naj Amerika potroši dodatno milijardo dolarjev na Kitajskem. Uradniki državnega departmen-u so študirali tudi probleme Ja; "ionske, Koreje in Flllptnuv. Poročilo Trumanovega odbori naglasa, da morajo Američani doprinašati žrtve, "da se sedanja živčna vojna proti komunizmu v zapadni Evropi ne spremeni v streljanje. Amerika ima velike politične, ekonomske in strateške interese v zapadni Evropi, ki morajo biti zaščiteni." ■ Trošenje ameriškega denarja naj bi bilo pod nadzorstvom kongresa. Člani odbora so o-«mešili ideje, da mora ameriška pomoč biti v obliki daril. Opo- zorili so javnost na nevarnost inflacije v Ameriki. Reprezentanti šestnajstih evropskih držav so po zaključenju svoje konference v Parizu informirali Washington, da bodo te države potrebovale najmanj 22 milijard dolarjev za restavrira-nje ekonomskih sistemov na podlagi Marshallovega načrta v prihodnjih štirih letih. Trumanov odbor je v svojem poročilu zvalil vso krivdo za sedanjo kritično situacijo v zapadni Evropi na komunizem. Poudaril je, da komunizem vodi v zapadni Evropi ideološko vojno. Borba je med komunizmom in onimi silami, ki verujejo in zagovarjajo svobodo posameznikov. Komunisti sabotirajo prizadevanja za ekonomsko okrevanje zapadne Evrope. Odbor v svojem priporočilu priporoča ustanovitev nove vladne agenture, ki naj bi izvajala ameriški pomožni program v zapadni Evropi. Administratorja naj bi imenoval predsednik Truman in potrdil senat. Člani odbora so poleg Harri-mana in La Folletta Hilland Batcheller, predsednik Alleghe-ny-Ludlum Steel Corp.; Robert E. Buchanan, profesor na državnem kolegiju v Iowi; W. R. Burgess, podpredsednik National City Bank v New Yorku; James ^Tfrc Pritisk za obnovo kontrole cen Unije CIO naznanile kampanjo Wuhinglon. D. C. — (FP) — "'tisk na predsednika Truma-Ja »n kongres za vzpostavitev tontrole cen in odmerjanja živil se je povečal. Unije Kon-'nfJustrfjskih unij so se iz-llkl« za intenzivno kampanjo. Poziv za kampanjo sta na»lo-Tlli> unijam Nathan Cowan, le-p lvni direktor CIO, in John "¡J*y. direktor svetov unij - aplasila sta, da je prišel J*k akcijo, ker se bo kongres na izrednem zasedanju 17. ***mbra. Ameriško ljudstvo opozorila na resno situacij'). Sporočil« vsebuje objavlje-■ P^ram. Cowan in Brophy - Pwvala predsednika Truma-zahteva od kongresa ^ ' »Vitfv kontrole cen in od-J«nia živil. Kongres naj na- ,' ''Jatne davke na profite ■*Poracii. Sodn* oplazil ^o dni he CIO untje f'a , 10. nov. — O-k je oplazil uradni "munikacijskih de-katere člani piketi-J<> rudi«poetaJa WB-»njunkcijo proti pi-u rad nI ki unije «jave, de niso arey, tajriTTc-blaftajnll? CIO,' John L. Colly er, predsednik B. F. Goodrich Co.; Granville Conway, predsednik Cosmopolitan Shipping Co.} Melville F. Coolbach, profesor na rudniški Šoli v Coloradu; Chester C. Davis, predsednik federalne rezervne banke v St. Louisu; R. R. Deupree, predsednik Proctor & Gamble Co.; Paul G. Hoffman, predsednik Studebaker Corp.: Calvin B. Hoover, profesor na univerzi Duke; Robert Koenig, predsednik Ayrshire Colliers Co.; Edward S. Mason, dekan departmenta javne administrate na univerzi Harvard; George Meany, tajnik-blagajnik ADF; Harold G. Moulton, predsednik instituta Brookingsa v Washing-tonu; William I. Myers, dekan poljedelskega oddelka na univerzi Cornell; Robert G. Sproul, predsednik državne univerze v Californiji, in Owen D. Young častni načelnik odbora direktorjev General Electric Co. Proslave v Moskvi slovesno zaključene Ameriški poslanik se udeležil banketa Moakvs, 10. nov.—Proslave tridesetletnice boljševiške revolucije in ustanovitve sovjetske države, ki »o se pričele v petek, so bile v nedeljo slovesno zaključene. • V petek in soboto je bilo slabo vreme, v nedeljo pa se je pokazalo solnce. Proslave so imele značaj narodnega praznika. Kljub deževju in snegu so bile ulice v glavnem delu Moskve natrpane z ljudmi. Na poslopjih so vihrale rdeče zastave in na pročeljih so bile slike Stalina, Molotova in drugih sovjetskih voditeljev. • Veliko pozornost so vzbudili razgovori med reprezentanti Rusije in Ameriko. Pričeli so se na banketu, katerega je zunanji minister Molotov priredil v po-čast gostom v petek zvečer. Banketa se je udeležil ameriški poslanik Walter B. Smith. Dvorano, v kateri se je vršil banket, je zapustil opolnoči. Oprostil se je in izjavil, da se ne sme muditi predolgo, ker bi se morda ne počutil dobro naslednje jutro. •'Vemo, da so Američani močno ljudstvo»*' je rekel Moldtov. "Upam, da bodo Američani razumeli, da je tudi sovjetsko ljudstvo močno." Pozneje sta se razgovarjala ruski maršal Semjon Buddeny in Elbridge Durbrow, pravni svetovalec ameriškega poslaništva. "Američani in Rusi bi morali biti prijatelji," je rekel maršal. "Storimo vse, kar moremo, da bi bili prijatelji," je odgovoril Durbrow. Truman in Marshall strašita s komunizmom Moskva, 10. nov. — Izvestjf», glasilo vlade, pravijo, da predsednik Truman in državni tajnik Marshall strašita s komunizmom in netita strah pred Rusijo, ker hočeta pridobiti ameriško ljudstvo za Marshallov načrt. Pravi namen tega načrta Je spremenitev Evrope v bazo ameriške ekspanzije. AKCIJA PROTI KOLERI POKAZALA. DA JE KOOPERACIJA MOGOČA Lake Succeaa, N. Y. - (ALN) Način, kako lahko Združeni narodi sodelujejo za dosego skupnih ciljev, se je jasno pokazal v slučaju izbruha kolere v Egiptu. Svetovna zdravstvena organizacija, prideljena Združenih na-rodom, je šla takoj na delo, da zatre epidemijo kolere. Prvo poročilo o resnem izbruhu kolere v Egiptu je bilo objavljeno dne 22. sept Združene države. Sovjetska zveza in devet drugih držav je takoj strnilo svoje vire. da se pošljejo cepila in zdravniška opremo v Egipt. Zaloge cepil ptoti koleri in zdravniških oprem »o bile na poti v Egipt takoj. Pošiljke gredo nemoteno tja. To »e bo nadaljevalo, dokler bo potreba Zdravstvena organizacija je takoj «topil« v akcijo. Sklicala na kateri je bi- ratorijih zadevna cepila za trg, naj pospešijo proizvodnjo cepil. Z namenom, da »e zajezi in ustavi epidemjia kolere, Je bil ustanovljen poseben od»ek, ki i ms nalogo, da Izvrši delo na licu mesta. V Egipt »o bila po slana posebna letala z zdravili, da »e uniči mrčes in žuželkf, ki prenašajo bolezen kolere. Ak-cljs proti koleri Je bila v nekaj dneh v polnem zamahu. Poleg Rusije ln Amerike, lil sU nudili takojšnjo pomoč E-glptu s cepili proti koleri, so po-slsle količine cepil tudi Franci-j», Anglljs, Kltaj»ka, Brazilija, švica in Tunizija Kljub takojšnji organizirani akciji proti koleri, je epidemija v Egiptu, ki razsaja že »koraj dva meseca, zahtevala nad S,000 življenje. Brez te pomoči bi bilo število žrtev mnogo večje in kolera bi ogrožala tudi druge I* 'ÄÄ' H^tti « dri.« T. .kupn. .kcj. 7„.ru države, ki imajo cepila proti koleri, na, jih od-»topijo tej organizaciji, ds Jih *mi«lu provizije'nemudom» pošlje v Egipt Poleg V^vega protidelav-Itega so bile pozvsne v«e lekarna. |ne ju ^delujejo v «vojih na razpolago ženlh n«rodov je jasno Izpriča 1«, da Je mednarodno »»delovanje mogoče na *»eh poljih, treba je le resneg« razumevanja za rešitev političnih in ekonomskih problemov. Ubo- Stavka v Parizu končana Ramadierjeva vlada dala koncesije Pari«. 10. nov.—Mestni uslužbenci, ki so zastavkali v Parizu ln predmestjih, so sprejeli ponudbo Ramadierjeve vlade glede zvišanja plače in zboljšanja delovnih pogojev in naznanili, da se bodo danes vrnili na delo. Ramadier je dal aagotovilo, da bo zvišanje plače stopilo v veljavo 15. novembra. Slučaj stav-karjev bo predložen v pretres članom ustavne skupščine. Pobiralci odpadkov so zastavkali zadnji torek. Voditelji njihove unije so izjavili, da pobiralci zaslužijo manj kot 8,500 frankov (okrog $67) na mebec. V znak simpatije so zastavkali potem uslužbenci v mestnih de-partmer^tlh in električnih centralah. Pariški listi trdijo, da ponudba Ramadierjeve vlade predstavlja velike koncesije uslužbencem. Vojaške čete so bile mobilizirane za pobiranje odpadkov po izffruhVi stavke. Indijska olada prevzela driavo Prebivalci bodo odločili o usodi New Delhl. Indija. 10. nov — Jawarhalal Nehru, predsednik vlade dominiona Indije, je naznanil prevsetye države Juna-gadth, ki je bila doalti pod administracijo Pakistana, muslimanske države. Junagadth obsega 4,100 kvadratnih milj in ima 800,000 prebivalcev. Nehru je na sestanku s časnikarji priznal, da se ni posvetoval z reprezentanti vlade Pakistana pred prevzetjem administracije Junagadtha. Naglasil je, da bo začasna. Prebivalci bodo dobili priliko glede odločitve usode države pri plebiscitu. Ko se je država Junagadth pridružila Pakistanu, je vlada dominiona Indije poslala vojaške Čete v obmejne kraje. Nehru je dejal, da je bila akcija odrejena v intereap zaščite Hindu-tov. Enote lnalj»ke armade »o danes vkorakale v državo. Wallace in Pepper čestitata Cehom Praga, Čehoslovaklja. — Henry Wallace ln senator Claude Pepper sta poslala čestitke Če-hoslovakijl ob priliki obletnice osvoboditve izpod nemškega jarma. "Mi, ki cenimo civilne svobodjM.ne in demokratični način življenja, vidimo v Čeho-slovakiji simbol naših upov," je Wallace zapisal v svoji čestitki. Pepper je čestital Čehoslovakljl "na njenem velikem napredku, ki ga je dosegla po zaključenju vojne," zaeno pa je poudaril, "da bi morali Marshallov načrt izvajati Združeni narodi za vse dežele enako." Ruši aretirali ameriškega reporterja Berlin. 10. nov.- Rusi »o aretirali ameriškega reporterja H Burrougsa in fotografa Joaepha Fleminga v »ovjetskem sektorju Berlina. Po aretaciji »ta bila odpeljana v ruski glavni «tan, kjer »ta bila zaslifcana. Po zaslišanju sta bila l/puščena Japonske mine na obreiju Oregona Astoria. Ore., 10 nov,--Moštvo parnikov Je bilo "pozor)eno na plavajoče japonske mine. Tri mine »o priplavale do obrežja Oregona z morskim tokom. Enj mino so člani obr<*žne straže o-peziii v bližini zaliva Yaquina. Domače vesti Smrt v »t»rem kraju Chicago.—Vsled posledic oku pacije je 27. okt. umrl V St. Jer neju na Dolenjskem posestnik Jože Skalj, stric glavnega bla gajnika br. Mirka Kuhlja. . V stari domovini zapušča 90-letno mater in tri sestre, v Ameriki pa štiri sestre: Mary Kuhel v Chicagu, Pepco Gorenc v Bessemern, Pa., Uršulo Turk v Cle-velandu ter Anico Končar v New Yorku. Sorodniki iz Chicaga so mu- hoteli posiati streptomycin v svrho ozdravljenja, toda pred-no je prišlo dovoljenje Iz Wash-Ingtona, da bi poštna uprava sprejela zdravilo, je bolnik preminul. Na enake potežkoče in "red tape" so nsletell še drugi rojaki, ki bi radi poslali omenjeno zdravilo svojcem v staro domovino. Is Cleveland» Cleveland.—Pri volitvah zadnji torek »ta bila v mestni svet Izvoljena dva Slovenca, Edward Kovačič v 23. wardi in Anton Vehovec v 32. wardi. Slednji je porazil Willlama Boyda, Ve-hovca je podpirala Enakopravnost, Boyda (Hrvata) pa Amo-riška Domovina. Za župana jo bil z veliko večino ponovno iz voljen Thoma» A. Burke, v Euclidu že dolgoletni župan Kenneth Sim», za koncilmana v 3. wardi pa Michael J. Boich.—Pri družini Philip Mam »o se ogla-' sile rojenice in pustile hčerko. —Iz bolnišnice se je vrnil Joseph Gimpelj, ki se zdaj zdravi doma.—V bolnišnici Cleveland Clinic se nahaja Frank Vilar, v bolnišnici Huron Road pa John B. Fortuna iz Maple Helghtsa, ki je prestal težko operacijo. Nbv «rob ▼ Penal Ml I an vi lie, Pa, Frank Vozel, »tar 67 let, doma lz Zagorja ob Savi. Bolehal Je dve leti na sladkorni bolezni. V Ameriki zapušča dva brata ln »e»tro, v starem kraju pa dva brata. ' Is Clevalands Cleveland.—Po dolgi bolezni je v Colllnwoodu umrla Carollno Jarc, rojena Erbežnlk, stars 5» let, doma iz Gornjega polja pri Soteski, Dolenjsko, v Ameriki 34 let, članica KSKJ in SŽZ, Tukaj zapušča dve poročeni hčeri, dva sinova, »e»tri France» Ma-rolt in Anno Pohar, Štiri vnuku in več drugih sorodnikov, v »teren» kraju pa brata.—Po enomc-»ečni bolezni je umrl Vladimir Skarictch, star 45 let, rodom Tr-žsčsn. V Ameriko Je prišel » svojimi zda| že pokojnimi »tar-ši, ko mu je bilo dve leti, Tu-kai zaoušča ženo in dva sinova. —Dalje je umrla Anna Kordtč, Mer zmagal na konvenciji avtne unije Spor med člani eksekutivnega odbora. Lewis obdolžen vmešavanja v zadeve unije Atlantic City, N. JM 10. nov,— Walter P. Reuther, predaednik unije združenih avtnih delavcev CIO, je zmagal v preizkušnji moči na enajsti letni konvenciji svoje organizacije z veliko večino. Delegati so se postavili na njegovo stran v »poru med njim in drugimi člani eksekutivnega odbora, ki traja že 18 mesecev. Reuther Je vodja takozvanega desničarskega krila v uniji. Njegovi glavni nasprotniki so R. J. Thomas, Richard T. Leonard, podpredsednika unije, ln tajnik blagajnik George F. Addes. Možno je, da bodo slednji poraženi pri volitvah. Podporniki ln pristaši Reu-therja med delegati so »e izrekli /a volitve v torek, levičarska grupa pa je za odložitev volitev do četrtka. Predv«em hoče dobiti več časa v upanju, da bo dobila več delegatov na svojo «tran. Na konvencijo je prišlo okrog 2,000 delegatov, ki reprezentira-jo 920,000 članov avtne unije, Reuther je bil izvoljen za predsednika avtne unije na konvenciji v. marcu lanskega leta r neznatno večino glasov. Porazil je Thomasa, nakar Je bil slednji Izvoljen za podpredsednika. Za podpred»ednika Je bil Izvoljen Leonard, za tajnika blagajnika pa Addes. Od takrat med njimi ln Reutherj I agttirali za koalicijsko listo. Izjemo so napra vili le prt Careyju in par drugih progresivnih kandidatih; kajti člkuftku odvetniška zbornica je indorsirala le U sodnikov na koa )trh*kl listi, progresivno pa ta/en par Izjem ignorirala. Zanimiv je študij oddanih glasov po wardah. Profesor Carev te i muga! tudi na podlagi uradnega štetja v 27 tzmeo 50 ward. Za progresivno stranko |e bilo oddanih največ glasov — "straight kot tarcepl tenth — v wardah na južni, na severni In srveroza nadni strani mesta Natvrčji (««istotck glasov Je dcblla v zamor kit".wardah, najmanjši odstotek pa po wardah, v katerih predtv n.mir«jo tujerodri Poljaki. 7-idje, Italijani in Cehi V teh id.th kazale tudi to. ako bt bili Ml demokratje v volilno hit ko a svojo ln republikanci s svojo listo, da bi obema šla precej trda. vsa i pa več njih kandidatom, kajti v eni ward! (za-motftki) je bilo za progresivno |l«to oddano čez 34^ glasov osmih od 2(V-30",, v 36 od 10- 20*1, v osmih pa od S~10' bi bili glasovi pošteno preAtetl. bi bit ta odstotek še večji Za novo progresivno stranko Je to vsekakor sijajen rekord Ta rekord poka/uje. da je v de>eli milijone ljudi, ki so zreli v Ako ra za dru*e dopi življenje kot v Ameriki, kjer pol vrhu vsega pride še depresii nameček. y ] Pred časom sem Oital sutisfl ko o krtminalstvu. Poročilo menja, da je največji odstot kriminalcev 'katolikov, a manj med onimi, ki ne ventil jo, da se bodo po smrti pekli» ražnjih, ali pa plešah / anaaW v nebesih. Well, katoliška ve nas uci, ce imamo še tako ku, maie gpehe, gremo lahko k spi vedi in vse je odpuščeno. Gloria, gloria, aleluja! pr, speriteto bomo imeli še des< let, ako se izvede Marshallo načrt in posodimo (amerisl davkoplačevalci) 20 biljonov d< larčkov Italiji, Franciji, Anglj in drugim zapadnim evropskii državam. Tako je baje deji Truman industrijalnim voditi Ijem na privatni konferenci. B( mo videli, je dejal slepec. Več kot 350,000 učiteljev I od 1, 1039 pustilo šolsko služb ker več zaslužijo v industrija] Po nekod zaslužijo manj ki $000 na leto. Well, za topove j drugo orožje, ki požre nad pi lovico narodnih dohodkov, j dovolj denarja, a za izobrazbo ¡j ni. Sicer pa je znano, da daj oči lgrogi namenoma dri ljudstvo v nevednosti, ker ga ] tako laže vladati. Torej Miha Krek je prifrči v Ameriko oz. k svojim koli gom v Cleveland. Seveda, pr šel ni gledat na uro, ampak t najbrž pomagal sedanjemu i redniku A. D., kateri nepresti no grdo obrekuje Jugoslaviji kakor mi je dejal eden njeni naročnikov. Well, g. Krek, vi ste bili 4 li v Londorhj, kjer ste bili čla ubežne viade. Mislili ste, da b« ste kraljevsko vlado ponovil vsilili jugoslovanskemu ljudstvi toda vam je spodletelo, ker ; ljudstvo spregledalo, kako ga ; klerofašizem vlekel za nos. 9 daj mislite, da boste pridobi na svojo stran take osebe, I znajo Same zase misliti, toda b dite uverjeni, da ameriških Sli vencev Še ne poznate in veču se ne da kar tako vleči za no Mi imamo najbrž več izkušei kot vi in tisti, ki drugim nebi sa obljubljajo, v katere pa san ne verjamejo, zato jih hočej imeti na tem pukljastem svet Skušate prati svoje kolege i podivjane domobrance, ki i klali na povelje nacifašistfl svoje lastne rojake samo zato, d bi rešili vaše vrste kolege, da I še nadalje imeli moč nad lju< stvom. Veste, g. Krek, teži boste imeli kaj uspeha, kajti n jaki so prejeli že na tisoče p sem, v katerih sorodniki pori čejo nič drugega kot resnico, di čim vam nikdo več ne verjam ker ste hoteli svoj narod za Ji deževe groše prodsti Mussolin ju in Hitlerju. Truman je dejal, da je trgi vanje z žitom na borzi špekul cija in da se prodaja po veekri žito, ki ga sploh ni nikjer. F vedal je resnico in zato so žiti špekulanti kaj hitro udarili kritiko po njem. Da se prihrani žito. meso. J' ca in druge potrebščine za izbranih narodov v Evropi (J Slovane se ne zmenijo, ce tu vsi poginijo) pod Marshall'" maralo, zato ameriškemu ^ stvu priporočajo, da si P***' skrči za par luknjic. Hm,J lavcem ni treba takih nasveta ker so morali že pred tem Pr poročilom stisniti svoje pa^ radi naraščajoče draginje ^ nasvet naj velja za one. ki lahko dnevno privoščijo ' stent a prav ti so tisti, ki nam ® jejo nasvete. Iz Kanade. Avstralije in dn gih držav so se pričel» J««<* vanski izseljenci vračati v Ji goslavlja Domov m- gred" r počitnice, ampak zato. ker ■ prepričani, d. bodo imeli ali slej lepše življenje v . srečnejše življenje, ,/0/na več izkoriščanja. v novi razvojni stop-' 1 'ti vidna tudi v tem. ' nski ljudje izživljajo '"ibenem stališču, ki ga '•'radi različnih oblik r a izkrivljanja pra-" nrosvete. tudi razlika v tako-valnih prireditvah, L ' f jamo 7. lanskoletn'-Letojnil festivali bili povezani s napo £*rstvu. predvsem pa godek v razvoju prekmurskega človeka in njegovega odnosa do splošnih gospodarskih nalog. Festival v Prekmurju je podal splošen prerez delovnih uspehov •sredi prvega leta petletke. Tudi drugi festivali n. pr. v Tolminu, i Trbovljah* Mariboru in drugod so prikazovali preglede svojih mobiliziranih sil v borbi za gospodarski načrt. Težišč« kulturno-prosvetnega te umetniškega dala s* sedaj prenaša, na nove oblike, kakor n. pr. na rmsstave. parada dela Jn druga podobne manlfoetadje. Ifa tisoča ljudi se Je letos raagl-balo na pripravah sa rasatav« tn druge manifestacije dela ker tu ni šlo samo sa neposredno ponazoritev prve petletke, temvoč tudi za splošno gospodarsko is* ofcrazbo, ki Jo dobivajo delavci, kmetje ln mladina v okvirju t« oblik« kulturno pr»svetnega življenja. Vse te razstave m manifestacije dela so bile izrazite kulturno-prosvetno delo. Mnogo J« jedlo festivalov, Id so razgibali spontano vr«nj« od spodaj, Id so bili stvar ljudstva. Nekaj pa je bilo tudi takih festivalov, ki niso popolnoma uspeli, ker so se šablonsko prenašali ter postali le samemu sebi namen., Novo poživi jen je se je pokazalo v zadnjem času tudi v ljudskih knjižnicah. Ljudske knjižnice nimajo namena, da bi bile le sredstva za kratkočasi e ob nedeljskih popoldnevih. Ljudske knjižnice imajo večjo nalogo: služijo osnovni izobrazbi, razlagi važnih in aktualnih vprašanj, nudijo literarni užitek in seveda tudi kratkočasje. Tudi v tej smeri gre razvoj vidno naprej. Kar se tiče študija in ljudskih univerz je treba pripomniti, da se polaga ogromna važnost na študij. Najvažnejša oblika študija so predavanja in v vseh prosvetnih činiteljev čim bolj večjih krajih več ali manj raz- fkvalitetno, bo Ljudska prosveta gibano delujejo ljudske univer ze, ki skrbe s svojimi predavanji za splošno izobraževanje iz politične ekonomije, družbenih ved, poljudnih razlag dnevnih vprašanj, posebno iz področja ljudske oblasti, ljudske demokracije, borbe za mir, borbe za izvedbo petletnega načrta itd. V kulturno-umetniškem sektorju kulturno-prosvetnega delova- nja je nastopila v letošnjem letu huda borba proti brezidejno-sti in romantični odmaknjenosti. Za organizacijo kulturno-pro-svetnega dela v Sloveniji skrbe ljudsko prosvetni sveti (LPS), Ti imajo nalogo, da mobilizirajo poklicne umetnike, ki naj nastopajo na deželi s koncerti, lir teranuvglasbenimi večeri, z gledališkimi predstavami itd. Ti "sveti" skrbe tudi za množično kulturno vzgojo, z izleti v kulturne centre in ustanove, oni organizirano izkoriščajo radijske sprejeme, so v stalni zvezi s kinematografi (movies), organizirajo masovne obiske progresivnih filmov. Da bi še bolj poživeli kulturno prosvetno življenje v Slove-nijivje sprejel plenum Ljudske prosveta Slovenije več sklepov: povečati je treba število ljudskih knjižnic v Sloveniji in o-skrbeti vse knjižnice z naprednimi knjigami. Kot najosnovnejša in najlažja oblika samo-izobrazbe bo razširjena navada prostih, bralnih večerov v čim večjem ohsegu, posebno v od-daijnejših vaseh in naseljih. Ljudsko prosvetni sveti bodo obravnavali vsa tekoča vprašanja permanentno ter bodo pomagali pri organizaciji in izvedbi dopolnilnih tečajev, kmečko-na-daljevalnih šol, večernih delavskih gimnazij, z raznimi ženskimi tečaji itd. Lzvedena bo tudi čim širša popularizacija poznavanja tehnike in njenih sredstev v ljudskem gospodarstvu ob sodelovanju Društva inženirjev in tehnikov, društvom "Tehnika in šport" itd. V kulturno umetniškem udejstvovanju bo povečana skrb za kulturno vzgojo ne samo mest, ampak tudi za oddaljenejše podeželje. Organiziranih bo več sto gostovanj, predavanj, koncertov, literarnih in glasbeno literarnih večerev, gledaliških predstav, razstav, izletov v kulturne centre itd. tako, da bo zveza delavca in kmeta z delovnim intelektualcem čim bolj popolna. Da bi bilo delo vseh teh kulturno IZZA KULIS NEKDANJE KLERIKALNE FINANČNE POLITIKE Ta članek Je laiel v Slovenskem poročevalcu dne 24. septembra. V stari Jugoslaviji j« bila znana kot največja denarna ustanova tako zvanega klerikalnega političnega tabora, ki si je nadel lažno ima "Slovenske ljudske stranke", Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti nasproti hotela "Union" je imela svoj centralni Slovenije v skrbi zs nove kadre organizirala po okrajih in večjih centrih tečaje za ljudske knjižničarje, delovne konference predavateljev, tečaje za igralce in režiserje tsr pevovodje, plesne skupine in godbenike. Tako vzgaja slovenska Ljudska prosveta delovnega človeka z jasnim pogledom v svojo bodočnost. Skupim izseljencev iz Belgije se je vrnila v domovino Ljubljana.—V nedeljo 5. okt. je prispel na Jesenice transport z izseljenci, ki so se po dolgoletnem bivanju v Belgiji vrnili v domovino. Med 336 povratniki, ki so po večini hrvatske natodnosti, je tudi slovenskn skupina, ki šteje 41 ljudi. Slavnostnemu sprejemu na jeseniškem kolodvoru so prisostvovali tudi predstavniki ljudskih oblasti in množičnih organizacij. V imenu ministrstva za delo LRS je izrekel povratnikom dobrodošlico pomočnik ministra za delo tov. Piškur Lojze. V svojem nagovoru je orisal težko življenje izseljencev ter pri tem poudaril velike pridobitve naših narodov, pred vsem ljudsko oblast, ki bo za-jamčila vsakemu povratniku, da bo zaživel v svobodni domovini boljše in lepše življenje. V ta namen jih je pozval, da se vključijo s svojim strokovnim znanjem in vsemi silami v naš petletni plan in k sodelovanju v množičnih organizacijah. V I-menu ministrstva za delo LK Hrvatske pa je pozdravil povratnike tov. Pevec. Besedam obeh govornikov ter ostalih predstavnikov množičnih orga nizacij so izseljenci navdušeno vzklikali, njihovi vodje pa so v imenu vseh povratnikov da i častno obvezo, da bodo storili vse, kar bo v njihovi moči. za izpolnitev petletnega plana Po sprejemu so izseljenci nadaljevali pot do baze v Kamniku. ----i iticr bodo ostali do končne ra/- dosedanjem aačetnlh ^ve v naši proizvodnji Z baze so poslali brzojavne pozdrave predsedniku vlsde maršalu Titu in ministru za delo FLRJ Vicku Krstuloviču Omenjeni transport je prispel iz Liege-a, ki je centar največje premogovne in železne mdustri- 16 aairr ti • »it»fcjr "otvr.j mm kJ'Jr 194« izrazito samo H n nr osvetna-ia meča ja. *n)i festivali i« prodrli 114 t}lob» ^ I Prve;,, goepodarskaga ^•načrta. Če so bill fa- • ▼ arca alovonokih Mudi. Prekmurski ve- J'' pomenil tilen do- je v Belgiji. Tam je tudi največja kolonija jugpslovanskih izseljencev, ki šteje okoli 1500 ljudi, med katerimi je največ kovinarjev in rudarjev. Vsi zavedni jugoslovanski izseljenci so združeni v drultvu "Nova Jugoslavija", ki skrbi za njihov politični in kulturno - prosvetni razvoj. Za repatriacijo se je prijavilo 775 izseljencev, od katerih se je prva skupina vrnila v nedeljo. Ostali se bodo vrnili z dru«im transportom v prihodnjem mesecu. Reakcija v Belgiji se poslužuje vseh mogočih sredstev in kle-vetniške propagande, da bi odvrnila naše izseljence od po-vralka v domovino. Sovražen odnos do nove Jugoslavije skušajo pri izseljencih ustvariti predvsem četniki. ustaši in podobni. ki prihajajo na delo v belgijske rudnike. V času. ko se je pripravljal omenjeni transport za Jugoslavijo, je obiako val logorje jugoslovanskih beguncev izdajalec Maček in skušal organizirati odhod beguncev v Ameriko, kjer bi naj vstopU I v ameriško vojsko. "Vendar me ni mogla ustsvltl nobena stvar" pripoveduje sts-rs dalmatinska izseljenka Kr- želj Roza, "d» ** n* vrnila < svojimi sinovi in hčerami, kjer si bodo le v naši svobodni, ljudski državi ustvarili s pridnim delom tisto življenje, ki smo ga zaman iskali v tujini * MED KSITOSI Grški monarkofatosšsfrni vojski so m pogovarjali. Pa vpraša eden soseda 'S» U že videl par Uzane?" In dobiJ je odtfovor • More«, kje pa! Sei nl«am na petah oči!" seder. l^amor so vodile vse niti in kami r so se stekali vsi kanali tega klerikalnega političnega in gospodarskega koncema. Po velikem finančnem škandalu s proslulo Slovensko banko. ki je tedaj "olajšal" slovensko ljudstvo premoženje samo za "malenkostno" vsoto 300 milijonov dinarjev tudi Zadružni Sospodarski banki ni bilo treba olgo čakati, da je zašla v tež-koče in da jo je pričel prav pri njenih temeljih glodati in izpod-kopavati neizprosni črv uničenja- Zadružna gospodarska banka je bila med vsemi slovenskimi denarnimi zavodi in morda tudi med vsemi jugoslgvsnakimi, najbolj tipičeo primer finančne u-stanove, kjer so. bili na najbolj izrazit način tesno med, seboj povezani politični in finančno gospodarski interesi. Zato je bilo jasno, da s6 žr sama konstrukcija Zadružne gospodarske banke ter način in metode njenega poslovanja nosile izrazit pečat poHti&ega ln gospodarskega špekuiantstvs. Zaradt tega nastopajoča svetovna gospodarska krizs, ki se je pojsvila po letu 1927, ni imela težkega dela, da je med prvimi zrShlja-la moralno trhle temelje, na katerih je stala ta banka.' Banka je zaradi svojega političnega obeležja sicer v času nastopa krize priklicala na pomoč celokupen klerikalni stran-karsko-politični aparat, vendar še gospodarskim posledicam špe-kulantskegs in prav zločtnskeg* gospodarjenja z zaupanim ljud skim denarjem, ki so ga slovenske kmečke množice vlagale v kreditno zadružništvo, ki ga je povezovala klerikalna Zadružna zveza v Ljubljani, ni dalo več izogniti Banka je pri svojem poslovanju zasledovala namreč le tiste cilje, ki so Mlf v sklndu s kapitalističnimi in političnimi direktivami vodstva klerikalne stranke, ki je bilo skoraj izključno v rokah visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Če se je to gospodarstvo izvajalo tudi s pomočjo slvllnih sodelavcev »n slamnatih mož, to na stvari ni ničessr spremenilo. Jssno je zsto, da je bilo v veliki mari vss to poslovsnje zavito v mnoge politične tsjnosti in msnipuls-cije, kar se točno rszvidt Že ss-mo iz primerov, ki jih bomo v tem članku nsvedli. Zs g6spodarsko izkoriščanje našega ljudstva je bilo neobhodno potrebno ustvariti videz po štenega političnega vodstva nad slovenskimi kmečkimi množicami, za kar so vpregli celokupni rimsko-katolliki cerkveni apsrat v politični voz, s Člmet so bile ustvsrjene tsko zvsne morslne osnove za dotok gmotnega ks-pitala širokih ljudskih množic v ta tabor. Zajeti je bilo torej treba v ta namen le že obstoječe gospodarske institucije ljudstva, ki so bile zgrajene v zadružništvu. In za to sta bili Zadružna zveza in Gospodarska zveza kot nala4č pripravni. Zadružništvo, ki ga je ustauo-vil dr. Janez K v. Krek z name nom, da osvobodi slovensko kmetsko ljudstvo izkoriščanja po tujih in domačih kapitalističnih izžemakih In da ga reši gospodarske in s tem tudi politična propasti, je prav z ustanovitvijo Zadružne gospodarske banke postalo na »neb samo še ovodje v rokah kapitalističnih mogotcev klerikalne strsnJu» ter njihov popolni plen tn je popol-nom s izgubilo svoj dotedanji progresivni značaj. Ti čisto k* pital u»Učno-špeku lativni cilji z vsemi političnimi poledicami so bili torej doseženi z ustanovitvijo Zadružne gospodarske bank«*, ki je združila vsa zadružna finančna ar«d-stva v eni roki S Um y lasi ustvarjen neodvmen centralni finančni aparat iv*Jstvoni najožje skupine klerikalnih političnih voditeljev In rnogoteav in ki ja Ml neodvisen od ljudskih množic Vestna delnic ta ge se voda je 1*1« v rokah tega ožjega klerikalnega polil k nega vodstva V nj«#"vo vodstvo p« an bili paetsvlR«* zaenl klari-kalnopolitični veljaki. Predsad nik Zadružne gospodarska banke j« bil dr. Jože Basaj, poznejši navdušen okupatorjev sodelavec ter izdajalec, ki je ob osvoboditvi pobegnil. Pod^iedsed nik je bil dr. Josip VorŠič, člani uprave so bili še dr. Franc Schaubach, Franc Hrastelj, Mat-ko Curk, stavbenik, dr. Ivo Čes-nik, odvetnik, ki je tudi pobegnil, in Konrad Uologranc, stavbenik iz Celja. V nadzornem odboru pa so sedeli: Bogomil Remec, gimnazijski ravnatelj, dr. Stanko 2itko, odvetnik, ki je prav tako pobegnil. Martin St*-blovnik, posestnik. Alojzij Ml^ helčič, bivši celjski župan, in dr. Karel Capuder, ravnatelj realke. Iz navedenih imen je torej razvidno, da so bili vodstveni položaji v banki v "dobrih in zanesljivih" rokah. Iz taktičnih razlogov je bilo v upravi seveda tudi par slamnatih mož, ki naj bi ustvarjali videz poštenja. Generalni ravnatelj zsvods pa je bil dr. Ivan Sloksr. Ogromns denarna sredstva, ki so se stekala preko klerikalnega zadružništva v banko in ki so dosegla preko četrt milijarde dinarjev samo na vlogah, so bila v celoti na razpolago peščici ki vri kalnih političnih voditeljev ki so po večini sedeli tudi na visokih cerkvenih položajih, ter gospodarili nad ljudstvom s pomočjo svojih civilnih sodelavcev in slamnatih mož. Med njimi je imel prvenstvo seveda Škot dr. Gregorij Rožman in še mnogo drugih članov cerkvene hierarhije, prošti, dekani, župniki itd. Med njimi je stal v prvih vrstah tudi duhovnik Gabrov šek, Vsp ta organizacija, ves U politični finančni apsrat ju nosil, enako kakor vsa klerikalna, politika, na sebi pečat blagoslova, izrečenega iz ust prav Ustih vodilnih mogotcev in oblastnikov, ki so bili kot najvišji "božji" namestniki med našim Ijudstvo n obenem tudi nsjvečji delničarji čisto laiške in gospodsrske ustanove, ki se je imenovsla: "ban M"! Kdor js Iz te sredine od časa le spregledal, komur js us pelo vreči svoj pogled za kulise, ta je bil kaj kmalu izobčen, preklet! 2e iz razkrivanja poslovanja ln gospodarjenja bivše Zadružne zveze in Gospodsrske zveze, ki ga je ž« lansko leto obravnala "Nova Zadruga", je bilo več kot razvidno, kako daleč je seglo roka najvišjih političnih in obenem cerkvenih ob lastnikov sploh in pa tudi v posameznih primerih, kadar je šlo za kritje ne samo političnih ampak predvsem špekulativnih gospodarskih mshinscij klerikalnega tabora. Napram upornikom, ki so ohranili še nekaj po štenosti in čaati v sebi, niso izostale niti najvilje cerkven« kazni. V Zadružni gospodarski banki v Ljubljani je bil po finančno gospodarski plati združen ves ta prefinjeno preračunani sistem izkoriščanju roatertalniii sredstev našega ljud^tv«, s pomočjo ksterih so aa izvrševal« |>oll-tične in goapodarsk« špekulti-je in mshinaclje prvega redu. Ta banka je kot tipična kapitalistične ustanova z izrazito poli tično barvo pričela prav od po-četka gospodariti z zaupanimi ji sredstvi povsem na špekulativ-ni način. V Dalmaciji in Vojvodini, kjer je bilo tedaj veliko pomanjkanje kreditnih sredstev in kjer je bila za to obrestna mera mnogo višja kot na Slovenskem, j« ustanovila banka svoje podružnice ter je za visoke obresti vsevprek podeljevala kredite vsem mogočim gospodarskim panogam. V najvčjl meri pa je seveda zaradi nepoznavanja prilik in ljudi čisto lahkomišljeno podeljevala kredite vsem mogočim špekulantom. Velike večine teh kreditov banka z obrestmi vred nikoli več ni vklela. Tuli pupoJnbma izgubljenih kreditov se je nabralo samo pri podružnicah v Novem Sadu in v Splitu do lata 1034 za 27,828,731 dinarjev. V celoti pa so dosegli pri centrsli banke ln pri vseh njenih podružnicah ti izgubljeni in dvomljivi krediti do navedenega leta bajno vsoto 92,507,051 din. Vplačana delniška glavnica Zadružne gospodarske banke pa je znašala samo 20,000,000 dinarje^. Ugotovljeno je n. pr. v mnogih primerih, da so se vodili do danes v knjigah Zadružne gospodarske banke kot povsem stoodstotno aktive postavke krediti brez vsakega stvarnega in dokumentarnega kritja. Navaja« mo le par primerov: "Dalma", d. z. o. z. Split za 4 milijone 115,287.80 din. "Cegplj Leo", Maribor za 10*.-732.50 din. "Urača Brandajs", Novi Sad, za 150,000 din. "Belamariž" iz Šibenika, za 86.354.50 din. "Djurič Nikola", nasl. "Mosti-ne'\ za 91,124.45 din,—Itd. Da bi nsštell vse primere seveda na tem mestu ni prostora. (Kunec prihodnjič,)« RAMOPROGRAM 0 ENAKOPRAVNOSTI ČLOVEKA Ko ljudje naravnajo svoje radioaoarste sa poslušanj* na Iščejo moralističnih govorov ali oratoratvs; kazalec sukajo navadno za programi, nudečiml komedijo, glasbo, dramo. Ksdsr hočejo poslušati drsmo, tedaj dajejo prednost drami, ki portretira na vadne, vsskdunje ljudi, konflikte, ln končni triumf junaka a)i junukinie drame nad zlom ali si-' Slovene Records 10 Insh raeer Sa COD. plaa scales« C-4SS Maja beba j* «lis«a, Melba ge priSnw »So»! leg, talMi ( I tiljr§ IMrfk* P la alara p« Iba C-410 l'omkuUanki aolba Hala rala, vilMl C-411 Tafclateva t*f*a, «aUak Vaarfi l#*an*é. imíkm K«»ar's erchastrs C-411 0*~4iafca polk* IhHf é»f polka C'4I4 Traba im. Uebe ai, seUta Htrfculeti«, »all* ('-411 Naja Canfc* rta« Xa leva, aa irnmnm, p.ffca C-41S M»)« i t>rkl#, Ii da In* tafia lr<4lal Krank Ysnkovtr arid lila «>rrh n 0SI IS viail pa ratita aa **a«a, val VaaeM le*«a. «aN» Brill stsja v Atlsntl Ga. Ako gre torej mlada učiteljica ptedaiot' a pieiskovanjem prod* sod kov. ki ao se vgne/dili v razred. /mu zgubiti delo, ReAl torej stvar na ta laeun, da pridobi Tomniyjevega (keüt, da vzame oImi dei-kii k sporocftiku Thotna» s« Jvffersona kar blagodejno Ti progi ami ao bili znani pod Imenom 'The Harbors We Seek' in ao vzbudili mnogo pozornosti V vsakem ki «ju Amerika lahko slišite serije "Leat We For-gel" m vsakomur, ki naravna svoj ittdioaparat na postajo, ki vpilva II« d«čks in na rlaiegtt in i»ddiija te pi^tgram«, govor« rezultat je. d« vsi tri j« potem predstav« o dojatvu, d« demo-drugače |Mj|Miu |ejo koncept de- k racija s« psična doma, v šoli, moki«11je, Tako sa* pivrw v v soseMini "Da ne po/abimo" 1 azt «d red in mir. naa o|>owunja, da bo demoki sUČ- Drug program poda|a /g<»db«r ni duh |ioatal «no s nami, afc> dr Louia« Slotma, mladega žl- i beiio ob vanki priliki poslu-kall dovskeg4< znanstvenik«, ki Je zs to, da dt-mokrarijo praktlct-dal svoje življenje, ds J« zatfl- r«mo v svojem oijam in aoss-til avoje aoiielsvee v i »s Als- aken» okolju To bi morala po-mmm. New Mexico, kjer ao! st«tl navada In miMjsn)« Ame-vla/ln« toverne. v luiterih J« bi- nkancev vsepovsod I hi narejen« atomaka bomba V I (Cummun. Cuuncilj PROSVITA TOREK, 11. NOVEMRR A 1947 mmm TOVARIŠI rOlUT PAITIUMU «TMTOI« TONE SELIŠKAR (Nadaljevanj«) "Vem, tovariš, da mi sedaj še manj zaupaš, ker sem bil poprej izdajalčev tovariš. Prav imaš! Da, to je delo mojega tovariša. Točno je popisal fašistom, kje se nahaja naš tabor. Toda prepričan bodi, da ti bom lahko prav kmalu dokazal, kako neupravičen je tvoj dvom! Hočem, pa četudi s smrtjo, izbrisati s sebe madež izdajstva, ki so mi ga vsilili z lažmi in grožnjami!" Vsi so mu verjeli. Zasmilil se jim je, vzljubili so ga ta hip, saj je s srcem postal njihov tovariš na življenje in smrt. Ta človek je v resnici pretrpel v sebi velike muke in zajel je z vso silo razodetje te velike borbe, prav tako tudi vso strašno zmoto, v katero so ga bili zapeljali in v kateri bi kmalu utonili, da se ni slučajno rešil v tok resnične in edino pravilne ljubezni, ki jo lahko daš narodu in zemlji. Pavlek je bil ves zasut od drobirja. Ko so padle prve bombe, je debelo pogledal, potem pa se je zaril s svojo kuštravo glavo nekam pod deblo stare bukve in je s čelom trčil v Sonjo, ki je prav tako tiščala nos v zemljo. "To so pa orehi posebne sorte!" je dejala Sonja. "Če se takšnih preobješ, je po tebi!" /je menil Črt ln kihal od pekočega dima, ki se je razlezehpo zemlji. Naglo so se vsi pobrali s tal in vsa četa je krenila z nevarnega mesta. In kar prav, da se je, kajti že je spet priletela letalo in spet odvrglo nekaj bomb prav na isto mesto. Pošastno je odmevalo po gozdu. Ptice so preplašeno frfotale od drevesa do drevesa, gost, siv dim jih je dušil. Četa se je pomikala skozi gozd. Nadejali so se tudi napada. Komisar Gregor je hodil vzdolž vse kolone in nagovarjal ter bodril partizane. "Fantje, to pot bo zares! Širne, ti boš dokazal, da si iz Šiške doma? Tam so imeniti pretepači!" "Saj me že roke srbe!" "Pa ti, Nande, se ti kaj hlače tresejo?" "Prav nič, saj jih bom s piškoti gostil!" je dejal Nande in pokazal na celo rešto bomb, ki jih je imel obešene ob pasu. "Ampak ponosni smo lahko, fantje! Šest divizij so poslali nad nas, nad te majhne partizanske četice! Tovariš Stalin nas bo pohvalil. Šest divizij vežemo nase . . . Šest fašističnih divizij, ki bi se sedajlc borile na ruskem bojišču proti rdeči armadi, če bi nas ne bilo! Tako smo pa tudi slovenski partizani razbremenili malce naše brate tovariše na sovjetski fronti!" Trije mrtvi tovariši, ki so ležali zgoraj v taboru, pa so ležali v srcih preostalih. Zlasti jih je potrla smrt tovariša Uroša, tovariša, ki je od Soče priromal v partizane skozi sneg in burjo in ki je obnemel daleč proč od svojega doma. Toda vse misli so bile sedaj obrnjene naprej, zdaj ni bilo časa za žalovanje. Nekaj tovarišev se je zagrizlo v zemljo, izkopali so zasilen grob in jih pokrili z zemljo in ruševinami, da jih sovražnik ne najde in ne oskruni. Vojna je neizprosna! Ti še živiš, toda smrt tudi nate že preži. Vsak drobec misli, vsak delček tvojega telesa je strnjen 'v eno samo misel: Živeti! Smrt je konec vsega, potem ni nič več! Tovariši dragi so obležali . . . Kadar bodo spet na varnem, kadar bo spet vse tih<\ okoli preostalih, bodo spet v mislih zaživeli. Zdaj pa: Naprej! Naprej! 18 NA JURIŠ! NA JURIŠ! "Kolona stoj! Najstrožja tišina!" "Kolona obrat!" Kolona se je zasukala. Kaj se je zgodilo . . .? Izvidnik je pridirjal h komandantu in mu javil zasopljen: "Močan oddelek fašistov prodira skozi gozd proti zapuščenemu taboru." "V strelce!" Skočili so vsak k sebi, pripravili puške na strel in stekli mimo tabora nazaj ter po drugi strani pobočja navzdol. Ne daleč od tod so spodaj-regljale strojnice. Od daleč so zasikale kroglje mimo glave. Človek se v takih trenut-' kih nagonsko varuje. Kroglja, ki je zažvižgala mimo tebe, seveda, ni več nevarna, toda mimo tebe je letela smrt in čutiš jo ter sklanjaš glavo, čeprav ti vse to nič ne pomaga. Ko so pretekli jaso pod taborom, je po zraku ostro zasi-kalo in zadaj za njimi, prav na sredo zapuščenega tabora je udarila prva mina. Vrgli so se na zemljo. Vsak si je poiskal kak večji kamen ali kako drevo za kritje, vsak si je pripravil puško, težke mine so se razletavale s peklenskim hruščem. Sikalo je po zraku, kakor da bi se ognjene kače zaganjale z neznansko brzino proti njihovim glavam in grmelo je venorner, kakor da bi hotel sovražnik zasuti tabor z ognjem in železom. Vse mine so padle predaleč. Nihče ni bil ranjen. Toda mine prič-4-Dule vain« in priljubljena ose-no lahko padati tudi mednje! Mina je vrag! Njeni drobci se razlete na vse strani, železo je nasekano in vroče, rana od mine je raztrgana in ožgana. Spustili so se še niže. Tamkaj je ležalo po tleh precej posekani^ smrek. Gosto bukovje jim je krilo hrbet, pred njimi pa se je spet odprla čistina, strmo nagnjena v dolino. Komandant je razpostavil vse svoje borce vzdolž posekanih smrek, ki so nudile varno kritje, pred sabo ¿o imeli vidljiv prostor in pregleden, za hrbet čete pa je poslal zaščitno patrolo, da bi jih sovražnik ne iznenadil za hrbtom. Strojnico so namestili v sredino bojnega položaja, da je lahko tolkla po vsej čistini, na vrh hriba je poslal opazovalno patrolo. Tako pripravljeni' na borbo so čakali sovražnika. Morda pa jih od te strani niti ne bo . . .? Za zdaj pa, ko ni bilo mogoče pregledati vsega kretanja sovražnika, je bil ta položaj najboljši. Umakniti se ne morejo. Obroč je bil sklenjen. Morda bo sovražnika prehitela noč, tedaj se bodo skušali prebiti čez cesto in še dlje v Kočevske gozdove. Toda pravega, določnega načrta niso imeli, saj so se dogodki od ure do ure spreminjali iz različnih in v različne smeri. Bili so obkoljeni. Sprejeti morujo borbo na življenje in smrt. (Dalja prihodnjič.) Prizor se je menda še nadaljeval. Takrat pred petnajstimi leti ga Mira ni mogla razumeti. Le kako, da ji je prišel prav sedaj tako živo zopet v spomin? Kako smešna je bila lutka kralja, kako betežno je izgledal v svoji nevednosti o delu; toda, ali ni tudi ona skoro tako be-težna in nevedna kakor tisti kralj? "Ah. ne!" Hotela se je izmakniti tej zoperni, vsiljivi misli: "Med delavce rps nisem rada hodila, toda, saj oni tega niti niso pričakovali. Da bi tudi jaz delala? Zakaj neki!? Bilo je dovolj \)udi, ki so prosili za delo v naši tovarni. In ni se izplačalo. Mar ni bilo bolje hoditi okrog in zdaj tu zdaj Um uživati U svet, ko je življenje tako kratko?" VParazitl" ji je nekoč zabrusil mlad fantin, ko je ravno stopala v avto, on pa je napetih mišic vlekel težek voziček v njihovo tovarno. "Parazit, parazit," ji je potem še nekaj dni udarjalo v ušesih, z jezo se je spominjala predrznega fanta in razgovarjala o tem z očetom. Drugi dan je stražnik odvedel fanta iz tovarne. Govorili so, da je nevaren političen ptič. Miri je bilo nekoliko žal, a priznala si ni krivdo nikdar, ker takrat ni mogla ali ni hotela razumeti, da je ona res "parazit". "Paraziti ali zajedalci" fe nekaj let za tem razlagal profe sor, "so živeli, ki «žive na račun drugih živali. Imamo tudi rastlinske zajadalce. Ti so: Hotel je nadaljevati, a takrat se je o-glasil nekdo v razredu: "Ima mo i tudi človeške zajedalce!" Bil je študent Dule, simpatičen fant, ki ga pa Mira vsled mnogih očitkov ni mogla trpeti. V razredu so nekateri vedeli, da je revolucionar. Glasno ga tako imenovati ni upal nihče. Beseda revolucionar je pomenila takrat nekaj strašnega. Danes je Radi smo jo opazovali in čakali dneva, ko bo izginila z njenega obraza trmasta užaljenost ko ji ne bo glas več tako nestrpen, ko bo izginila senca z njenih oči. «Dnevi so tekli. Mira je obdržala svoj lagodni korak in nekoliko nezaupljiv pogled. Tega ji nismo zamerili, saj so vsi ostali znaki kazali, da se ven-tiar vdaja novemu okorju. Samo z besedo bi Mire nihče ne mogel povesti v novo, zdravo strujo odnosa do ljudi; čakali smo, da dogodki sami pokažejo deklici pravo smer. Sobota. V uradu so nam javili udarniško nedeljo. Med večino navdušenih je bila Mira skoro užaljena. Nosek se ji je dokaj visoko zavihal, češ: "Že spet udarniška nedelja. Edini dan v tednu pa človek nima miru." Tiho, sama pri sebi je že premišljevala, kako bi se izgovorila. Glavobol? Ne! Ženske z glavobolom so tako nesimpa-tične. Revmatizem? Nemogoče! Vsi vedo, kako rada plešem. Žolčni kamni? Zoprna bolezen! No, to ne gre! Kaj pa važni opravki? In če se prepričajo? Vsekakor se moram nekaj izmisliti. Recimo, da ... . recimo . . . Kako da mi ne pride nič pametnega na misel; na vse zadnje bom le morala iti. Toda kaj naj obleČem? Prav za prav i-mam same boljše obleke. No ja, platnene hlačke pa gotovo In čevlji? Salonarjev ne morem obuti za udarništvo. V sandale uhaja pesek. Špagarice bi šle k vragu v eni sami taki ne delji. Gojzerji? Tako so še lepi, skoro novi. Če se odrgnejo? In to so moji smučarski čevlji! Kaj bom pa pozimi obula? Sicer pa za enkrat jih tudi ne bo konec. Prihodnjič se že kako izgovorim. Nedelja. Zgodnja jutranja u-ra. Lepo, rosno jutro je razlivalo vso svojo svežino nad Ljub- , . ~ oto i ljano. Uradnik in delavec sta ba, upoštevan od vseh Ko sta* y umem korftku grečala in gi se pred nedavnim srečala, jo je prijazno odgovoril: "No, Mira, kako kaj s teboj: imaš mnogo dela?" "Prav nobenega," mu je odgovorila. Postal je skoro otožen in resno dejal: "Boš vendar nekaj pametnega pričela, saj vidiš, da čas danes zmelje vsake ga, kdor ne dela!" Povedal ji j* to kot otroku, ki ga plaši, da pride bavbav. Od tedaj je pričela Mi^a resno razmišljati o zaposlenju. Ob strani stati se ni dalo več. Težko; kot da se ji lušči trda skorja okrog srca se je sprijaznila z mislijo, da je delo njen edini izhod. Saj je bila vendar hčerka industrijalca; ona, vajena udobja m komoditete, prostosti, vožnje v avtomobilu in služinčadi, ki je stregla, od jutra do večera. Prišlo je zanjo nepričakovano, da je padla med delovne ljudi kot mimotekdča voda med mlinska koleaa. Vojna, ki je vedela »t» Dve mladinki "Kdaj bo zopet udarniška nedelja? &lrca Marica Volkova Prav za prav Mira do nedavnega ni bila mladinka. Ni bila mladinka v pravem pomenu besede in oni, ki so jo poznali, je tudi nikdar niso tako imenovali. Bila je le mlada Slovenka, ki pa o mladinski organizaciji ni vedela prav n česar. Mlade roke. ki so tam nekje v Bosni vrtale tunele ln gradile nasipe /a progo, so ji bile tako daleč daleč so bila zan|o srca, ki so vrtala skozi temo pot k svetlo bi. Še mnogo dlje Ji je bila m.-sel, da bi tudi ona motala zaživeti p«» vzorih te nove, siia)nc mladine. Ostala Je po dveh letih svobode med tistimi osamljenimi hit ji. ki so brezmočno «rabila po praznem upu, da se bo li* dalo ostati ob strani. Teh možnosti je bilo i/ dneva v dan manj. Prišlo je tako daleč. da ji je nekega dne celo njen Hans dejal: "Ne bo šlo več doltfo tako. motala boš tudi ti kmalu pfljeti za kakšno delo " Pogledala wa je začudeno In skoro iztegnila vrat proti nje-mu. kajti Hans ji do sl<*i nI nik dar govoril tako Prav kakor Mira Je bil tudi on razvajeno meščansko hrte vzdrževan od bo-ratera očeta m dohtih stricev, živeč I«* v skthi /h zlikane hl*< << in nove kavarniški* ilaferje Z Mirti sta si bil« v tem popolno-ma skladna, 1« da liaitsu poleg dela tudi študij ni dišal. Kako neki! Časa Je bilo vedno dovolj za postajanje po uličnih križiščih. Tam sredi mesta, kjer se pričenja promenada, tam se je zbiralo toliko njegovih znancev, Je bilo tako prijetno cele ure ogledovati mimoidoče, več ali manj elegantna dekleta, ki so se isto tako rada motala tam ekrog. "Le zakaj vseh teh ljudi sedaj ni več po promenadah?" Mira Je obžalujoče stisnila ustnice, široko razmaknila komolce, v z.atilniku podprla glavo z levo roko in razmišljala: "Pa saj se je predvojno prav tako živelo, ali še bolie, čeprav smo se mi vozili okrog, hodili nI plese ln uživali v športu. Kaj vendar mislijo ljudje, ko vsi tako norijo z delom, da kar preko noči grade iiro«e in tovarne? Ne ra zumem, da se celo sami zaga-niajo za delom. In mladina! Bože mili, tam v prahu ln vročini, Delati, držati v rokah lo pato. u popihati hrbet in žulltl dlani! I>elo. delo!" Zadn)t dve besedi sta JI pol glasno zdrknili preko mehkih vlažnih ustnic in zdelo se ji Je kot da bi jih prvič izgovorila V istem trenutku se )e spomni la neke lutkove predstave, čudno' Od takrat 1e minilo prav gotovo več kot petnalst let. Bi la je še čisto ma)hna deklica Skupaj t mamico sta gledali uro. Samoten uozd je bil poln lepih, velikih dreves Drvar)! so se mučili in žanali najdebc-lejše drevo Utrujeni so bili. Sedli so. Mimo je privozila krasna kraljeva kočija. Sam kralj je stopil iz nje in vprašal: "Kdo ste?" Odgovorili so mu: "Drvarji smo, tu imamo mnogo dela". Sedaj se začudi kralj: "Delo imate. Kaj je to—delo?" Drvarji so se začudili. Bili so užaljeni, spoznali so, da njihov kralj ne pozna dela. Peljali so ga do debla in žagal je z njimi. Bil je že star, a ko je prenehal delom, je vzkliknil: "Dobro da sem prišel med vas, tako nftad ln svež se že dolgo nisem počutil." Velel je poklicali dvor-janika in ga ostro vprašal: "Za kaj mi do danes niste pokazali dela? Ostal bi zdrav in močan kot ti ljudje tu." Pokazal je na drvarje. Obrnjen proti dvorjanom je trdo dejal: "Povem vam da odslej ne bo nihče več brez dela." Drvarji so bili veseli Peljali so ga do svojega kotla in mu ponudili: "Želite naš kralj z nami večerjati malo zella?" ' Ka|. zelje, kaj Je to—zelje?'* se je zopet čudil kralj. "In malo polente," so nadaljevali možje. "Kaj, polenta, kaj Je to. polenta"" O. poizkusil bom". Kralj je jedel in jedel. Tako v slast mu že dolgo nI šla nobena jed Drvarjem ie bilo dobro pri srcu. Kralj le velel po klicati dvornega kuhana in ga ostro prijel: "Kako. da ste skrivali pred menoj najslalšo jed ni svetu, zelje in polento? Mar sem Vas zato tako drago plačeval. da sem dane« ves bolan od vaših ničvrednih kuharli*" Ukazal je, da pride drvarski kuhir kuhati na dvor zelje in polento. zazrla v oči. Mimogrede, le za hip. Bila sta si blizu, skupaj na delu za čimprejšnjo izvršitev nalog. Vedno večje skupine z zastavami so se dobro razpolože* ne pomikale proti kolodvoru. Tam je naraščala množica ljudi; sindikalistov iz najrazličnejših ustanov. Pesem harmonik se je živahno družila s smehom in vč-trom, ki je lahno valovil v zastavo. Proti postaji je v delovni obleki stopala tudi Mira. Kdo bi si mislil, pristojala ji je kakor rojeni delavki. V temnosivih hlačkah, beli bluzi, z rožnato ruto je bila videti kakor ustvarjena za to opremo. Krušnjak, ki ji je visel preko ramena, je bil morda nekoliko prenapolnjen za dopoldanske fizične potrebe ,vendar tega ni nihče opazil. Počasi, kakor da se ji nikamor ne mudi, se je približevala postajnemu poslopju. Bila je že skoro pri svoji skupini, ko ji no zagrozila, a bila je to nj^na poslednja gesta, poizkusiti vse, za dosego cilja. Globok vzdih je vzdramil Miro iz premišljevanja. Deklica se ji je v, srce zasmilila. Toda; ali se ji je res smilila? Ali se ni poleg tega tudi sramovala pred tem malim bitjem, onaT zdrava in močna? Neznatna in daleč se je čutila od tega bitja. Očitek jo je tiščal v grlu, tembolj, ker jo je venomer gledalo dvoje tako iskrenih in jasnih oči. Zaželela si je, da bi spremila mladinko prav do proge, da bi ob njej tudi sama pomagala graditi. Ponovni prošnji tega bitja, ki je kot plamen gorelo pred njo v želji, da jo spremi do vlaka, se Mira ni mogla več upirati. Občutki, ki so jo napolnili ob tem kratkem srečanju, so jo gnali, da je kot pod močnim vpli-. vom tega otroka, segla v njeno nežno ročico in sta kakor zmagovalki brez strahu stopili mimo straže na peron. Tam so že stali vagoni, okrašeni z zelenjem in napisi, kakršne zmore samo mladina. Mladinci in mladinke so se kretali pred vagoni svečano, ponosno in resno. Prav tako svečano je stopala tudi mladinka poleg Mire. Svesti si zmage sta stopili do prvega komandanta, ki je ravno urejal skupine po vagonih in je razumevajoče sprejel tudi drobno, srečno bitje. Še je Mira stiskala drobno roko, kot bi hotela, da se utrip njenega srca uravna z utripom nove znanke, kateri je radost vlažno iskrila v očeh. Pred kolodvorom je Mira poiskala svoje ljudi. Prihitela je med nje resna in zamišljena. Mislili so, da je nejevoljna. Ne, to m bila nejevolja, to je bil povsem nov izraz na Mirinem licu. "Kam si prej tako hitela s tisto mladinko?" jo je vprašal nekdo. Kakor da ga ni cula, je begala z očmi od enega do drugega, kakor zbegana živalica, ki instinktivno išče nekoga, kateremu bi se lahko zaupala. Postalo ji je jasno, da so ji vsi enako blizu, zato je brez pridržka planilo iz nje: "Videla sem veliko srečo v očeh malega človeka!" Od tedaj Mira večkrat izDrJ suje: "Kdaj bo zopet udarn^ SANS. nedelja?1 PRI FOTOGRAFU V Rimu je prišel k fotografu možak, da bi ga fotografiral p0 stavil se je pred aparat, a držal se je kislo, da mu je dejal: "Nu. 'smejte se, no, malo!" ' Zak i'* je vprašal možak, "ali je nWda De Gasperi podal ostavko^" IZ DANSKE Amerika je odobrila Danski 40 milijonov dolarjev pulila Glede na to je v kratkem priča, kovati, da bo Danska vložila pro. testne note zaradi incidentov nj svoji meji s strani Jugoslavije Bolgarije in Albanije. POTREBUJEMO ionske pomočnice za delu v KAFETERIJI na severo in zapadni strani mesti Delo po dnevu — ob večerih ii ponoči. Začetna plača 85c na uro in ve za večerno ali nočno delo. Hrana prosta — uniform oblek preskrbimo mi. ' L Vprašajte na: UPOSLEVALNEM URADU ZA ŽENSKE 309 West Washington St. ILUNOIS BELL TELEPHONE CO. Listnica uredništva Ker j>oitni zakon preporodu] vsako oglašanje kakršnega ko arečksnjs ▼ listih, prosimo n dopisnika, Id oglašajo prirodl svojih društev ali drugih orgi nlsacij. ali pa ksko drugo akcij sa ibiranje denarja, naj v svoji pordčillh ne omenjajo «ročk i srečkanja, kakor tudi ne ksrtnl sli iombulakih sabav, ako Jo si nje določena vstopnina. Poiti uprava sshtevs od nas, da moi tako oglaisnjs Is lliia. Pr zanjo le iz pripovedovanja, je ni prav nič Povila na čas ka- zastavi drobno dekletce Do_ ten jo je sedaj nujno pograb 1 ftW£.ln Wri1ft mloHinak.« za seboj. Ko so tujci zapustiU J deželo, je opazovala očeta, ki je mrkogledo pričakoval, da mu nova ljudska oblast podržavi tovarno. Z istim očetovim pogledom je tudi ¡Mira motrila vse, kar se je odslej dogajalo okrog nje. . Življenje jo je privedlo med nas. "Uradnica! bože mili, kako je moglo vse to priti?" Mira je strmela v pisalno mizo pred seboj in sedla, kot bi se hotela prepričati, če jo bo stol sploh zdržal. Pred njo je ležalo delo. Ponujalo se ji je v visokih skladih registrov in map, ponujalo se ji je v debelih uradnih knjigah. Gletisls je v bele liste pred seboj in jih skoro zasovražila. Da, to mi bo sedaj jemalo vso mojo j>rostost. Delo ves dopoldan, v letu nekaj tednov dopusta. V delu se ni mogla za-motiti. Misli so Ji venomer u-hajale ven, na cesto; preko streh je zrla v dalje in mislila: "Le kdo se bo sedaj zabaval v našem letovišču na Bledu, na mor-I ju, v ulamnah?" Sama sebi se je smilila, počutila se je kot ujeta ptička, krivično prikrajšana v svojem življenju. "T<»da, saj mi ni preostalo drugega." se je tolažila. Končno hi tudi doma ne imela kaj početi Njene znai-ke so bile že davno pred njo zaposlene Promenada je bila prazna. Dule ji je pravil o ča su. ki Jo bo zmlel. če ne bo delala Celo nien Hans ji je odločno svetoval ta korak Za hip se je umirila, secla po prvi mapi in urno beležila rubriko za rubriko. obledelo krilo mladinskega kroja se je oprijemalo nežnih kobov in bela, a skoro drap bluza je skrivala komaj zaznavne znake deklištva. Velike sivo-modre oči so se živahno vprašujoče uprle v Miro. "Ste vi vodnica mladinske brigade?" "Kaj, jaz?" je začudeno zategnila Mira in še enkrat premerila drobno bitje pred seboj. Imela je občutek, da bi mogel deklico zamajati prvi vetre. "Da, ali ne greste v Šamac na progo, je nekoliko v zadregi pojasnila mladinka. "Ne," je odvrnila Mira "zakaj to izprašuješ?" "Veste, sedaj mora oditi neka brigada na progo, pa sem mislila, da greste z njimi," je žalostno izzvenelo preko nežnih ustec. "A tako, toda mi gremo le do Vrhnike. udarniško s sindikatom. Za kaj ne poiščeš svoje skupine?'' "Pri vhodu me vojak ne pusti noter." "Kako to?" "Ah, veste, niso mi hoteli izdati dovoljenja, ker je zdravnik predlagal, da me pošljejo na počitnice. Toda jaz nočem v zdravilišče, hočem na progo, hočem. Ne mislite, da sem bolna, le tako slabotna Izgledam. Bila sem že lansko leto na progi in sem mnogo pomagala. Nisem tako za nič. tudi letos bom pošteno delala. Tu ne ostanem, vajena sem proge bolj kot kdo. Na progo hočem." Skoro zmedla se je v hitrem pripovedovanju, a poslednji "hočem" je odsekala tako zahtevno in ukazujoče, da se Mira ni mogla upreti. "Toda kako naj te spremim do vlaka, če nimaš dovoljenja'»" Zopet se fl je preko bledega obrazca zarisala skrb. "Pod vlak skočim," je dokaj res- slmo, dršlto ae tega. VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo v^f. kot pet članov ln morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. * PHILIP GODINA, upravitelj. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Proorato la prišteje eden. dve. tri. štiri sli pet ¿lsnov la ene družina k oni narai nlnL List Prosvete stane as vse ensko. ss člana ali načlana $8.00 m ono letne naročnino. Ker pa ¿lani Šs plačajo pri asosmontu $1.10 n tednik, se Hm le prišteje k naročnini. Torej sedaj nI »«rok» rt«, da Jo list prodro« sa člane 8NPJ. List Prooveta Je vaša lastnino la «otovo Jo v vsaki družini nekdo. U bi rod «tal list vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti t «o SNPJ, ali če se preseli proč od družino ln bo zahteval sam rvoj im tednik, bode moral tisti član Is dotlčno druiine. ki Jo tako ikupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprovpiitvu iirta. tn obenem doplačati dotlčno" vsoto listu Prooveta. Ako nf stori, tedaj mora upravnlltvo mižati datum za to vsoto naročnin Cona Ustn Proavota Jei '• . __ $1.51 ..... 1.30 .. T 10 4.T0 $40 Za Zdruš. države In Kanado $0.00 1 tednik tn.______Sto I tednika Ul 3 tednike ta------4 40 4 tednike In. $ tednikov ta_____LN Za Chicago In okolico Jo 1 todnlk ta—............. t tednika ta------- 3 tednike ta-------- 4 tednike ta—........... $ tednikov ta— JU JO Za Evropo Jo. bpolnlto spodnji knpon. priloélte potrebno vsoto Mosey Order v pismu In ol naročite Proavoto. UsL ki Jo »aia lasinin. sil ■■Ml s o i