Poštnina plačana v gotovini VESTNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS št. 5 LETNIK III 1964 VABILO K SODELOVANJU Uredništvo bo prav rado objavljalo strokov ne in druge prispevke s področja izkušenj, metod in vsebine socialnega dela. Objavljene prispevke bomo primerno honorirali. Prispevke pošljite uredništvu na naslov: Anka Polak, Ljubljana, Cankarjeva 1/IV. VSEBINA: Stran Osnovne smernice razvoja socialnega varstva v letu 1S65 ...... 1 Alkoholizem v luči dela organov socialnega varstva.............................4 Olga Krajger: Pro Senectute - za starost.......................................11 Janko Perat: Varstvo starajočih v LR Romuniji . .......................17 Komunalni plan reševanja stanovani za siarejše ljudi v Frankfurtu .... 21 Ciril Koprivc: Nekaj misli o delu socialne službe v delovni organizaciji „Mehanotehnika„ Izola . ......... 28 Aktualnosti iz naš h revij ........... 30 Informativni bilten kriminalistične službe št. 40 ... . . . 38 Novi diplomami Višje šole za socialne delavce v Ljubljani......................40 VESTNIK Letnik III, št. 5 REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS OSNOVNE SMERNICE RAZVOJA SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 1965 Razvoj socialno varstvene dejavnosti je nujno potrebno prilagoditi potrebam stopnje dmžbeno ekonomskega razvoja Da bi čimbolj uveljavili sodobne prin cipe socialnega dela je treba aktivno delati na rešitvi problema organizacije m financiranja socialne službe ter z zakonskimi predpisi zagotoviti učinkovito m strokovno delovanje službe V letu 1965 bo treba še nadalje intenzivno organizirati in razvijati mrežo so« alnih služb v družbeno političnih skupnostih in delovnih organizacijah, kar je predpogpj za dobro in uspešno opravljanje nalog socialnega vaiStva Prvenstve no pozornost bo treba posvetiti ustanavljanju novih in krepitvi že obstoječih centrov, ki naj delujejo v smeo koo drnatoijev, animatoijev in izvrševalcev na log ter njihovi povezavi z drugimi občmskv* no graditi v kombinaciji z domom za stare ljudi in z domom za onemogle Za postiežbo v slučaju potiebe je poskibljeno s pomočjo strežnic, k« so usposobljene tudi za bolniško nego Te obiščejo vsako jutro akutno bolne, popoldan imajo pogovore z ostalimi stanovalci o njihovih problemih, zvečei pa ponovno obiščejo bolnike Sicer pa so ti stari ljudje v svojih malih stanovanjih popolno ma samostojni, opravljajo nakupe, ukvarjajo se z gospodinjskimi deri itd Le stopnišča in skupne prostore čisti hišnik Priporočljivo je. da mladina in ženska diuštva v medsebojni povezavi pomagajo starim stanovalcem Mladina 1 Ro delheima' je npr obesila nabnalnik. v kate roga mečejo stari stanovalci napisane želje odnesti paket, opraviti nakupe, po magatr v stanovanju in razne dtuge občasne usluge Zunanji obiski so zelo važ ni še posebej zato. da se stanovalci ne počutijo kot v 1 Getu ali pa, da so sploh pozabljeni Vsaki stanovanjski hiši je priključen klub, kateiega obiskujejo tudi ostali sta novalci tega mestnega predela in stanovalci bližnjega doma za stare ljudi, kar je koristno za vzpostavitev tesnejših stikov Že večkrat: je bilo sproženo vprašanje, če ne bi bila koristna v taki stanovanj ski hiši tudi restavracija, kjer bi stanovalci lahko dobili po primerni ceni glav ne obroke hrane V Lyonu je npr zgrajena taka stanovanjska hiša dosti bolj enostavno, zato pa nič manj udobno Razen restavracije te v hiši tudi postaja za vso postrežbo v primeru bolezni Eno kot drugo je na razpolago vsem starej Šim stanovalcem iz okolice Trenutno se gladijo v štirih predmestjih Frankfurta stanovanja za stare ljudi v stolpnicah V tald 13 nadstropni stolpnici bo polovico stanovanj ra stare ljudi, polovico pa za ljudi, ki so še zaposleni Nedvomno je to dobra kombinacija Dalje nastajata dve stanovanjski hiši za stare ljudi v neposredni bližini domov za stare ljudi in za kronično bolne V dveh predelih mesta se gradijo take stanovanjske hiše v kombinaciji z domom za stare ljudi in s postajo za pomoč v primeru bolezni na domu Tudi nekatere humanitarne organizacije pripravljajo nekaj stanovanjskih hiš s podobno izvedbo. Kakor vse kaže, bo imelo mesto Frankfurt v nekaj Istih na razpolago čez 1000 stanovanj za stare ljudi “■V moji večletni praksi kot socialna delavka na področju skrbi za stanovanja*, pravi avtorica članka, *sern si vedno prizadevala združiti staro in mlado pod i-sto streho* Pri gradnji stanovanjskih hiš za mlajše družine, bi morali istočasno graditi enosobna stanovanja za staro mater ali starega očeta, ne samo zato, da bi si med seboj pomagali, temveč tudi zaradi družinskih stikov Pri takšni rešitvi ni nujno, da se preseli star človek tako hitro v dom, č® so v isti hiši svojci, ki lahko poskrbijo za očeta ali mater Pri stanovanjskem uradu v Frankfurtuje zabeleženo trenutno 930 prosilcev Določeno število teh žal ne bo imelo sreče, da bi dočakali to stanovanje. Med navedenimi prosilci je; 694 žensk samskih 42 moških samskih 187 zakonskih parov Glede na starost je; 84 prosilcev izpod 60 let (invalidni) 369 prosilcev je med 60 in 70 leti 418 prosilcev je med 70 in 80 leti 49 prosilcev je nad 80 let starih 247 prosilcev poseduje rdeče karte, kot nujni upravičenci do stanovanja, dolo -čen del prosilcev pa želi ustrezno zamenjavo za stanovanje, ki jim je postalo za sedanje razmere preveliko Avtorica članka na koncu pravi, da je težko opisati veselje starih ljudi, ki dobijo nakazano stanovanje in da se že zato izplača vložiti več naporov in sredstev ter jim omogpčiti lasten majhen dom Prevedla: Olga Krajger NEKAJ MISLI O DELU SOCIALNE SLUŽBE V DELOVNI ORGANIZACIJI 1 MEHANOTEHNIKA' IZOLA Podano na_ letnem občnem zboru podružnice Društva socialnih delavcev v Kopru dne 30-5-1964 Že resolucija Ljudske skupščine Slovenije o nalogah komune na področju soci -alnega varstva iz leta 1961 poudarja, da so tudi gospodarske organizacije dolž -ne skladno s prizadevanji za povečanje proizvodnje v sodelovanju z drugimi službami, zavodi in organi v komuni urejati življenjske razmere in socialne probleme neposrednih proizvajalcev in skrbeti zlasti za urejanje tistih socialnih problenrv, ki so posledica skokovitega gospodarskega razvoja ter vključevanje novih ljudi v gospodarski proizvodni proces Resolucija tudi nakazuje, da so za uspešno reševanje socialnih problemov potrebna tudi denarna sredstva, ki naj bi se zbirala v skladu za financiranje socialnega varstva Za formiranje tega sklada pa so dolžne prispevati poleg ostalih tudi delovne organizacije Resolucija je torej nakazala pot, kako se naj rešujejo vsi socialni problemi, ki so ali nastajajo v komuni ter v posamezni delovni organizaciji. To navodilo in razvoj skrbi za človeka zahteva, da se v vseh delovnih organizacijah formirajo tudi ustrezne službe, ki imajo prvenstveno nalogo skrbi za delovnega človeka ter da se ga postavi v enakopravni položaj v odnosu na proizvodna sredstva Še vedno ugotavljamo, da skrb za delovnega človeka ter njegove vsakodnevne potrebe ni zadovoljiva ter da se še vedno več vlaga v osnovna in obratna sredstva,manj pa za dvig standarda delovnega človeka Če pogledamo, kakšna naj bi bila organizacija službe, ki naj bi se ukvarjala s človekom, potem lahko kar hitro ugotovimo, da imamo tehnične službe še kar dobro urejene, nimamo pa še urejenih ka-drovsko-socialnih služb človek je, lahko bi rekli, najbolj "kompliciran stroj",ki je izredno variabilen ter na njega vpliva veliko število zunanjih faktorjev Zaradi tega mora biti tudi služba, ki skrbi za njega tako organizirana, da lahko zadovoljivo opravi zaupano ji nalogo Po mojem mišljenju se je tej nalogi približala strokovno organizirana služba, ki obstoja po nekaterih delovnih organizacijah To so kadrovsko -socialni sektorji, v katerih delokrog spada planiranje kadrov, izobraževanje kadrov, nagrajevanje, informiranje, socialna služba, družbeni standard, zdravstvena služba, služba zdravstveno-tehnič-ne varnosti pri delu (ZTV). Pri delu socialnih služb je potrebno upoštevati dva pomembna, vendar med se -boj tesno povezana faktorja in sicer: - skrb za delovnega človeka se ne sme omejiti zgolj v ozek okvir delovnega mesta, - človek, delovno mesto in proizvodnja so med seboj tesno povezani ter odvisni eden od drugega Torej se mora socialna služba delovne organizacije posvetiti tudi socialnim problemom delavcev, ki jih imajo izven svojega delovnega mesta: v družini itd Poiskati pa si mora pomoč ostalih institucij družbenih služb v občini, kot npr od -seka za socialno varstvo in drugih Kjer pa so centri za socialno delo pa njiho -vo pomoč- Že sedanji razvoj na področju kadrovsko-socialnih služb je jasno pokazal, da ni možno organizacijsko opravljati istočasno kadrovske ter socialne službe Posebno pa ni vzdržno, da bi bila združena v enem oddelku. Zato je nujno potrebno ločiti socialno službo od kadrovske, ji določiti delokrog in naloge ter ji s progra -mom dela zagotoviti mesto, Id ji gre. V "Mehanotehniki« Izola obstoja samostojen socialni oddelek v okviru kadrovslc socialne službe V delokrog socialnega oddelka spada predvsem: Skrb za družbeni standard zaposlenih v tovarni kot;* družbena prehrana med in po delovnem času, stanovanjska problematika (zgplj preventiva in dajanje predloga Komisiji za stanovanjska vprašanja pri DS glede potrebnosti posameznika), varstvo otrok zaposlenih delavcev, rekreacija zapo slenih članov in njihove družine, prevozi zaposlenih članov Skrb za zaposlene žene, mladino, vajence in invalide ter analiziranje delovnih pogojev, v katerih delajo te kategorije zaposlenih oseb Reševanje problemov, ki so po svoji naravi socialnega izvora ter predlaganje u-stcezne rešitve Skupno z zdravstveno preventivno službo pnjavlja ter predlaga razne premesti tve, namestitve, koriščenje dopustov itd Sodeluje z ustreznimi občinskimi institucijami pri reševanju socialne preventive, Seznanja o socialnih priblemi h ter o stanju družbenega standarda organe delav-. skega samoupravljanja ter predlaga ustrezne ukrepe Sodeluje pri celotni zdravstveni preventivi in pri službi ZTV. Daje nasvete o osebnih problemih posameznika-člana delovne skupnosti Sod?luje in organizira razne akcije, kot obiski bolnikov na domu, ki so že dalj časa na bolniškem dopustu, upokojenih bivših delavcev itd Skupno z zdravstveno službo snema socialno stanje zaposlenih delavcev ter te izsledke uporablja pri obravnavanju posameznih delavcev Skrb za problematične mladoletnike, ki so vključeni v delovni proces ter sodelo vanje s skrbstvenimi organi občine Sodeluje pri vsikodnevni realizaciji določb splošnih aktov podjetja, ki se tiče jo delavcev delovne organizacije Prek svojega dela razširja dobre medsebojne delovne odnose Prek analize ugotavlja, kje zaposleni koristijo svoj dopust Sodeluje s komisijo za rekreacijo pri pripravi predloga za regres zaposlenih članov, nakupu počitniškega doma, primernih prostorov v tovarni za rekreacijo ter predlaga določeno število zdravstveno in socialno ogroženih članov kolektiva za 14 dni brezplačnega letovanja na račun delovne skupnosti Druge naloge, ki so določene z zakonitimi predpisi, statutom tovarne in drugimi splošnimi akti delovne organizacije Kot je razvidno iz opisa delovnih nalog socialnega oddelka Mehanotehnike, je predvsem poudarek na preventivi; s kurativno dejavnostjo pa se socialni delavec ukvarja le tedaj, ko je to nujno potrebno Naloge, ki naj bi jih opravljal socialni oddelek v letu 1964, smo programirali. Tako smo pregledali v letu 1964, kakšno je stanje družbenega standarda v tovar ni, ga analizirali ter predlagali ustrezne ukrepe za izboljšanje. Enako bomo tu -di analizirali socialno stanje poedinih grup zaposlenih ter skupno z njimi pomagali reševati njihove vst ko dnevne težave, Pri tem moramo najprej vedeti, kakšno je stanje danes, da lahko predlagamo spremembe oziroma določene izboljšave V planu naše tovarne je zelo veliko obravnavano tudi medsebojno sodelovanje tako s komuno kot sodelovanje med posameznimi delovnimi organizacijami Opažamo namreč, da se le premalo sestajamo ter se med seboj pogovorimo. To je občutno predvsem v Izoli, ki je majhen kraj, je pa gospodarsko precej razvita komuna Na teh sestankih bi se zedinili o osnovni koncepciji reševanja določenih problemov, kot otroško varstvo, prevozi delavcev, družbena prehrana, torej o problemih, ki so v vsaki delovni organizaciji pereči Za strokovno usposablja- nje in vodenje socialnih delavcev, pa pogrešamo v komuni specializirano stro kovno službo kot center za socialno delo, ki bi obenem tudi koordiniral delo socialnih služb v posameznih delovnih organizacijah S tem bi se približali bolj e-notnemu reševanju socialnih problemov v vsaki delovni organizaciji ter bi na ta način tudi lažje prodirali s socialno problematiko na organe delavskega samo -upravljanja, kateri jo bodo prisiljeni reševati Kako rešujemo danes socialno problematiko v ''Mehanotehniki*' Izola Kakor sem že navedel, imamo samostojni oddelek za socialno delo v tovarni Glede na sestav zaposlenih (zaposlenih imamo namreč 58 % žensk mlajše starostne dobe, za katere predvidevamo, da se bodo čez nekaj let srečavale s problemi varstva in vzgoje otrok), smo izdelali predlog na organe delavskega samouprav Ijanja, na osnovi katerega tovarna prispeva določen odstotek k stroškom oskrbnine otrok, ki so v otroški varstveni ustanovi Pojavlja pa se tudi drugo vprašanje namreč ali bodo vzgojno varstvene ustanove lahko sprejele čez nekaj časa otroke naših zaposlenih mater, saj predvidevamo, da jih bo cca 70 Da je to nujno organizirati, kaže tudi podatek, da imajo naši zaposleni delavci skupno 425 otrok do starosti 10 let Otroško varstvo pa skušamo že sedaj reševati z zelo razvejano dejavnostjo v krožkih v okviru izobraževalnega centra tovarne, Tako obiskujejo te krožke cca 129 izolanskih otrok ne glede na to ali so starši zaposleni v tovarni ali ne. Osebam, ki so socialno in zdravstveno ogrožene, pa nimajo sredstev, da bi lahko preživele 14 dni potrebnega počitka, naša tovarna omogoča letovanje s pri -spevki tovarne, v počitniške domove. S tem skušamo zagotoviti tistim ljudem,ki so okrevanja najbolj potrebni, da se ga dejansko udeleže ter se okrepe V naši tovarni je pereče stanje družbene prehrane. Vezani smo namreč na usluge gostinskega podjetja c’Ribičt' v Izoli, ki pa so drage, a zaradi prevoza izgubi hrana tudi na kvaliteti, S predvideno razširitvijo oziroma gradnjo nove proizvodne hale, bomo tudi to pomanjkljivost odpravili ter bomo pridobili prostor za obrat družbene prehrane Z željo, da se pomaga tudi tistim kategorijam oseb, ki se ne morejo zaposliti polni redni delovni čas iz objektivnih razlogov bodisi, da jih ovira nega in so -skrba otrok ali kakšnega družinskega člana ter da istočasno tudi pomagamo materialno šibkim družinam na področju naše komune, je nujno, da organiziramo delo s skrajšanim delovnim časom in sicer za 4 ure dnevno S to obliko skrajšanega delovnega razmerja bi zajeli tudi tiste delavce, ki zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo, oziroma jim ni dovoljeno delati polni delovni čas, Ta predlog bodo sedaj obravnavali organi samoupravljanja, Vsako leto odhaja v pokoj določeno število naših delavcev Ob odhodu jim bomo priredili odhodnico ter jim podarili skromna darila z denarno nagrado, ob letu pa jih bomo obiskali ter se z njimi pogovorili. Poskušali bomo tudi organizirati iz- lete, na katere bomo povabili tudi naše bivše delavce S temi oblikami bomo navezali naše bivše in sedanje delavce še bolj na našo tovarno Na naš oddelek se Je sedaj obračajo posamezniki, da jim svetujemo v osebnih težavah ali pa da jim pomagamo sestaviti kakšno vlogo Razumljivo pa je, da se našim ljudem še ne moremo posvetiti v taki meri kot se jim bomo lahko tedaj, ko bodo ljudje seznanjeni z delom socialnega oddelka V socialni oddelek spada poleg socialne slufbe še služba zdravstveno tehnične varnosti pri delu ter medi cinska sestra Ena izmed pivih nalog našega oddelka je vsekakor tudi organizacija nege bolnikov na domu To mislimo organizirati tako, da bomo usposobili dve naši delavki iz pioizvodnje, ki bosta šli na ustrezne te^je o hišni negi bolnika ter bosta o pravljali nego bolnikov na domu Tedaj, ko pa ne bo dela. bosta lahko delali v proizvodnji S tem bomo precej znižali stalež bolnih, obenem pa bomo s to obli ko prispevali tudi k dvigu zdravstvene prosvetljenosti naših zaposlenih Diuga možnost pa je, da zaposlimo dve ženski honorarno katere ne bi bile v rednem delovnem razmerju s tovarno ter bi bile pod neposrednim vodstvom medicinske sestre podjetja ter lečečega zdravnika S katerimi problemi se srečujemo največkrat: Vsepovsod je problem stanovanja Prav tako stanje je tudi pri nas, saj nimamo dovolj stanovanj niti za obstoječi strokovni kader, kaj šele za kader, ki bi prišel iz drugih področij dela k nam na delo, Po okvirnem izračunu bo čez nekaj let, če ne bomo gradili, zaradi pomanjkanja stanovanj problem celo za n ekvali ficirani kader, ker bodo pač odhajali iz mesta ter bližnje okolice tovarne Iz nerešenega stanovanjskega problema pa izhajajo tudi drugi kot npr dvojni delovnik'nekaterih naših delavcev ter zaradi tega preutrujenost ljudi Nadalje se srečujemo pri svojem delu še z zaostalo miselnostjo neposrednih proizvajalcev, posebno tistih, ki prihajajo na delo iz vasi ali pa se preselili v mesto ter imajo v bližnji okolici mesta še zemljo Tem ljudem pomeni indu -strijska proizvodnja le sredstvo za pridobitev dodatnih sredstev za preživljanje ter urejeno zdravstveno zaščito, dočim so s srcem še vedno na svoji zemlji Ti polproletarci povzročajo vorganizirani industrijski proizvodnji največ problemov ter prispevajo z izostanki z delovnega mesta občuten izpad pioizvodnje; s tem Pa še poslabšujejo socialno stanje materialno ogroženih družin, saj z izpadom iz pioizvodnje zmanjšujemo pri sedanjem sistemu delitve osebnega dohodka o sebni dohodek vsem zaposlenim v tovarni Problem premestitve posameznih zdravstveno šibkejših oseb na druga delovna mesta predstavljajo vedno večji problem Te premestitve se izvajajo po navodi-lu kadrovskega referenta, ZTV službe, zdravnika, medicinske sestre ter social nega delavca, ki vodijo nadzor nad zdravstvenim in socialnim stanjem posameznikov Problem postaja vedno bolj pereč z vedno večjo samostojnosto EE ter menim, da se bomo morali vedno bolj posvečati tem kategorijam oseb ter skupno poiskati primemo rešitev Na delovna mesta, ki so določena za pridobitno manj sposobne osebe, je treba dosledno premeščati invalide in druge pridobitno manj sposobne osebe, jih nagrajevati po uspehu dela, eventuelno razliko do najnižjih osebnih dohodkov (27 000 - din ) pa kriti iz centralnega sklada za osebne dohodke To je le nekaj osnovnih misli kako je oziroma kako naj bi se razvijala v bodoče socialna služba v naši delovni organizaciji, - to so le drobci celotne skrbi za delovnega človeka, za katerega smo dolžni skrbeti vsi, saj obenem uresničuje mo misel ustave, dati človeku mesto, ki mu gre Odnos organov samoupravljanja podjetja in upravne službe je zelo dober saj da jejo in sprejemajo iniciative in jo skupno s socialnim delavcem razvijajo do u-resničitve Vse te misli smo vnesli v statut delovne organizacije ter jih tako tudi uzakonili Koprivec Ciril, 1 r soc delavec AKTUALNOSTI IZ NAŠIH REVIJ KOMUNIST št 26/64 Zdravko Mlinar. ŠTUDIJ SOCIOLOGIJE IN RAZISKOVALNI CENTRI V KOMUNI .. • 'l . V času vsestranskega prizadevanja za utrditev samoupravljanja se izredno povečuje potreba in pomen sociološkega raziskovanja, saj z njim dobivamo - z naj manjšimi stroški - vpogled v tiste činitelje, ki nastop določenega socialnega pojava pospešujejo ali zavirajo Procesi industrializacije in urbanizacije povzročajo*; da razpadajo številne ustaljene tradicionalne oblike družbenega življenja in da se istočasno nakazujejo iiove nepopolne oblike Nastajanje teh novih oblik je treba znanstveno raziska vati in spoznavati, če hočemo vplivati na njihov razvoj in ga zavestno usmerjati, Empirično raziskovanje je v našem družbenem sistemu izredno pomembno, saj je ravno v naši drufbi zavestna družbeno-politična akcija za dosego postavljenih ciljev najbolj razvita Dejansko pa se pri nas empirično - sociološko raziskovanje ne razvija tako, kot to zahtevajo potrebe in dinamika našega drufbenega razvoja, ampak za temi stalno zaostaja. Namesto, da bi empirična raziskovanja izhajala iz konkretnih specifičnih naših razmer in po induktivni metodi vodila do neposrednih, uporabnih rezultatov, je še vedno praksa tista, ki sama išče nadaljnja razvojna pota Na ljubljanski univerzi letos končuje drugostopenjski študij prva generacija sociologov To sicer razveseljivo dejstvo pa vendar opozarja na nove probleme ; letos bo diplomiralo le 10 sociologov, število študentov sociologov v nižjih letnikih je pa še manjše Dočim potrebe po socioloških raziskavah naraščajo, vpis na sociologijo pada Razloga za to sta sledečg. Sociologija je relativno nova disciplina, ki o njq nimajo prave predstave ne štu denti, ki se na sociologijo vpisujejo, niti tisti predstavniki prakse, ki bi morali biti zainteresirani na tem, da diplomirane sociologe zaposlijo V razpisih štipendij na občinah, v podjetjih, v družbenih organizacijah le izje -moma zasledimo štipendiranje sociologa, število razpisanih štipendij pa nedvomno vpliva na to, koliko študentov bo zainteresiranih za študij neke discipline Te ugotovitve vodijo do naslednjega zaključka: Ustvariti bo treba tesno povezavo med predstavniki prakse, ki naj nakažejo probleme v svojem delovnem področju in med predstavniki sociološke doktrine, ki obvladajo raziskovalne postopke za kvalificirano strokovno reševanje socialnih problemov Na tak način bi naša univerza lahko oblikovala profil strokovnjaka - sociologa, kakor ustreza našim družbenim razmeram in specifičnim potrebam. Kakšno naj bi bilo področj® raziskovalnega dela sociologa v komuni ali v krajevni skupnosti in kako temu delu začrtati ustrezne organizacijske okvire za njegov razvoj v vsaki posamezni občini? Ni več dvoma, da je dane§ eden od pokazateljev stopnje razvoja komunalne samouprave informacijska in dokumentacijska služba Če se ta služba nanaša samo na laično, nesistematično ugotav Ijanje družbenega dogajanja v neki družbeni skupnosti, ne more biti učinkovita Ne more namreč posredovati informacij takih kvalitet, ki bi mogle rabiti kot podlaga za samoupravljanje. Problemi informiranosti ter udeležbe in aktivnosti občanov v samoupravljanju so povezani z vrsto vprašanj, ki jih je treba reševati vsak dan v komuni in krajevni skupnosti. To so eksemplifikativno našteti iz področja socialnega varstva -migracija prebivalstva v mesta, depopulacija vasi, zaposlovanje žensk itd. Za sistematično sociološko strokovno raziskovanje teh problemov bo treba posebej organizirati stalno raziskovalno slufbo v vsaki občini, da bi odkrivala, spoznavala in analizirala potrebe ter mnenja in stališča občanov in to iz vseh področij družbenega življenja in ne samo iz področja socialnega varstva Na poilagi zbranih podatkov in ugotovljenega specifičnega in konkretnega položaja v posamezni občini ali krajevni skupnosti dobljeni zaključki bodo podlaga odločanju organov komunalne samouprave. To raziskovalno sociološko službo bo treba povezati z informacijsko in dokumentacijsko službo v vsaki občini v poseben 'Raziskovalni center', ki bi predstavljal posebno organizacijsko enoto Ta center bi opravljal raziskovalno analitično delo in dajal podatke in ugotovitve vsem občinskim organom ter družbenim organizacijam Raziskovalni center br pri svojem delu izhajal ne samo iz splošnih načel, ampak br upošteval tudi specifični in konkretni položaj v posamezni občini ali krajevni skupnosti, da bi tako bila odločitev rezul tat poznanja specifičnih razmer in pogojev v komuni oziroma krajevni skupnosti To delo zahteva strokovnjake - sociologe V interesu uspešnega samoupravljanja komun in družbenih organizacij je torej, da začnejo v čimvečjem številu štipendirati študente sociologe PROSVSTNI DELAVEC ŠT 12/64 PROBLEMI IN PERSPEKTIVE POSEBNEGA ŠOLSTVA Društvo defektologov Slovenije je ta mesec j nejo občni zbor Defektologi so razpravljali o problematiki vzgoje in izobraževanja invalidne mladine Ugotovr lo se je, da je dosežen v posebnem šolstvu v pogledu skrbi za napredek specialnega pedagoškega in ostalega strokovnega dela vzgajanja in izobraževanja mladine, motene v duševnem in felesnem razvoju, znaten napredek Z republiškim zakonom o posebnem šolstvu je le-to postalo sestavni del splošnega šolskega sistema; šolanje razvojno motenrh otrok je obvezno, delo z razvojno moteno mladino je pridobilo na svoji družbeni afirmaciji Enako je Društvo defektologov tudi sodelovalo pri sestavljanju plana razvoja posebnih šol v Sloveniji Naša republika razpolaga z 29 šolami in zavodi s skupaj 180 oddelki za duševno nerazvito mladino, v katere je zajeto 2 100 otrok Za vedenjsko moteno mladino imamo 5 zavodov z 21 oddelki, v katerih je 515 otrok in mladoletnikov; za gluho mladino imamo 3 šole z 28 oddelki in 280 otroki oziroma mladostniki; za slepo šolsko mladino imamo en zavod z g oddelki, ki zajemajo 80 otrok; za fizično invalidno in bolno mladino imamo 5 šol in zavodov z 24 oddelki in 238 otroki Posebne šole in zavodi zajemajo skupaj 3 212 otrok (od tega jih je v internatih oziroma domovih 1 4 50) V teh posebnih šolah oziroma zavodih dela 340 učite -Ijev oziroma vzgojiteljev Navedene številke pa zajemajo le del tiste mladine, ki je potrebna posebnega o-bravnavanja Celotne potrebe po posebnem šolstvu so pri nas krite le z 28 %;pri duševno prizadetih otrokih in mladini so potrebe po posebnem šolskem obravna -vanju krite le z 39 %, pri vedenjsko in osebnostno moteni šoloobvezni mladini s 30 %. pri gluhi z gl %, pri slepi z 92 %, pri fizično invalidni in bolni mladini s 45 % Od 340 pedagogov, ki delajo v posebnih šolah jih je specializiranih za to delo le polovica Izpopolnjevanje našega posebnega šolstva bo v naslednjih 15 letih zahtevalo vsaj še 860 strokovno kvalificiranih defektologov Ta problem se bo v SR Sloveniji reševal v okviru novo ustanovljene Pedagoške akademije. Za pedagoško specializiranje defektologov bo treba uvesti tudi drugostopenjski študij. Glavna skrb društva v prihodnjem obdobju bo v pridobivanju kadrov za vpis na pedagoško akademijo, prav tako pa bo treba zainteresirati ustanove in ustanovi telje, da bodo kadre, ki jih potrebujejo, primemo štipendirali Glede financiranja osnovne dejavnosti in investiranja zavodov za posebno šol -stvo, ki so medobčinskega in republiškega pomena, naj bi ustanove, ki po dejavnosti presegajo meje lastne komune, uživale sredstva iz republiškega sklada za šolstvo Res je, da mnogo tovrstnih ustanov še nima primernih prostorov za delo, kljub temu pa lahko ugotovimo, da se razmere zboljšujejo Vzroke za to moramo iskati tako v povečanem interesu za problematiko posebnega šolstva in izpolnitvi socialnih služb, kakor tudi zanimanju, ki so ga pokazale komune Večje investicije so omogočile gradnjo triažnega centra, zavoda za gluho mladino, zavoda za slepo mladino in zavoda za invalidno mladino Že samo ti štirje zavodi predstavljajo 2-milijardno družbeno investicijo, ki pa se bo vsekakor bogato obrestovala OBČAN št. 17/64 Rozika Žigon; SERVISI PRED REORGANIZACIJO S prenehanjem veljavnosti zakona o stanovanjskih skupnostih so se pojavila v delovnih kolektivih servisov in svetih stanovanjskih skupnosti vprašanja glede bodoče organizacije servisnih dejavnosti Navedeni zakon določa, da sedanje stanovanjske skupnosti nadaljujejo delo do ustanovitve krajevnih skupnosti,vendar najdalj do 31 Bs 1965. S pripravami za novo organizacijo servisov je treba pričeti takoj, ne šele potem, ko bi občinska skupščina potrdila sklep občanov o ustanovitvi krajevnih skupnosti Temeljito je treba proučiti potrebe po določenih servisnih dejavnosti v kra jevni skupnosti, zmogljivost servisa, organizacijo dela, kader, opremljenost,ce ne, osebne dohodke, rentabilnost itd Gledati bo treba tudi na to, da reorganizacija servisov ne bi prizadela že obstoječih dejavnosti Že obstoječe servise o-ziroma dejavnosti je treba vključiti v občinske plane razvoja tovrstnih dejavnosti Le tako se bo zagotovil potreben obseg, kakor tudi boljša kakovost Ko bodo krajevne skupnosti in delovni kolektivi servisov odločali o obodči organizaciji te dejavnosti, bodo na osnovi analiz dosedanjega stanja in na osnovi pro -učenih in dokumentiranih predlogov za bodočo organizacijo lažje sprejeli takšen konkretni sklep, ki bo danim pogojem najbolj ustrezal Delovni kolektiv vsakega servisa se more odločiti za osamosvojitev delovne or ganizacije, če za to obstojajo ugodni pogoji Na primer edina pralnica v manj šem mestu ima pogoje, da zaživi kot samostojna komunalna delovna organizaci ja s svojim delavskim svetom Če bo dobro organizirala delo in zajela v svoj okvir tudi vse stranske dejavnosti, kot so likanje, razvažanje, čiščenje oziroma pranje na domu, bo prav gotovo' mogla rentabilno poslovati V večjih mestih se morejo obstoječi servisi okrepiti z združevanjem na posameznih področjih servisne dejavnosti Večje število servisov ene stroke iz več krajevnih skupnosti daje osnovo bodoči organizaciji neke stroke Ugodne posledice takega združevanja; bolj smotrna razporeditev kadrov, opreme, prostorov , boljša kakovost in ažurnost uslug, večja storilnost, boljše nagrajevanje V marsikateri krajevni skupnosti za osamosvojitev servisov ni osnovnih pogojev (ni dovolj kvalificiranega kadra, ni primerne opreme ali prostorov) So pa pov -sod na področju krajevne skupnosti delovne organizacije, ki se kakorkoli vključujejo v stanovanjsko gospodarstvo krajevn e skupnosti Bila bi zato za marši -kateri servis ugodna rešitev, če bi se priključil k neki drugi delovni organizaciji sorodne stroke. Tako bi se npr obstoječe mizarske, tesarske, krovske, insta- laterske, elektrotehnične in slične delovne organizacije, katerim največkrat pri manjkuje strokovnega kadra,mogle okrepiti z obstoječimi servisi Tako združe -vanje bi imelo za posledico intenzivnejši razvoj dejavnosti teh vrst V tako spremenjenih pogojih bi krajevna skupnost imela še več možnosti, da za občane posreduje pri ustreznih delovnih organizacijah in da na osnovi proučenih potreb zajamčenega obsega koriščenja predlaga uvajanje služb, ki jih sama do slej ni mogla organizirati Tako npr : v trgovini dostavo blaga na dom, v zdrav stvenem domu nego bolnika, pri varstveni ustanovi občasno varstvo otrok na domu itd Seveda pa bo morala pri reorganizaciji servisov vsaka odločitev temeljiti na dokumentiranih predlogih, pri čemer bodo morali sodelovati sveti krajevne skupno sti, sveti in drugi organi občinske skupščine, družbeno politične organizacije, občani, delovni kolektivi servisov in hišni sveti KOMUNIST št. 35/64 Miha Ribarič: RAZŠIRJENA VLOGA ŠOLE Dosežena stopnja družbeno-ekonomskega razvoja postavlja pred osnovno šolo cel kompleks nalog: vzgojo, izobraževanje, individualno pomoč pri učenju, organizacijo otrokovega prostega časa, zagotovitev prehrane in varstva Organizacijo celodnevnega bivanja v šoli ne zahteva samo stalno naraščanje takih družin, kjer sta oba roditelja zaposlena, ampak tudi sodobna koncepcija vzgojno-izobraže -valnega dela Za realizacijo teh nalog je največjega pomena iniciativnost prosvetnih delavcev na šoli Zagotovitev materialnih možnosti jev primeru s to iniciativnostjo pogoj drugovrstnega pomena Seveda pa je iniciativnost šole le sestavni del skupne družbene odgovornosti (občinska skupščina, krajevna skupnost, gospodarske in druge delovne organizacije) Celodnevno bivanje v šoli že 2 leti izvaja šola Frana Levstika v občini Ljub -Ijana-Center Tesno sodelovanje šolskih prosvetnih delavcev s krajevno skup -nostjo je prvim v veliko pomoč ’ Analiza je pokazala, da je razširjena šolska dejavnost potrebna ne le otrokom iz družin z neurejenimi razmerami, ampak tudi tistim otrokom, katerih starši ne znajo zaradi pomanjkljive izobrazbe pomagati pri učenju. Na imenovani šoli so razširjeno šolsko dejavnost uvajali postopoma, V šolskem letu 1962/63 je bilo le te deležno od celotnega števila 600 šolskih otrok le 80 in to polovico dopoldne, polovico popoldne. Prvo leto so imeli otroci v šoli samo malico, ker gola za pripravljanje kosila ni imela ne sredstev in ne osebja. 4 Razpolagala je le z vsoto 250 000 - din Pomoč pri učenju sta nudila dva gtuden ta - visokogolca Delovno mesto socialnega delavca je prevzel eden od članov učiteljskega kolektiva; med drugim je vršil tudi povezavo šole z občinskimi organi in krajevno skupnostjo Po končanem rednem pouku so se učenci v goli za drževali še 2 do 3 ure zaradi pripn ve na naslednji šolski dan Le iniciativnosti učiteljskega kolektiva in prizadevnosti krajevne skupnosti gre zasluga, da so se pozitivni uspehi prikazali ge v kratkem tudi ob tako minimalnih materialnih in kadrovskih možnostih V šolskem letu 1963/64 se je šolski pouk vršil že v eni sami izmeni in se je n a ta način razširjeni šolski dejavnosti nudil primeren prostor V celodnevno gol -sko bivanje je bilo zajetih ge cca 140 otrok; učenci iz istega učnega oddelka se zajamejo tudi v isti varstveni oddelek. Vsak varstveni oddelek ima svojega vodjo (učitelj, predmetni učitelj, profesor) V drugem letu uvajanja celodnevnega bivanja v šoli je bilo varovancem ge zagotovljeno šolsko kosilo Uvedle so se tudi ge svobodne aktivnosti in to za vse u-čence, ne samo za tiste, ki so deležni varstva in pomoči pri učenju Med pozitivne rezultate razširjene šolske dejavnosti je šteti tudi prenehanje različnih prestopkov, ki so jih šoloobvezni otroci zagrešili izven šole v prostem času. V organizaciji prostega časa so še razne pomanjkljivosti Objektiven vzrok zanje pa je tudi pomanjkanje telesno-vzgojnih objektov Celodnevno bivanje učencev na tej šoli ge postaja sestavni del njene temeljne dejavnosti Razširjeno dejavnost te šole, njene uspehe in bodoči program bo moral pri financiranju upoštevati občinski ljudski odbor za bodoče proračunsko leto NAŠA DJECA br 1-2/1964 DRUŽBENO DELO NA ZAŠČITI OTROK V NEPOPOLNIH DRUŽINAH Po statističnih podatkih je bilo v Jugoslaviji v letu 1963 od 4 253 000 drugin 710 000 nepopolnih, to je 17 % celotnega števila drugin. Nepopolne drugine na -stajajo z razvezo zakona, z boleznijo enega od roditeljev, z odsotnostjo enega od roditeljev v zaporu, v dmgeti kraju ali v inozemstvu Število razvedenih zakonov je v letu 1963 znašalo 145 899 ali v procentu 8,1 %■ Pravni položaj otrok iz nepopolnih zakonov je reguliran v Zakonu p zakonski zvezi, v Zakonu p odnosih med starši in otroki, v odredbah in predpisih o socialni službi. Vsi ti predpisi pa še niso jamstvo, da bodo življenjski problemi otrok iz nepopolnih družin tudi uspešno rešeni Otroci se morajo pravilno in zdravo razvijati le, če je družinska in družbena atmosfera okrog njih mirna it> urejena in jim nudi občutek varnosti Brez tega občutka se otroci težko zdravo in normalno razvijajo Ob upoštevanju, da v današnjih pogojih ni dovolj organizirane družbene aktivnosti za otroke, da otroci najdejo nadomestila za nepopolno družinsko življenje v raznih družbenih oblikah dela, v otroških organizacijah, otroških klubih, delavnicah, knjižnicah itd , je položaj otrok iz nepopolnih družin še tem težji V sodobnih pogojih življenja ima družba dolžnost pokreniti in razvijati najrazličnejšo družbeno aktivnost otrok iz nepopolnih družin Celotna družba mora biti zainteresirana na tem, da se problemi družine ublažuje jq bodisi da se zmanjšuje število razvez, nezakonskih rojstev in da se za te o-troke zagotavlja varno življenjsko in družinsko okolje Pii realizaciji te naloge morajo sodelovati vsa društva ‘'Naša djeca", Socialistična zveza delovnega ljudstva skupaj z družbenimi službami občin in organi krajevnih skupnosti, s sodišči, organi socialnega zavarovanja in organi skrbništva, da bi se tako našli načini kako za otroke iz nepopolnih zakonov najti čimbolj normalne pogoje življenja INFORMATIVNI BILTEN KRIMINALISTIČNE SLUŽBE ŠT. 40 Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije Svet za notranje zadeve in občo upravo Skupščine okraja Maribor je aprila 1964 obravnaval poročilo Tajništva za notranje zadeve okraja Maribor in nato sprejel naslednje P RIPO RO Čl LO občinskim skupščinam o preventivnih ukrepih za preprečevanje mladinskega prestopništva Bolj intenzivno je treba ustanavljati in utrjevati družbene službe na vzgojno-var-stvenem podrcčju. Vzgojnega dela s socialno in vzgojno prizadeto mladino in o-troki ni več mogoče opravljati samo s skrbstvenimi organi v okviru občinskih skupščin Dejstvo je, da so centri za socialno delo s kurativnim in preventivnim delom na področju mladinskega in otroškega varstva svojo eksistenco že opravičili. Tako je Zavod za socialno delo v občini Maribor-Center leta 1963 vključil s finančnimi sredstvi občinske skupščine v otroško varstvene ustanove 250 socialno in vzgojno ogroženih otrok Na ta način se za bodoče najbolj učinkovito preprečuje mladinsko prestopništvo Tudi finančna sredstva se tako najbolj racionalno izkoriščajo, saj je mogoče za denar, ki bi se porabil za vzdrževanje enega gojenca v vzgojnem zavodu, da vključiti 10 do 15 otrok v otroško-varstvene ustanove Centri za socialno delo bi se morali ustanoviti še v občinah Ptuj, Maribor-Tabor, Matibor-Tezno, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica Ravne in Murska Sobota Dalje svet priporoča (v smislu resolucije o nalogah občmskih in krajevnih skup nosti na področju otroškega varstva), da se v bodoče posveti več skrbi ustanavljanju otroško-varstvenih ustanov Ustanavljajo naj se pri osnovnih šolah in naj vključujejo vzgojno in socialno prizadete otroke, ki pa naj jim nudijo tudi pomoč pri učenju Ustanavljajo naj se klubi za otroke in nia lino ti potrebujejo le en sam, kvečjemu dva prostora, so zato najcenejša oblika otroškega varstva, hkrati pa dostopni velikemu številu otrok Klube bi lahko vo lili mladinci sami, ob občasni pomoči pedagoških, socialnih in družbenih delavcev Klubi bi uspešno od tegovali mladino in otroke ulici in pohajkovanju in j ra s televizijo, radijskimi piogrami in raznimi igrami nudili primemo razvedrilo Kot posebno učinkovito obliko preventive priporoča svet pravočasno in ustrezno zaposlovanje mladine, ki po končani osnovnošolski obveznosti ne nadaljuje šolanja Zavod za zaposlovanje delavcev naj skupaj z gospodarskimi organizacijami, gospodarsko zbornico, socialnimi službami, vzgojno-izobrafevalnimi zavodi, šolami in mladinskimi organizacijami analizira in rešuje probleme nezaposlene mladine Učiteljskim kadrom svet priporoča, da ne posvečajo pozornosti samo učenju, ampak da se predvsem zavzemajo za delo s socialno in vzgojno ogrofeno mladino in otroki v sodelovanju z ostalimi vzgojnimi in ostalimi službami v občini kot tudi z organi za notranje zadeve Na vseh osnovnih in vajeniških šolah pa naj namestijo tudi izšolani socialni delavci Svet priporoča,'da bi se v okviru šole za starše prirejala vzgojna predavanja, dalje da bi se s članki v dnevnem časopisju in po radiu opozarjalo starše na njihove vzgojne dolžnosti do otrok in se jim prikazovalo posledice zanemarjanja vzgoje. Ker je ugotovljeno, da nosijo ravno starši za vzgojno ali moralno iztirjenost mladine največjo krivdo, naj bi organi za notranje zadeve občinske socialne službe ter družbene politične organizacije in hišni sveti prijavljali javnemu tožilstvu primere, kjer starši grobo zanemarjajo svoje roditeljske dolžnosti Ljudska mi lica naj tudi ne bi odklanjala intervencije v družinah, kjer očetje v vinjenosti ali sicer nasilno v afektu terorizirajo družinske člane Predvsem pa svet priporoča, da se gotove ukrepe začne izvajati takoj, da se ta ko prepreči predvsem zadrževanje nedoletnikov v gostinskih lokalih in kinemato grafih v poznih večernih oziroma nočnih urah, saj se mladina ravno v takih okol-nostih lahko preveč razigra in prekorači dovoljene meje Ti ukrepi naj bi bili nenadne kontrole organov za notranje zadeve po gostinskih in drugih lokalih ter postopanje po predpisih zoper nad 16 let stare mladoletnike, ki se jih zaloti v alkoholiziranem stanju, oziroma pri mladoletnikih izpod 16 let starosti odstop takega primera v obravnavanje Zavodu za socialno delo Kontrola organov za notranje zadeve v javnih lokalih naj bi bila še posebno temeljita pri tistih mladoletnikih, zoper katere je sodišče že izreklo ukrep strožjega nadzorstva Zoper nje naj bi se ukrepalo po veljavnih predpisih Izvajanje horae legalis naj bi zajelo vso srednješolsko in vajeniško mladino nad izvajanjem pa naj bi prevzeli primemo kontrolo prosvetni in socialni delavci. Sestanki mladinskih organizacij, plesi in mladinske športne prireditve naj bi se ne vršile v večernih urah Bile pa naj bi tudi pod nadzorstvom prosvetnih oziroma drugih družbenih delavcev. Svet meni, da so v tem priporočilu navedeni ukrepi za preprečevanje mladinskega prestopništva primerni glede na sedanje materialne in druge možnosti in da se zato dajo realizirati ..Uspešnost in učinkovitost izvajanja navedenih preventivnih ali konkretnih nalog na področju mladinskega prestopništva pa je odvisna tu diod dobre organizacije služb socialnega varstva, šolskih in vzgojnih služb in od aktivnosti organov za notranje zadove, vse to ob predpogoju kvalitetnih kadrov v navedenih službah NOVI DIPLOMANTI VIŠJE ŠOLE ZA SOCIALNE DELAVCE 182 MUROVEC Doroteja 29 6 1964 18 3 MAJERLE Rozalija 1 7 1964 184 ANTOUNC h PREGEL Milena 9 7 1964 185 LAPANJA-ČUK Jožica K). 7 1964 186 MARINIČ KOVAČ Emilija 10 7 1964 187 OCEPEK Tatjana 16 7 1964 188- LOZEJ Janko 29 7 1964 189 MILOŠEVIČ Bodo 16 9 1964 190 BOŽIČ Anica 18 9 1964 Zaposlovanje mladine v oblini Idrija Zaposlovanje in adaptacija na delovna mesta Ciganov v občini Novo mesto Analiza domske oskrbe otrok in stanje njihovih družin v oblini Ljubljana Center Analiza otroškega varstva v občini Nova gorica Analiza otroškega varstva v krajevni skupnosti "Koroška vrata" v Mariboru Izostanki £ena z dela zaradi nege svojcev v tovami Iskra Kranj Problematika rehabilitacije in zaposlovanja invalidnih oseb na področju komunalne s‘kupnosti Nova Gorica Stro£je nadzorstvo skrbstvenega organa nad mladoletnimi prestopniki v občini L j u bij ana- Cen ter Življenjski in nastanitveni pogoji stanovalcev Doma počitka Ljubljana „Vi:STNIK REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA SOCIALNO VARSTVO SRS“ - Izdaja Republiški sekretariat za socialno varstvo SRS, Ljubljana - Tiska Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot 12. Tiskano v 700 izvodih oktobra 1964 - Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik dr. Viljem Lippai, Ljubljana Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Cankarjeva ul. 1/IV, telefon 21-908 Vestnik izhaja v 6 številkah na leto. Naročnina za leto 1964 znaša 1000 din,- Ta številka stane 150 din. OPOZORILO NAROČNIKOM! Prosimo, da naročnino nakažete na tekoči račun št.: 600-11-637-14. Prosimo naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1963, da jo čimprej poravnajo.