29 1:*?^ Ptuj, 20. julij 1956 Letnik IX. Glasilo SZDL ptujskega u.i..,a — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev 2«. JUlILiJ- Dan vsaje slovenskega ljudstva Desetletje in pol je od 22. julija 1941, ko so po- čile v Sloveniji prve partizanske puške in pozvale naše ljudstvo k uporu proti nasilju fašističnih oku- patorjev in v boj za pravice delovnega ljudstva ter njegovo ohlast. Naše ljudstvo se je temu pozivu odzvalo in je pod vodstvom KP in tovariša Tita v težki in krvavi borbi skupno z ostalimi narodi Jugoslavije žrtvovalo vse za zmago nad okupatorji in izkoriščevalci, da bi lahko živelo svobodno, bilo na svoji zemlji svoj gospodajr in si ustvarilo lepše življenje. Težki so bili napori in žrtve te borbe in zaslužene so bile zmage nad sovražniki. Veseli svo- bode in ponosni na neustrašne borce obujamo spo- mine ob 22. juliju na vse padle in žive revolucio- narje, ki so doprinesli častni delež za našo zmago nad potujčevalci in izkoriščevalci slovenskega ljud- stva in smo jim hvaležni za plodove njihovega pri- zadevanja in vse, kar danes v svobodi in mira uživamo. Njihovemu zgledu bomo tudi v bodoče sledili vsi, ki nam je pri srcu svoboda in neodvis- nost našega ljudstva in vsega ljudstva Jugoslavije in bomo tako kot doslej krepka opora našemu lju- bemu maršalu Titu ter njegovemu prizadevanju zbližati ljudstva vsega sveta, zmanjšati vojno ne- varnost in najti pot prijateljstva in sporazumevanja med narodi, da bodo živeli v miru, prijateljstvu in medsebojni pomoči ob polnih rokah dela za boljšo bodočnost vsega človeštva, ^ Povečanje kmetilske proizvodnje - gH^irnci nalogcs zadružništirci v zadnji številki našega li- sta smo priobčili izvleček iz poročila predsednika OZZ tov. Primca na nedavnem občnem zboru OZZ v Ptuju. Danes objavljamo nekaj zanimivosti iz razprave o delu KZ in nje- nih odsekov. Zboru so priso- stvovali sekretar OK ZKS tov, I. Voljč, predsednik OLO tov. J. Tramšek, sekretar OO SZD|L. tov. M. Bračič, pred- sednik ObLO Ptuj tov. J. Vo- grinec, zastopnika OZZ Mari- bor in GZZ Slovenije. Zbora se je udeležilo 118 delegatov KZ, zadružnih podjetij in KG. Delegati so razpravljali o vrsti problemov, ki jih srečujejo pri svojem delu na terenu ter opo- zarjali na nekatere nepravilno- Kti in pomanjkljivosti, ki so ovi- ra uspešnemu delu KZ in nji- hovih odsekov. V diskusiji, ki je bila sicer živahna in spod- budna, so se delegati omejevali le na probleme odkupa in pro- daje kmeUjskih pridelkov, manj govora pa je bilo o tem, kako pospešiti in dvigniti kmetijsko proizvodnjo, torej" o osrednjem problemu, ki je neposredno po- vezan z dvigom živlienjske.^a standarda našega ljudstva. To je glavjia naloga našega kme- tijskega zadružništva. Da bi bila odkupna cena mle- ka glede na njegovo kvaliteto enotna in da bi v bodoče uspeš- neje kontrolirali mlečno kvali- teto, bi bilo potrebno, da člani UO KZ in njenih odsekov na- vežejo stike z zbiralnicami ter na ta način pomagaio Mlekarni v Ptuju odpraviti nekatere ne- všečnosti, zlasti pa, da na licu mesta pomagaio ugotavljati ka- kovost , odkupljenega mleka. V zadnjem času je bilo namreč precej primerov, ko so nekateri kmetovalci prilivali vodo mle- ku. Molzno kontrolo bi bilo tre- ba poenostaviti. Taka kontrola, kier smo doslej šli preveč v ši- rino, je bila dejansko potrebna, ker smo si na ta način zagoto- vili nregled nad roiovniško ži- vino in s tem tudi mlad nara- ščal. V doslednem času bodn nod molzno kontrolo le najbolj- še krave. Tudi pri odkupu živine so ne- katere nepravilnosti, ker je za- radi nestrokovnosti nekaterih odkupovalcev cena živini za za- kol precej neenotna. Nekateri prešijo tudi v tem, da teleta od dobrih rodovniških krav proda- jajo za zakol. Taka teleta bi bilo treba no mnenju delegatov odkupiti, čeprav po nekoliko višji ceni. in jih oddati v rejo dob-?m živinorejcem. Ker se nekatere zadruge in kmetovalci ne znaidejo nri iskanju rodov- niš'-'^"^ nar?>?5ai^. hi nai živi- no^-eiski od=!ek nri OZZ organi- ziral posredovalno službo, ki bi zainte^-esirala zadruge in infor- mirs^a ''ninca ter prodajalca o možnosti nakupa oziroma pro- daja takih telet. Tudi zadružna podjetja bi prav gotovo lahko prevzela določene obveznosti v tem pogledu. Veliko skrb povzroča zadru- gam vzdrževanje strojnega par- ka oziroma njihovo popravilo. Ker so KZ brez strojnih delav- nic, jih zato izdatki za razna večja popravila preveč obreme- njujejo. KZ bodo morale v bo- doče razmišljati tudi o tem, ka- ko priti do lastnih delavnic in potrebnega strokovnega kadra. Tako bo vzdrževanje strojnega parka mnogo lažje in rentabil- nejše. Delegati so razpravljali še o nujnosti doslednejšega škroplje- nja sadnega drevja, o odkupu sadja in lesa, analizi zemlje, gradnji silosov itd. Ob zaključku diskusije sta govorila še sek-retar OK ZKS tov. Voljč in predsednik OLO tov. Tram.5ek. Tov. Voljč je opozoril na dej- stvo, da se še mnoge zadruge ne zavedajo možnosti samostojnega odločanja o določenih problemih na svojem področju in da se pri svojem delu v mnogočem čutijo odinsne od OZZ, čeprav je te- žišče zadružništva v splošni KZ. OZZ ne more reševati proble- mov v vsakem kotičku naše vasi. Kmetijsko zadružništvo je doseglo v lanskem letu brez dvoma znatne uspehe, s čimer so bili izboljšani tudi pogoji na vasi. Imamo pa še mnogo go- spodarskih in socialnih proble- mov, ki so posledica zaostalega načina proizvodnje. Trgovina z vinom, je dejal tov. Voljč, predstavlja za nas nrecejšnji del narodnega dohod- ka in prav v vinogradništva in kletarstvu bi morale KZ imeti zelo važno vlogo. Pomagale bi naj, da bi naši vinogradnilci ce- neje proizvajali. Člani naših zadrug se vse premalo poslužu- jejo zadružnega strojnega parlca. Nadalje je poudaril potrebo po kmetijskem strokovnem ka- dru. KZ so doslej premalo sto- rile v tem pogledu in prav bi bilo, da bi tudi zadruge začele misliti na samostojno štipendi- ranje študentov v kmetijskih šolah. Pri nekaterih zadružnikih se je zaradi napačnega pojmovanja naše zadružne politike pojavila bojazen, da bo zemlja naciona- lizirana. Taka bojazen je popol- noma neupravičena. KZ so obli- ka v organizaciji našega kme- tijstva, ki bo koristila povečanju kmetijske proizvodnje. Zato je pravilno in nujno, da naše za- druge čim uspešneje posegajo na vsa področja svoje dejavno- sti, da bi tako dejansko pripo- mogle k izboljšanju našega kmetijstva. Tov. Tramšek je dejal, da še mnogim ljudem ni jasna naša zadružna politika. Vse naše delo na tem področju moramo organiz?rati tako, da bo obetalo stalen in prepričljiv napredek. To je možno le z učinkovito uporabo družbenih proizvajalnih sredstev, ki bi se jih naj poslu- ževali kmetje. Vsa finančna sredstva, ki so odveč, naj se stekajo v korist KZ in naj gredo navzgor le v dejansko potrebni meri. Ker so KŽ prešibke, da bi organizirale vse službe, jih naj osnuje in vodi OZZ, zadruge pa se jih naj poslužujejo. Tudi on je poudaril potrebo po večjem številu kmetijskih strokovnjakov in priporočil, naj sčasoma K__ same poskrbijo za s, o j štipendijski sklad. Ob koncu je zbor potrdil za- ključni račun OZZ, sklepal o proračunu in višini kotizacije za leto 1956 ter določil znesek, do katerega se OZZ sme zadolžiti. V upravni odbor OZZ so bili izvoljeni: Franc Prime, Lojzka Stropnik, Ivan Vobič, Jože Vi- dic, Janez Tcplak, Jakob Dok- ša, Franc Borko, Jože Muzek, Ivan Majcenovič, Jožko Toma- žič, Stanko Slavič, Boris Vese- lic in Alojz Holc; v nadzornega pa: Gustav Ozmec, Dominik Glušič in Janez Pucko. ★ Po krajšem odmoru so dele- gati prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru Okrajne gospo- darske poslovne zveze. Za zdaj so samo izvolili svoj 17-članski upravni in. petčlanski nadzorni odbor. Ko bo izšla uredba o na- logah in poslovanju poslovnih zvez, bodo nadaljevali z občnim zborom in sprejeli sklepe za .svoie bodoče delo. VABILO vsem odbornikom Občinskega ljudskega odbora Ptuj. Sklicujem naslednjo občinsko eejo za četrtek, dne 26. julija 1956, ob 15. uiri v sejni djvorani na občini in vabim vse odbor- nicG in cdbornike. naj se seje sigurno in pra^čaisino udeleže. Dnevni red je na vabilih na sojo. Predsednik: Janko Vogrinec, 1. r. Preurejena muzejska zbirka NGB se nahaja v ptujskem gradu ZITO JE DOZORELO Pripravljamo se na proslavo 22. lulifa Za praznik vstaje slovenskega ljudstva — 22. julija — bodo v Ptuju slovesnosti, za katere je izdelal program Mestni odbor ZBNOV Ptuj. Zvečer, 21. julija t. L, ob 19.30, bo zbor ljudstva na Trgu mla- dinskih delovnih brigad (pred magistratom). Priprave za čim- več j o udeležbo so po tovarnah, podjetjih, zavodih, ustanovah itd. že v teku. Organizacije in društva bodo prinesla prapore, zastave in transparente. Godba DPD »Svoboda« Ptuj bo igrala na trgu in pozneje na kraju proslave. Ob 19.45 bo odšla po- vorka na grajski hrib (k graj- ski žitnici), kjer bo slovesnost s kresom in ljudskim rajanjem. V nedeljo. 22. julija t. L, ob 9. uri, bo sprejem partizanskih sirot in žrtev fašističnega te- rorja v dvorani gostinskega obrata »Pri pošti«. Ob 11, uri bo na gradu Ptuj otvoritev od- delka NOB in pozneje polaga- nje vencev pred spominke plo- šče v Ptuju. Okrajna strelska družina pri- pravlja za 22. julij strelsko tek- movanje z vojaškimi puškami, kakor je to opisano v posebnem članku. Na podeželju bodo tudi pra- znovanja 22. julija s posebnim programom in s slavnostno iz- ročitvijo legitimacij SZDL no- vo sprejetim članom. Na večer pred praznikom in na sam 22. julij bodo po ulicah in s hiš razobešene zastave in po oknih bodo razstavljene in okrašene slike vodilnih oseb- nosti. V primeru deževja bodo pro- slave po organizacijah SZDL in v podjetjih s slavnostnim govo- rom in slovesno izročitvijo legi- timacij novim članom SZDL. NA PODROČJU OBČ. LO PTUJ statistični pregled uspehov osnovnih šol in nižjih gimnazij v občini Ptuj nam pokaže marsikaj. V vseh osnovnih šo- lah, ki jih je v občini 9 oziro- ma s pomožno šolo vred 10, je bilo v preteklem šolskem letu 74 oddelkov. Vpisanih je bilo 2962 učencev in učenk, in sicer 1512 dečkov in 1450 deklic. Od 2962 učencev je bilo 575 po- navljalcev. Učenci 8 šol imajo možnost zadostiti svoji šolski obveznosti na šoli, le učenci obeh ptujskih osnovnih šol na- daljujejo p>o štirih razredih šo- lanje na gimnaziji v Ptuju ozi- roma nižji gimnaziji na Ha j dir ni. Šolski uspeh v minulem letu je kolikor toliko zadovoljiv. Iz- delalo je 2445 učencev ali 82,54 %, 500 učencev mora razred ponavljati, 17 pa je bilo iz raznih vzrokov neocenjenih. Z odličnim uspehom je izde- lalo razred 350, s prav dobrim 466. z dobrim 1189 ter z za- dostnim 260 učencev. Povpreč- na ocena je 3,08, kar je izpod povprečja. Ce pa vzamemo v obzir pomanjkanje učiteljev ter dejstvo, da je bil ponekod pouk celo v 3 izmenah zaradi po- manjkanja učilnic ter vrste drugih vzrokov (pomanjkanje učil, šolskega inventarja, po- daljšane zimske počitnice itd.), vidimo, da so naši učitelji vložili maksimum svojega dela v šolo, da so vkljub vsem do- segli tak uspeh. Najvišjo povprečno oceno učencev so dosegle šole Kidri- čevo 3,36, Breg 3,30, Domava 3,20 ter Ptuj 3,18. Številčno najboljše uspehe imajo šola Breg z 88,5 %, Dor- nava 88,26 %, Ptuj z 86,04 %. Tudi šolski obisk je bil po ne- katerih šolah izredno dober, tako dosega na Bregu 97,26%, v Kidričevem 96,91 % in v Star- šah 96 %, mnogo pa ne zaosta- jajo ostale šole, saj je povpre- čen šolski obisk dosežen s 93,6 %. Na obeh nižjih gimnazijah v Markovcih in na Hajdini jebi- (Nadaljevanje na 2. strani) MESTNI MUZEJ IN OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV nOV V PTUJU vljudno vabita na OTVORITEV noroureiene in rassrr ^ne zbirke narodnoostobodiine borbe ki bo na držav . praznik LRS, d^e 22. julija 1956, ob 11. uri na ptu,iskera gradu. 2 PTUJ. 20. JULIJA 1956 ilkupaloriev poraz v Plateh Bilo je 13. februarja 1945. De- bela snežna odeja je pokrivala visoke in strme hribe okrog Bolfenka v gornjih Halozah, nebo pa je zastirala siva gosta megla. To ozemlje Je bilo, kakor ve- čina gornjih Haloz, že od sep- tembra 1944 napol osvobojeno. Ljudstvo je s partizani mno- žično sodelovalo, povsod so bili vzpostavljeni prvi odbori OP in Narodno osvobodilni odbori, k! so na terenu dejansko pred- stavljali zametke ljudske obla- sti. V te hribe si je upala oku- patorjeva policija in žandarme- rija samo ob močnih hajkah in še to le takrat, kadar so slu- tili, da na tem področju ni moč- nejžih partizanskih enot, ko so lažje terorizirali in ropali ne- zaščiteno prebivalstvo. Tudi to jutro se je iz svoje utrjene postojanke v šoli Maj- šperk napotila v te hribe močno oborožena skupina 14 nemških policistov. — aretirat in stra- hovat zavedno prebivalstvo. Ne- nadno so v zaselku Budno ob- kolili domačijo Matilde Buto- len, katere sin je bil partizan- ski borec. Aretirali so presene- čeno Matildo in njenega mlaj- šega sina, ki je bil še doma ter so ju odvlekli s seboj, da bi ju IX)slali naprej v zapore in ta- borišče. Nemška hajka Ko so sosedje to opazili, so brž sporočili naprej vest o nem- ški hajki... Videl si žens.ko, ki je s košem na hrbtu hitela na drugi hrib. tam je urno stopal otrok s posodo za mleko ali pa se je z okornimi, doma izdela- nimi smuči hitel smučat, drugje je spet prileten gospodar, oblo- žen s steklenicami z dolgimi koraki mahal proti zidanici... Vsi pa so prenašali vznemirljivo vest: »Nemci gredo!« — in vsak je imel s seboj nekaj, s čemer bi lahko opravičil svojo pot, ako bi ga slučajno ujeli. Tako je bila v slabi uri obveščena vsa okolica o bliža- joči se nevarnosti, Ljudje so hiteli skrivati »sumljive pred- mete«, marsikje je literatura, ki jo je morda šele prejšnji ve- čer prinesel terenec. našla svoj konec v peči, samo da v pri- meru preiskave ne bi našli no- benih sledov sodelovanja s par- tizani. Tu in tam so izza vrhov pre- vidno opazovali premikanje so- vražne skupine, ki je šla po visokem snegu iz Budine v na- selje Jelovec. Tu so se ustavili pri kmetu Janezu Eberlu, ga strahovali in mu zaplenili vso mast nedavnih kolin. Nato so že precej otovorjeni nadaljevali svoj pohod, tirajoč s seboj oba aretiranca, proti zaselku Plate, v prepričanju, da so popolnoma vami in lahko povečajo svoje tovore z naropanim blagom ali zvišajo število aretirancev? To- da, po zaslugi partizanov se je obrnilo drugače.. ... V Platč je ravno tisto ju- tro prispela specialna četa Koz- janskega odreda.. Požrtvoval- ni domači obveščevalci so četo obvestili o bližajočih se Nemcih. Komandir »Savo« (kasneje pa- del na Boču) je brž razporedil borce na ustrezne položaje, da bi roparjem in strahovalcem mirnih slovenskih domov pri- pravili dostojen sprejem ... Počasi se je kolona Nemcev pomikala po zasneženi gazi proti Platem. »Pustiti jih v neposred- no bližino in paziti na naše ljudi, ki jih gonijo s seboj« — je šlo šepetaje povelje od borca do borca Naj dobro merijo, te- ga borcem «i bilo treba naro- čati; komandir se je nanje za- nesel ... Mitraljezeč Ludvik, ki je na- mestil svoj mitraljez ob koritu, v katerega je iz visokega žleba curljala voda in ga je to enako- merno žuborenje nekako uspa- valo, je trdno pritisnil mitra- ljez ob ramo, ko se je izza ovinka prikazal prvi Nemec, da bi tako laže premagal nestrp- nost, ki se ga je lotila. Z vsem naporom se je umiril, prst mu je počival na sprožilcu, njegovo ostro oko pa je nepremično pre- ko miošice strmelo v za^^el obraz policista ... Spopad Nemca, ki je stopal na čelu kolone, se je polastil nemir. Okovani škorenj mu je zdrknil mimo gazi navzdol, da je sko- raj padel. »Verfluchtes Gebiet« — je še glas.no zarobantil, ko je ujel ravnotežje, toda samo za trenutek; — takoj ga je zopet podrl silen udarec. Niti krkniti ni utegnil; le v brezmejni grozi in začudenju je spačil obraz, široko odprl usta in izbuljil oči ter se z obrazom naprej zaril v sneg in popeljal po strmini navzdol. — Ludvikov mitraljez ga je dobesedno prerešetal. Tudi iz drugih strani je istočasno zaropotalo. Z drdranjem stroj- nic in brzostrelk so se pomešali divji kriki po snegu se valja- jočih Nemcev. Nekaj se jih je poskusilo rešiti z divjim begom po strmi grapi v smeri proti Narapljam. Tem je tudi uspelo dobiti kritje v nižje ležečem gozdu, 7 pa jih je obležalo na mestu. Toda bežečim je pre- stregel pot drugi del čete, ki je čakal v zasedi na nasprotnem hribu. Nekaj časa so iz gozda odgovarjali z ognjem, a v sploš- ni paniki, ki se jih je lotila, so izgubljali razsodnost. Drug za drugim so začeli skakati iz gozda preko čistine, misleč na pobeg iz sklenjenih klešč. Ven- dar jih je z dobro merjenimi streli mitraljezec sproti podiral. Tako jih je spodaj obležalo še 6. Le enemu samemu se je beg posrečil. Vesolji borcev Kozjanskega odreda nad tako sijajnim uspe- hom je dušila smrt hrabrega borca Antona Hrastnika, ki je izdihnil, zadet od sovražne kro- gle. En borec pa je bil le laže ranjen v roko. Drugih izgub četa tokrat ni imela. Nato se je četa s precej bogatim plenom umaknila v smeri proti Donački gori. Še isti dan so Nemci dobili okrepitev iz, Ptuja in proti ve- čeru prišli iskat svoje padle. Toda tudi tokrat so se slabo izkazali. Prišedši v mraku do Planinčevega gozda so opazili panje podrtih dreves, ki so gle- dali iz snega. Ti panji so jih tako prestrašili, da so jo urno ubrali nazaj v svojo varno po- stojanko. Mislili so, da jih tam zopet čaka partizanska zaseda in iz strahu niti streljati niso upali na njo. Sele drugi dan so s podvoje- nimi močmi prišli iskat trupla, ki so jih potem s težavo po vr- veh izvlekli iz globoke grape. Potem so prisilili okoliške kme- te, da so trupla z volovsko vpre- go prepeljali v postojanko, iz katere so prvi dan odrinili na roparski pohod. Po končanem prevozu so še kmetu Lončariču, katerega sinovi so bili v par- tizanih, zaplenili vole, s kate- ' rimi je vozil. Drugih represalij nad prebivalstvom' samim niso izvajali, ker za to tudi niso imeli konkretnih dokazov. Ljud- stvo gornjih Haloz je kot en mož podpiralo narodnoosvobo- dilno borbo in med njim, razen malenkostnih izjem, ni bilo iz- dajalcev ... Fideršek Franc Naš promet se mzvifa Iz dneva v dan je vse bolj pereč problem — varnost pro- meta. Zadnji čas se je podvzelo nekaj ukrepov za varnost pro- meta, to je predvsem prepoved uživanja alkoholnih pijač v ča- su opravljanja službe z motor- nimi vozili. Na žalost pa še kljub temu lahko ugotavljamo, da se nekateri tovariši šoferji tega ukrepa ne drže, kar nam jasno dokazuje statistika pro- metnih nesreč, ki je največkrat vzrok — vinjen šofer. Dolžnost naše stanovske organizacije, t. j. združenja šoferjev je, da ta pro- blem začne re."?no reševati. Na- še združenje bo moralo o takih nevestnih šoferjih voditi več računa, ne opiraje se na to, aH so člani naše organizacije ali ne. Kolikor pa to ne bi poma- galo, jih bo predlagalo promet- nim organom v postopek. Mne- nje naše organizacije je tudi, da bi podjetja in ustanove sa- me vodile računa o svojih šo- ferjih, ali se drže uredbe o uži- vanju alkoholnih pijač v služ- benem času. To jim je toliko lažje, ker so z njimi v stalnem stiku. Resnica je, da je zadnje čase največ nesreč zaradi vi- njenosti šoferjev. Pogostne so tudi prometne ne- sreče zaradi otrok. Žalostno je slišati, da je kak otrok izgubil svoje mlado, komaj prebujajoče se življenje pri prometni ne- sreči. Težko pa je tudi šoferju, ako se nesreča ne pripeti po njegovi krivdi. Otroci, ki se igrajo na cesti, se ne zavedajo, kakšna nevarnost jim lahko grozi. Zavedati bi se pa morali tega šoferji in vedeti, da lahko otrok skoči pred ali pod avto iz vsakega dvorišča, hiše, ovinka in posebno pred šolskimi poslopji. Predvsem pa bi se morali tega zavedati starši ki naj pazijo na svoje otroke in jih ne puščajo brez nadzorstva na cesto. Naše združenje apelira tudi na star- še, naj poučijo svoje otroke c nevarnostih na cestah ter jih opozarjajo, da bodo na cestah previdni in se znali čuvati... Šoferji dnevno vidimo na ce- stah pijane voznike, kolesarje in nedisciplinirane pešce. Po- gosto beremo o nesreči kolesar- ja, voznika ali pešca. Vse to ni nič čudnega, ko pa dnevno vi- dimo kolesarje, kako napačno in neprevidno sekajo ovinke, kako se jih več pelje vštric, kako pijan s kolesom meri ce- sto itd., vidimo tudi voznike, kako vozijo po levi strani ceste in na signal šele v zadnjem trenutku prečkajo cesto. Vidi- mo in občudujemo naše pešce, kako drzno skačejo pred avto- mobili, kako se na signal sploh ne zmenijo ali prečkajo cesto, ne oziraje se na levo in desno. To so problemi, na katere opozarja naša organizacija vse koristnike javnih cest. Zato se moramo držati pravil cestnih predpisov, nepoučene pa vzga- jati in navajati k temu, ako hočemo, da se bo število pro- metnih nesreč in žrtev zmanj- šalo. To je potrebno tem bolj, ker se naš premet na cestah iz dneva v dan veča in razvija. Naši prometni organi se v tej smeri dovolj trudijo, toda ve- čina ljudi tega ne vidi, ampak vidijo v prometnih organih ne- potrebno zlo, posebno, če kate- rega kršilca javnega prometa »zašijejo« z globo. Zato z lastno discipliniranostjo na cestah olajšujmo težavno delo pro- metnih organov in jim poma- gajmo, ker s tem bomo poma- gali ohraniti marsikatero živ- ljenje in preprečili marsikatero škodo na vozilih. V. orgosi lirmu deia Od začetka tega let.a obstaja v Trničah na Dravskem polju mladinska organizacija in šte- je nad 30 članov, ki so v tem letošnjem obdobju dosegli uspe- he predvsem na kulturnopro- svetnem področju. V začetku julija je bil v Trničah vaški mladinski praznik z mladin- skim festivalom z raznimi do- bro pripravljenimi nastopi. Mladina je naštudirala Finžgar- jevo tridejanko »Veriga« in je z njo gostovala v Štaršah ter na Hajdini. Sedaj se pripravljajo na petdeJanko »Lovski tat«. c5b republiškem dnevu vstaje — 22. juliju — bodo obiskali mladin- ce v taboru predvojaške vzgo- je pri Lovrencu in bodo igrali »Verigo«. Zvečer, 21. julija 1.1., bodo zakurili taborni ogenj. V njihovem načrtu dela je ' zapisano: zgraditev športnega igrišča, ureditev mladinske so- be, mladinske knjižnice, naba- va rekvizitov. Kmetijska, kul- turnoprosvetna predavanja in drugo. Ta načrt sicer počasi vendar vztrajno uresničujejo. V dneh od 12. do 15. t. m. so bili na izletu v Postojni, v Reki in Opatiji, pred tem pa so imeli prisrčno svečanost, na kateri je prejelo 25 članov knjižice Ljudske mladine Jugoslavije. Franca Tersa aktivnega člana organizacije, so izvolili za člana občinskega komiteja LMS. Pred- sednik osnovne organizacije je Anton Lončarič, sekretarka pa Sonja Ekart. Le tako naprej in vaš načrt bo v celoti izpolnjen in storili boste še veliko več kot name- ravate po načrtu. Kot drugod, kjer je med mladino razume- vanje in sloga, boste tudi pri vas lahko veliko napravili za delovno ljudstvo, zlasti če bo- ste še naprej toliko delali na prosvetnem področju, BF. Partizanski napad iia tovarno v Majšperku Med prve večje partizanske akcije v gornjih Halozah spada nedvomno napad na tovarno v Majšperku. O tej pomembni akciji še do sedaj ni bilo nikjer ničesar napisanega, dasiravno je ta akcija med prebivalstvom širše okolice ihočno odjeknila in vzbudila v ljudeh simpatije in občudovanje junaških parti- zanov, o katerih so bili do ta- krat še manj seznanjeni. Pa pustimo, da nam o tem dogodku pripoveduje tovariš Savli Alojz, šofer iz Stoperc: »Bilo je nekako sredi julija leta 1944, ko me je neko nede- ljo popoldne obiskal moj stari znanec tov, Jože Korošce-An- drej, doma iz Spuhlja pri Ptu- ju. Nihče in tudi sam nisem do takrat vedel, da je bil partizan in imel čin podporočnika. Obr- nil se je name kot dobrega znanca ter mi zaupljivo razodel, da se pripravlja napad na to- varno v Majšperku in bi za prevoz borcev potrebovali ka- mion. Takoj sem mu obljubil avto in moje sodelovanje. Po- govorila sva se o podrobnostih, nakar je Jože ves navdušen zo- pet izginil in nihče ni o tem ničesar sumil. Kake tri tedne kasneje, v za- četku avgusta, datuma se ne spominjam, se je proti večeru pojavila pred garažo, kjer sva z bratom garažirala svoja dva avtomobila, skupina treh parti- zanov. Mlad fant, star kakih 20 do 22 let, se mi je predstavil kot komandir čete Milan in mi naročil, da točno ob sedmih zvečer rabijo kamion, ki jih naj čaka pred trgovino v Stopercah. Ob napovedani uri sem prispel na določeno mesto, kjer so me že čakali tisti trije tovariši. V tem je iz smeri Majšperka pri- vozil motorist. Partizani so ga takoj ustavili — poznali so ga iz Rogatca in ga takoj pritegni- li k sodelovanju. Krenili smo naprej, motorist je peljal ko- mandirja, jaz pa s kamionom ostala dva borca. V naselju Razvojnik smo se ustavili in ča- kali Milanovo četo. Čakali smo do desetih zvečer. Milan nam je medtem pripovedoval zgod- be iz svojega partizanskega živ- ljenja na Dolenjskem in nam pestro slikal, kako bodo Nemci bežali nocoj iz Majšperka. Na cesti k sreči slučajno ni bilo nobenega prometa, le ena ženi- ca je že v temi prišla iz smeri Majšperka, katero smo zadržali in vsa prestrašena ni mogla ra- zumeti, zakal ne sme naprej. Ob desetih je prišlo iz gozda 10 oboroženih partizanov — Mila- nova četa, ki so se naložili na kamion. Tedaj je komandir od- pustil motorista in ženico, ki sta krenila proti Rogatcu, mi pa s kamionom proti Majšperku. Partizani so mirno sedeli na avtu, oboroženi z vojaškimi pu- škami in bombami, le dva sta imela lovski puški. Komandir je bil z mano v kabini z brzo- strelko v rokah in bombami za pasom Med vožnjo mi je še dajal navodila, do kod naj za- peljem in kako se naj krijem, ako hočem odnesti celo kožo ter mi dajal poguma. Tako smo se ob enakomernem brnenju in v temi bližali svojemu cilju, V bližini nemške straže 2e smo bili kakih 200 metro pred prvo nemško stražo, pri- žgal sem reflektorje, ki so ob- svetili stražarsko mesto in vpra- šal komandirja, če naj z avto- mobilom obstanem. Toda Milan je poveljeval: vozi dalje do to- varne, kjer je druga straža in tam točno pri straži obstoj! Smuknih srn') mimo prve stra- že, ki se je divje razbežala, ko je opazila, kdo je na kamionu in nobeden stražar ni dal kakrš- nega koli signala drugi straži pred tovarno. Pritisnil sem za- vore, da je avto kar zaneslo in že smo obstali pred tovarno. Komandir je skočil iz kabine in ustrelil s pištolo ter tako dal znak za napad. Nemški stražar je kot strela planil v njihove prostore ter sploh pozabil na svojo dolžnost. V tem so že vsi borci zavzeli kritje v jarku na nasprotni strani kamiona. Ko- mandir Milan pa je rezko po- veljeval: »Prva četa na položaj desnega krila, druga četa na po- ložaj levega krila,« tako je iz svoje male skupine preplašenim Nemcem »predstavil« kar tri čete. Začela se je ostra borba, parti2iani so izzivali Nemce na juriš, kateri pa so se raje umak- nili v gornje prostore in tako pridobili boljše položaje. Parti- zani so imeli že tri nemške ujetnike. Nemcev se je vedno bolj polaščala panika, drug za drugim so začeli begati skozi tovarno in jo zadaj zapuščali, le komandir straže se je žilavo upiral in iz gornjih prostorov metal bombe na dvorišče in cesto. Ko mu je zmanjkalo mu- nicije, je tudi on zbežal za ostalimi. Tako so partizani po dveurni borbi postali gospodar- ji tovarne. Imeli so tudi nekaj ranjencev in sam komandir Milan je bil ranjen v nogo. Najprej so nudili pomoč ra- njencem in še ranjene ujete Nemce so obvezali. Nato so za- čeli preiskovati tovarno in od- našati vojni plen na kamion. Delavci so osuplo stali ob stro- jih, kajti nihče se ni smel gi- bati po tovarni, ako ni vedel dogovorjenega gesla »Ivan«. Vse telefonske zveze so bile že v začetku pretrgane, tako da nihče ni mogel klicati pomoči Sele, ko so prvi pobegli Nemci prišli na Ptujsko goro, so od tam klicali pomoč iz Ptuja. Se pred eno po polnoči so pridr- veli kamioni vcrmanšafta in po- licije iz Ptuja, ki so se ustavili v vasi Majšperk in od tam so streljali proti tovarni ter začeli počasi in previdno napredovati. Brzostrelke in strojnice so div- je regljale partizani pa so jim odgovarjah le toliko, da so jih zadrževali, da so lahko nemo- teno naložili zaplenjeni mate- rial in ranionce na kamion. Motor sem imel ves čas v po- gonu, zaradi varnosti, da ne bi pri startanju sabotiral, le veli- ke od strelov izvrtane luknje so zijale na njegovi karoseriji in kabini, na srečo pa so gume ostale nepoškodovane. Za za- ključek so partizani zažgali še nemško stražarsko postojanko, ki je bila na mah vsa v plame- nih. Ujete Nemce smo pustili, le svoje uniforme so morali od- dati. Komandir Milan je dal znak za odhod, spustil sem plin in že smo odbrzeli nazaj proti Stoper- cam. Mudilo se nam je, ker bi nam lahko Nemci prestregli pot po cesti iz smeri Rogatca. Pod Staro grabo, onstran Stoperc, smo obstali. Tu so partizani ka- mion izpraznili, si naložili ma- terial in težko ranjenega tova- riša ter izginili v temno noč proti Boču.« Obilen plen Predsednik obč. odbora ZB NOv tov. Kolenko Anton še k gornjemu opisu okcije dodaja naslednje podatke: »Skupini je poveljeval Milan Podlogar, doma nekje iz Do- lenjske, njegov namestnik je bil Ogrin Janez iz Mengša pri Ljubljani. Imena ostalih borcev niso znana, razen domačinov: Kodrič Jože, delavec iz Mosteč- nega in Unuk Anton, delavec iz Majšperka. Pri akciji je bilo zaplenjenih 8 pušk, 40 ročnih bomb, precej municije, okrog 40 uniform in več druge vojaške opreme. Ker ni bilo med partizani do- brega poznavalca terena in razmer v sami tovarni, akcija ni popolnoma uspela. Namen akcije je bil poleg ostalega tudi zajeti izdajalske nemčurske ele- mente, večinoma med vodnim osebjem v tovarni, katerim pa je uspelo pravočasno pobegniti ali se poskriti Nekateri so po- skakali v Dravinjo in tam če- peli do vratu v vodi, dva pa sta se skrila v praznem svinjaku.« Fideršek Franc Požari zaradi strele 11. julija ob 14,30 je med neurjem nad Slovenskinji gori- cami udarila strela v gospodar- sko poslopje Sedlašek Terezije v Drbetincih št. 14, ki se je vnelo in zgorelo. Zadušili sta se tudi dve kravi. Skoda znaša okrog 1,000.000 dinarjev. Glede tega požara je zani- mivo to, da bi kravi lahko re- šili iz hleva, če bi si mož last- nice Sedlašek Martin upal med požarom v hlev Tam je imel namreč skrito vojaško puško in 200 nabojev, ki so zaradi vro- čine drug za drugim eksplodi- rali. Istega dne ob 15,15 je vidarila strela v poslopje Meška Franca pri Veliki Nedelji 28 nakar je požar poslopje do tal upepehl. Škode je 200 000 din. ŠOLSKI USPEHI NA PODROČJU OBČ. LO PTUJ (Prenos s 1. strani) lo vpisanih 220 dečkov in 263 deklic, skupaj 483 učencev, od teh 103 ponavljalci. Solo so uspešno dokončali 304 učenci ali 62,96 %, 176 učencev ali 37,04 % ni izdelalo razreda, 3 učenci niso bili ocenjeni. Slab uspeh nižjih gimnazij gre predvsem na račun onih učencev, ki so koftčali 4 razre- de osnovne šole, nato pa čakajo v 1. in 2. gimn. razredu na od- pustnico. Take je na primer izdelalo prve razrede nižje gimnazije v Hajdini le 52,4 % vpisanih, oba druga razreda pa 62,6 %, medtem ko je uspeh v 3. oziroma 4 razredu nad- vse zadovoljiv (83 % oziroma 100 %). Še slabše je na nižji gimnaziji v Markovcih, kjer je od 105 dijakov izdelalo 1. razred le 49 ali 46,6 % padlo pa jih je kar 56 ali preko polo- vico. 2 razred je izdelalo 72,2 %, 3. 87 % in 4. 73,4 %. Povprečna ocena dijako\ 1. razreda v Markovcih je 1,7. Posledica je, da je vsled tega povprečna ocena dijakov Nižje gimnazije Markovci koma^ 2,01. Povprečni šolski obisk na nižjih gimnazijah je bil preko 93 %, tO se pravi z drugimi be- sedami, da je šola uspela zain- teresirati starše v toliko, da učence in dijake skrbno in vestno pošiljajo v šolo ter jih ne uporabljajo več za domače delo. Vzrok za tako slab uspeh leži torej drugje. Naloga uči- teljskega kolektiva in pa šol- skega odbora bo v prihodnjem letu tudi ta. da vzrok najdejo in odpravijo, da bo uspeh boljši, dijaki zainteresirani za pouk v toliko, da ne bodo sa- mo pasivno čakali na odpust- nico, temveč v šoli aktivno so- delovali, izdelovali z uspehom razrede in izpolnili v celoti to, kar družba od njih pričakuje. F. V. v srede. 18. julija 1956 (za liter, kilcgram ali kos) Čebula 40—50, česen 60, lu- ščeni fižol 40, stročji fižol 30— 40. luščeni grah 80, stročji grah 30, krompir 15, kumare 35—40, \ peteršil.i 60, rdeča pesa 40, so- | lata, endivija 30—40, glavnata sclata 30—40, korenček 40, ohrcvt 30. koruza 40, pšenica 40, oves 40, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30. sir 30—80, kokcši 350 do 400, piščanci 300—450, bre- skve 80. hruške 100, slive 80, borovnice 70, gobe 200. lisičke 60, jajca 14, buče 30. višnje 60, domači kis 25, maline 60—80 dinarjev. PTUJ "»O 1ULIJA 1956 3 Občina v v ^ ttB A najuJ Zemljevid občine Sreti-šče Področje sedanje občine Sre- dici Je — najmanjše v okraju — ki šteje 20G8 prebivalcev in mert 3875 helitarcv ter zavzema najvzliodne^ši konec ptujskega okraja in obsega nace'ja: Sre- dišče, Grabe, Obrez, Salovci, Vitam. Vodranci in Godeninci. Kot že rečeno, je to najmanjša občina v ptujsikem okraju ka- kor po žtevilu talio Po površini, vendar so za njeno laistanovitev govorili kljub tem nizkim šte- vilkam aigumenti, kot Je pred- vsem gospodarska razvitost in zavest prebivalstva ter zemlje- pisna zaokroženost in položaj komunikacij, ki se stekajo v svojem naravnem središču — Središču. Središčani sami, so »sami za- se«, kakor jim cesto zamerijo prebivalci sosednih krajev ali občtn in na tem je nekaj res- nice. Sicer ne bi mogel trditi, da so kakšni posebneži, se pa njih mentaliteta v marsičem raizlikuje in mentaHtete prebi- valstva v ostalih predelih okra- ja. Kakišen je pravzaprav po- vprečen Središčan, v čem se razlikuje od drugih prebivalcev okraja je težlio reči. Vsekakor pa je lahko že marsilcdo ugoto- tovil. da s Središčanom lahko odprto govori o vsakem vpraša- nju, najsi bo to kakršnokoli po- litično aktualno vprašanje ali razmere na kmetijsikem gospo- darstvu in Središčan bio o prvem kakor o drugem povedal svoje mnenje, pa bo to dotič- nemu ugaialo ali ne. To je vse- kakor poiztivno, toda to, da so Sredi."čani v teh vprašanjih ta. ko daleč, ima svoje ozad:e v njihovem i-aizvoju. Središče Je bilo v avstrijskih časih trg, kar je pomenilo precejšnjo neodvis- nost od grofa in fevdalnega si- stema sploh, saj je znano, da so trge in mesta ustanavljali ozi- roma dajali naseljem pravice mest in trgov deželni in državni glavarji v srednjem veku kot protiutež vplivu plemstva. Tako so Sredi.5ičam skozi stoletja fev- dalnega sistema volili svoj ob- činski cdbor (imenovali so ga občinsiki zastop), imeli župana Občliia 5 sp^omenikom NOS iz svojih vrst, ki je bil obenem sodnik za sodstvo nižje stopnje in so v skrbi za ohranitev pri- dobljenih in priznanih svobo- ščin bili tako daleč, da so na meji svojega občinskega pod- ročja s kamenjem in s puškami ubranili prehod grofovtm žol- iiJrjem, ki so hoteli vdreti na njihovo »svobodno« — trško ob- činsko ozemlje. Bili so skozi stoletja fevdal- nega sistema več ali manj svo. bodni kmetje in obrtniki in so postali ob stoletnem uživanju v primeri z ostalim podeželsildm Motiv iz Grab prebivalstvom scrazmemo ob- sežnih demokidtičnih svob^oščin pravi svobodoljubi, kar se je jasno izkazalo v času davno pred prvo svetovno vojno, ko je leta 1905 občinsiki odbor sklenil uporabljati v svojem poslovanju izključno slovenski jezik ter'je odklanjal vse dopise v tujem jeziku, kakor v času prve sve- tovne vojne, ko je bil celotni Dbčinski odbor z županom na čelu pod policijskim nadzor- stvom kot »srbofilsild«. Podobno ie bilo med drugo svetovno voj- no, ko je smatral okupator, da lahko edino z razselitvijo pre- bivalstva stre njegovo narodno zavest. Prebivalstvo je na te naklep« odgovorilo na svoj na- -In, oikupator pa zopet na svoj in tu so številna imena Sredi- ščanov na zloglasnih okupator,,,, jevih rdečih plakatih, tu so' številni borci partizanskih enot. Skladno z narodno zavestjo je rasla razgledanost na osta- lih področjih, h čemur ni ne- malo prispevala navada pre- možnejših družin, da so vsaj enega svojih sinov poslale v šole. Iz vrst teh smo dobili vrsto odličnih mož, ki so nekaj pome- nili tudi v širšem (slovenskem) krogu (dr. Dečko, dr, Kočevar, dr. Ozvald in drugi). 3BC1NA SREDIŠČE DANES Z ustanovitvijo občine po no- • vcm sistemu so prevzeli občani odgovornsot aktivneje sodelovat pri nalogah, ki jih postavlja čas in vsestranske potrebe pri raz- voju narodnega življenja. Zbo- rov volivcev, ki so odločno za- htevali ustiinovitev las'tne ob- čine, se je po vseh vaseh ude- ležilo izredno mnogo volivcev^ posebno pa v Središču, kjer so prišli na zbor skoraj vsi. Hva- le vredno je, da njib vnema po- zneje ni popustila. Občinski od- bor sam. kakor tudi sveti pri občini se energično lotevajo vsakega vprašanja, ga navadne načelno hitro rešijo, le da mo- rajo pozneje precej časa čakati, da ga občinska administracija izvede. V tem pogledu bo po- trebno nekaj ukreniti, ker se opaža, da tajnik le s težavo zmaguje obsežno delo, ostali administrativni aparat pa se bi- stveno po ustanovitvi nove ob- čine sploh ni povečal, čeprav občina rešuje sedaj vrsto stva- ri, ki jih je reševal prej okraj, in poleg tega, da se je razširilo občinsko področje. Kulturno in prosvetno življe- nje se odvija v dokaj aktivnem Kulturnoprosvetnem društvu, »Partizanu«, Ljudski, tehniki. Ljudski mladini. Rdečem križu. Društvu prijateljev mladine in drugih organizacijah. Najvaž- nejši sta seveda šoli: nižja gim- nazija in osnovna šola, ki se stiskata v starem in za toliko otrok (pouk v dveh izmenah!) komaj primernem šolskem po- slopju. »Partizan« ima na raz- polago lepo telovadnico z odrom in ostalimi prostori ter lepo te- Icvadišče. tudi kino razpolaga z lasitno dvorano. Nujno potrebno bo najti kultumcprosvetnemu društvu potrebne prostore, da se ne bo več stiskalo v stari šoli — razpadajočem poslopju, ki ni primerno za drugo, kakor za po- rušen je. Šolski odbor je aktiven in je že premagal začetne težave. GOSPODARSKI PROBLEMI Uvodoma smo omenili, da bil eden argumentov za usta- novitev posebne, čeprav male občine Središče gospodarska razvitost. 2e bežen pogled po bujno rastoči vegetaciji polj, po .skrbno obdelanih njivah, po živini na paišnikih nas prepriča, da je kmetijstvo v občini res na precejšnji višini. Kmetij- stvo, s katerim se bavi sicer le 1830 ljudi, prispeva družbene- mu proizvodu, ki znaša 141 mi- lijonov 847.000 dinarjev 74,70 "/o. Družbeni proizvod se bo letos v kmetijstvu povečal zahvalju- joč uporabi priznanih semen in agrotehničnih ukrepov, pred- vsem zaščiti rastlin in smo- trnemu gnojenju za okrog 10 "/o napram lanskemu. Knietijsko gospodarstvo Sre- dišče, ali kakor ga domačini imenujejo državno posestvo, je udeleženo pri družbenem proiz- vodu v kmetijstvu sicer le z 2,72 "/o, postaja pa z vsakim le- tom pomembnejši gospodarski činitelj. Ko bodo odstranjeni nekateri problemi subjektivne- ga značaja na posestvu, bo to lahko postalo slejkoprej zelo pomemben faktor pri preusmer- janju celotne kmetijske pix>iz- vodnje v ki-aju. Posestvo ima namreč vse pogoje razviti ren- tabilno živinorejo, kar je pri- mer le pri redkih takih pose- stvih. Seveda je treba pri tem uporabljati izkušnje s področja selekcije in smotrne prehrane in oskrbe živine in ne v zadnji meri tudi pasme. Posestvo uvedlo simentalsko govedo, za- to bo treba pač premisliti, ali ne bi bilo bolje uvesti zopet pincgavsko pasmo, ki je krajev- nim talnim in podnebnim predvsem pa krmskim prilikam najbolj prilagojena. Zemlja na splošno v občini nima posebnih prednosti glede rodovitnosti, nima izrazitih prednosti glede kakšne kulture, kakor ima n. pr. zemlja na Dravskem polju za krompir. Na področju občine uspeva vse, zato kmetijstvo tudi goji vise kulture. Pač pa so na področju občine izredno ugodne razmere za živinorejo. Živinorejska odseka obeh kme- tijskih zadrug, središke in obre- ške, sta te prednosti uvidela ter sta smatrala za svojo prvo dolž- nost nadaljevati delo v F«>Sledu živinoreje tam, kjer ga je mo- rala končati pod okupatorjevim pritiskom predvojna Gospodar- ska zadruga pri selekciji, kon- troli molznosti. gradnji gnojišč in gnojničinih jam ter silosov, skrbi za dobre plemen i ake itd. Pri KZ Središče je urejena in že nekaj časa uspešno deluje osemenjevalna postaja in vete- rinarska ambulanta. Obe za- drugi sta zabeležili precejšen dvig mlečnosti pri kontrolira- nih kravah, ki se je povzpel že na oJiTOg 3350 kg (v 1. 1955), kar je v primeri s 1300 kg povpreč- ne mlečnosti nekontroliranih krav (po oceni) v okraju in 2440 kilogramov pri kontroliranih, zelo ugodno. Te številke doka- zujejo, da štejemo živinorejo tega področja na prvo mesto v okraju. Tako tudi ni slučaj, da je najboljša pincgavka v Slo- veniji iz tega področja, kar nam je lahko za merilo živinoreje v Sloveniji sploh. V občmi \dnogradništva prak- tično ni, sadjarstvo pa je silne prizadel škodljivec kapar. To- da stvari so se v tem pogledu v zadnjem času občutno izbolj- šale in že je prenehala stagna- cija v pogledu obnove sadov- njakov. Sadjarska odseka za- drug sta že uspela pridobiti nekaj najnaprednejših sadjarjev za kompleksno obnovo oziroma ureditev novih nasadov na večjih FK>VTŠinah, poleg tega pa kažejo sadjarji na splošno mno- go več zanimanja za dopolnje- vanje oziroma obnovo v starih nasadih. Svinjereja in kokošereja sta panogi, ki sta v polnem razvo- ju. Vedno bolj se gojijo žlahtne svinjske pasme, štajerka pa je že zavzela na pomembnem šte- vilu kmečkih dvorišč mesto, ki ji zaradi njene skromnosti v prehrani in nesnosti gre. INDUSTRIJA IN OBRT V Središču je nekaj podjetij, ki v pi*ecejšnji meri presegajo občinski okvir: valjčni mlin, s Nova naselja pri Gradišču ?*^cdsednik cboia. ljudskega od bara tov. Franc Klobučar kapaciteto 2000 ton žita letno in 11 zaposlenimi, žaga,'s kapa- citeto 2500 kui3. metrov lesa let- no in 8 zaposleaiimi, mizarska delavnica z vrednostjo letne proizvodnje okrog 14 milijonov dinarjev in 20 zaposlenimi, in oljarna s kapaciteto 20O ton olja letno in 9 zaposlenimi. Podjetja trenutno ne izkoriščajo vseh s-vojih kapacitet. izvzemši mi- zarsko delavnico,'kljub temu pa prispevajo k družbenemu pro- izvodu okrog 21 <'/o. Drobnih obrtnih obratov je 30 s skupno 34 zaposlenimi (brez vajencev), tako da je povprečje 1 obrtni delavec na 62 prebivalcev, kar je nekoliko ugodnejše razmerje od okrajnega povprečja. Glede obrti je pripomniti, da je mre- ža kljub ugodnemu položaju napram okrajnemu povprečju nepopolna, saj na področju ob- čine ni nobene šiviljske niti soboslLkarske delavnice, ni obrti za žaganje drv in nekaj drugih, kljub temu, da so potrebe po navedenih storitvah iz dneva v dan večje. V tem pogledu bo vsekakor moral prevzeti iniciativo občin- ski ljudski odbor ter z ustano- vitvijo tovrstnih socialističniii obratov izpopolniti obrtno mre- žo. Naša slika občine in občanov ne bi bila niti do neke mere popolna, če ne bi omenili vne- me, ki so jo občani, posebno Središčani pokaizali pri obnav- ljanju vsega, kar je okupator v svojem onemoglem besu ob umiku iz teh lepih krajev po- rušil in požgal. Samo v Sredi- šču je bilo obnovljenih vseh 5 mostov čez potoka Tmavo in Cmec. železniška postaja ter druge javne zgradbe ter vrsta stanovanjskih hiš, mesto mno- gih, do tal porušenih pa so bi- la zgrajena cela nova naselja pri Gradišču, v Stiperišču ter na Strasu. .Občinska komunala se bori z vrsto problemov, ki jim trenutno ni kos. Toda tudi ti bodo poleg stanovanjskega vprašanja, ki je posebno aktu- alno v Središču, prišli prej ali slej na vrsto, in Središče in cela občina bo lahko nudila obisko- valcu še lepši zunanji videe. ' Srediska oljarna V mizarski delavnici Pogled na valjčni mlin 4 __-0. JULIJA 1956 ... m mm Na Brionih so se sestali trije državniki, od katerih miroljubne sile na svetu pričakujejo novih izpodbud v borbi za ohranitev miru. Predvčerajšnjim je prispel na Brione k predsed- niku Titu premier Naser, včeraj pa še predsednik indijske vlade Nehru. Trije državniki so imeli včeraj prvi sestanek. Včeraj so tudi bili končani jugo^lovansko-egiptov- ski državniški razgovori in sinoči so izdali o teh raz- govorik.itfftd^o. iDoročilo. NEHRUJEV PRIHOD Predsednik indijske vlade Djavaharlal Nehru je prispel včeraj ob 12.20 s posebnim šti- rimotornim letalom iz Pariza na puljsko letališče. Tam so ga po- zdravili podpredsednik zvezne- ga izvršnega sveta Aleksander Rankovič, državni tajnik za zu- nanje zadeve Koča Popovič ter druge ugledne jugoslovanske in indijske osebnosti. Po uradnem sprejemu je pred- sednik Nehru dal zbranim no- vinarjem naslednjo izjavo: »Srečen sem, da sem ponovno prišel v vašo lepo deželo in z zadovoljstvom pričakujem se- stanek s svojimi prijatelji, s ka- terimi bom, kakor upam, vse- stransko in odkrito razpravljal. Z zadovoljstvom moram ome- niti svoj lanskoletni obisk v Jugoslaviji, ki mi je ostal v zelo prijetnem spominu. Srečen sem, da sem spet v Jugoslaviji,« Potem je z Aleksandrom Ran- kovičem sedel v odprt avto in se ^ozi mesto odpeljal do Fa- zane. Med vožnjo je Nehru od- zdravljal množici ljudi, ki ga je prišla pozdravit. Iz Fazane do Brionov se je predsednik indij- ske vlade prepeljal z jahto »Pod- gorka«. SNIDENJE TITA IN NEHRUJA Ponovno srečanje predsedni- kov Nehruja in Tita na pomolu majljiiega brionskega pristani- šča je bilo toplo in prisrčno. Oba predsednika sta si dolgo stiskala roko. Nehruja in nje- govo hčerko Indiro Gandhi je pozdravila tudi soproga pred- sednika Tita. Predsednik Tito je odpeljal svoje goste do vile »Primorka«, kjer ima predsed- nik Nehru svojo rezidenco ob dvodnevnem bivanju na Brionih. PRVI SESTANEK TITO, NASER, NEHRU Predsednik Tito je priredil včeraj ob 13.30 intimno kosilo NASER predsednikoma Indije in Egip- ta. Na kosilu so bili tudi ožji sodelavci prijateljskih državni- kov. Popoldne 80 se sestali na bližnjem otoku Vangi predsed- nik egiptovske republike Gamal Abdel Naser. naš predsednik Jo- sip Broz-Tito in predsednik in- dijske vlade Diavaharlal Nehru S tem sestankom so se začeli trojni državniški razgovori, ki bodo verjetno zaključeni danes z objavo komunikeja ali skupne izjave. Razgovori na Vangi so se začeli malo po tretji nrf. V razgovorih sodelujejo razeif treh predsednikov z jugoslovan- ske strani Edvard Kardelj, Ale- ksander Rankovič in Koča Po- TITO povič, z egiptovske Mahmud el Bogdadi, Mahmud in Ali Sabri, z indijske pa N. R. Pilai in ve- leposlanik Radžašvar Dajal. Izmenjali so misli o najbolj perečih mednarodnih problemih. Neposredno pred razgovori so trije predsedniki izrazili zado- voljstvo, da so se sestali na Brionih. V izjavi za egiptovski radio je predsednik Nehru dejal: »Ve- seli me, ker sem se srečal s predsednikom Titom in pred- sednikom Naserom. Prepričan sem, da nam bo ta sestanek omogočil obravnavati položaj, ki je zapleten. Toda dobro se je sestati s prijatelji, ki imajo znanje in izkušnje.« Predsednik Naser je izjavil: »Zadovoljen sem, kfer sem se sestal s predsednikom Titom in gospodom Nehrujem, da bi iz- menjali misli ter razpravljali o mednarodnem položaju in o vseh stvareh, ki se tičejo nas vseh.« Naš predsednik pa je izrazil svojo radost, da se je na Brionih sestal s svojima dvema prijate- ljema, predsednikom Naserom in ministrskim predsednikom Nehrujem. NEHRU V izjavi za radio Evropa T. je predsednik Naser izjavil, da je zelo zadovoljen z brionskim se- stankom. Izrazil je upanje, da bo ta sestanek »koristil nadalj- nji vskladitvi naših nazorov in blaginji človeštva«. KUD LOVRENC je ietos aktivnejše Obiskovalci gledaliških pred- stav pri Lovrencu so bili že ne- kajkrat zadovoljni, zlasti ko so gledali predstave KUD Lovrenc, ki je že letos poskrbel za ne- kaj uspelih iger. Z zadovoljstvom lahko ugo- tavljamo, da je delavnost lo- vrenškega KUD v primeri s prejšnjimi leti letos neprimerno boljše. Lani decembra je uspela predstava »Hasan Aginice«, zato so jo morali ponavljati in ved- no znova je bila sicer velika dvorana polna gledalcev. Fe- bruarja in aprila letos je bila dvorana zopet nabito polna, ko je bil na programu »Veseli pro- gram«. V nedeljo, 15 t. m., so Lov- renčani zopet videli domačo igralsko skupino, ki so se ji pridružili tudi nekateri oficirji predvojaške vzgoje. Igrali so komedijo »Zadrega v zadregi«. Ce bi hoteli kritično oceniti igro posameznih igralcev, bi se teško odločili za oceno: ta je boljši od onega. Vsi igralci so •namreč pokazali vso spretnost na odru in dovršenost. Mirno lahko rečemo, da zasluži celotni kolektiv vse priznanje. . Zadovoljstvo gledalcev je igralcem nov^ Glasbena medigra. 17,15 Prome- nadni koncert. 18.00 Radijska igra — Ivan Bralko: Teleskop. 19,00 Zabavna glasba, vme^ re- klame. 10,30 Radijski dnevnik. 20,00 Pester ooerni spored. 21,00 —21,15 Športna poročila. 21,30 Domača zabavna glasba. 22,00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 —23,00 Nočni koncert orkestra Radia Ljubljana, dirigent sieg- fried Goslich (Bremen). Josef Haydn: Simfonija št. 13 v G- duru. Igor StravinsicY: Dances concertantes. 23 00—24,00 Odda- ja za tujino — na valu 327,1 m (Preno;> iz Zagreba). 22,15—23,00 UKV program: Plesna glasba. + 16,55 Potek pete etape in izid 12. tradicionalne amaterske ko- lesarske dirke »Po Jugoslaviji«. 12,15+ Reportaža z Balkanskih iger v Beogradu. PRED MESNICO Prijateljici stojita v vrsti pred mesnico in premlevata gospo- dinjske probleme. »Zakaj Pa kupuješ danes pljuča?« »Da bomo do prvega laže di- hali.« O FAKTORJIH PRI IZPITU Profosor: »Katera števila so deljiva s številom 1 do 5?« Dijak: »Znesek, ki ga dobijo cariniki, ko vrednost uvožene- ga blaga pomnožijo s faktor- jem 1 do 5.« Splošna kmetijska šola Turnišče pri Ptuju vpisuje nove gojence Ravnateljstvo Splošne kme- 1956'SV. ki se prične s 24. sep- tembrom 1956, največ 30 gojen- cev in 20 gojenk. Namen šole je nuditi mladi- ni, ki bo ostala doma na kmeč- Icih gospodarstvih, mladini iz državnih posestev in kmetijskih zadrug primeacno kmetijsko in gospodinjsko strokovno i»obraz- bo. Sol^ traja enp leto. Poui prične 24. seiptembra in konč-' 15. junija v naslednjem letu. P končanem pouku od 15. jimij. do 31. julija opravljajo učenci praktična del^ na posestvu žo- le. V iem Času opj-ovijo tudi jailjajtjčpe ijipite in strokovne ekskurzije. Kot redni gojenci se lahk > tudi vpišejo vsi tisti, ki izpol njuje,io naslednje pogoje: a) fantje in dekleta kmečke ga poreKla v starosti od mi- manj 16 do 23 let, izjemom tudi starejši; b) tisti, ki so uspešno konč'al: na.imanj 6 razredov osnovne šole. Prednost imajo oni. ki so z odličnim ali prav dobrim uspehom končali kmetijsko.go- spodarsko (nadaljevalno) šolo; c) zavezati se morajo, da bo- do sami aU s pomočjo kmetij- Sike zadruge ali druge ustanove plačevali mesečno oskrbovalni- no 3000 dinarjev; d) biti morajo dii*šeVT>o In te- lesno popolnoma zdravi z ne- oporečeno preted^clostjo. Kandidati naj vložijo lastno- ročno spisane prošnje, kolkova- ne s 30 din, v času od 1. avgu- sta do 1. septembra 1956 na naslov: Splošna kmetijska, šola Tur- uište pri Ptuju, prsta Ptuj, Zagrebška cesta 51 a. Priloge k prošnji: 1. izpisek iz rojstne knjige; 2. zadnje šolsko sipričevalo; 3. zdravniško potrdilo o du- ševnem in telesnem zdravju; 4. izjava sitaršev o rednem rnesečnem plačevanju celotne ali delne oskrbo v a In ipe; 5. uradna izjava kmetijske zadruge ali druge ustanove, da bo redno mesečno nlačevaH ce- Grad Turnisče, v katerem je kmetijska šola lotno ali delno oskrbovalnino (štipapdijo). Gojenci in gojenlte imajo po- polno oskrbo v domu šole. Ziaključni izpit, opravljen n« šoli. velja kot teoretični del strokovnega izpita za zvanje kvalificiranega delavca kmetij- ske stroko. Pohitite s prijpvami! Podrobna pojasnila daje rav- nateljstvo šole. Ravnateljstvo šole. IVAN CANKAR II u u'i j; ne znam brati, pa bi rri4 vi od daleč tiste črne u:;. de, ki «;o tko na- redile in zapuv-edale. } ' -iiHe: tudi vezavo bi rad viaci -tilt , bukev in črno obvezo! A je tam zapisano, povejte: Der^i i. & krvjo si gnojil da je vise. > pognala pšenica, da se je cedi- la trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadležen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! Ce je zapisano, povejte, na naj Jernej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nad- logo ljudem in psom, ter prosi vbogajme skorje kruha? To mi Qovejtei In še mi razložite, ka- ko da ravnam s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je za- kopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga izkopljem? Ka- ko naj ga povežem v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset let — kako naj jih spravim, ka- ko zauživam na zapečku? Tukaj je cula: perilo je notri in pra- zniška obleka! Štirideset let — preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko je to ur! Moja pamet je počasna, staraj ne znam prešteti; ampak povej- te ml, če je to samo toliko ted- nov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pra- vično po,.ačilo? Tako je, reci- te: obilno plačilo, pravično po- vračilo — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog posta- vill% Žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in ob- nošeno obleko. »Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spreme- ni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice; obrnite se stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite, pa pojdite zbo- gom in storite, kakor sem re- kel!« Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej. »Torej ni pravice; torej ste jo zatajili?« Sodnik je molčal. »Zato ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v luknjo, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak, ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globo- ko kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokle» bodo zmogle te moje stare roke! — 2e v Dolini vam ]e rekel tisti kmet, razboj- niki vam je rekel po pravici ' Jaz pa sem si mislil v svoji ne- spameti: razbojniki je rekel, pa so pravični sodnikij slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se še ozrl ni- sem za njim in sem šel. Zdaj pa v arugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska: razbojniki, razbojniki, razboj- niki! In spet sem si mislil; ka- ko bodo razbojniki v tej hiši, ki je hiša pravice in pisanih po- stav? Tako sem mislil, pa serp se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži, hinavščine in razbojništva ste postavili. Niste služabniki božjp besede in postave, pač služab- niki satanovi in njegove krivi- ce. Na krivo sem zabredel, na pravo Krenem!« Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo pred durmi. Pa je prišel droben, starikav plešec, in. se je ustavil in je grdp pogledal. »Kdo kriči kakor črednik na paši?« In dalje je govoril Jernej. »Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, bom tožil: niso pravični sodniki, razbojni- ki SO: ni hiša pravice, hiša hi- navičine je, z lažjo in hudodel- stvom SO jo oskrunili. Ne bodo vas obesili, na cesto vas oodo .spodili s culo in palico; poru- šili bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal pa kam- nu!« Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda. XIIL Takrat pa se je zgodila krivi- ca, kakor je svet še ni doživel. Brkat človek je stopil k Jer- neju in ga je prijel za roko. »Kaj se me dotilcaš?« je vzkliknil Jernej. »Ne brani se, Jernej, ne brani se pravici!« je rekel mladi sod- nik. Drobni plešec pa je hudo gle- dal in je namrgodil obraz. »Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali?« Jernej je molčal od prevehke osuplosti in je šel z njimi. Šli so križem po hodnikih, po stop- nicah; na dvorišču pa je postal Jernej in se je okrenil k tistim, ki so ga spremljali. »Možje, zdaj nismo več v hiši razbojnikov; povejte brez hi- navščine: kaj kgnite z menoj?« Osomo so gledali in so mol- čali. Jerneja pa je zabolelp v srcu od tolike krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in upog^ njen. »Ce ste razbojniki, pa naj- hujši izmed njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi ra,zbojnik ima svojo pravico in svoje po- stave, ne krade in ne ubija brez premisleka — kaj sem vam sto- ril ?<' Nič niso odgovorili; gledali so osorno in so molčali. ■^Glejte, razbojniki; kakor ste mladi in čokati in kakor je Jer- . ! .... -.1-- nej star in slab od iirivice: ko snope bi vas pometal po dvori- šču, s pestjo bi si zapisal svojo pravdo! Ampak pravica ni ja- bolko, da bi ga s palico odlda- til; in Bogu ni potreba, da bi mu človek pomagal. Težko je breme, ki ga je naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril, jaz pa pojdem in bom nosil do konca!« Take besede je govoril Jer- nej, ker je bilo v njegovem srcu zgupaf^je tako veliko, ka- kor je bila velika bridkost. Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in so jih zaklenili za Jernejem. Izba je bila pust^, miza je bila tam. dvoje nizkih postelj, širokim klopem podob- nih; stene so bile prazne, gle- dale so na človeka kakor slepe oči; še razpela ni bilo v kotu. Okno je bilo zamreženo. Na eni postelji je sedel raz- capan človeiv; če je bil star ali če je bil mlad, bogvedi. La'ie so bili redki in ku-štravi; kozavi obraz ni bil neobrit, pa tudi brada ni bila dol^^ Pomežikr" je; z veselimi očmi je pozdravil Jerneja. »Bog daj, sosed! Kaj si ukra- de}?« Jernej ga je premeril z dol- Pim. žalostnim r,<^.^^'!ripm. šel je do druge ]-K:stelie, položil je na- njo culo, škornie in klobuk, pa- lico pa-je poslavil v kot. Razcapanec se je smejal vo- dno bolj vedelo in prijazno- oo- ' tepuh .je bil. k^k^V člo- ■ vek ne s-iečal rad na cesti. PTUJ, 20. JULIJA 1956 5 Dom ozn ans tvo in arheološko izko- pavanje v Ormožu Preteklo je že precej časa od začetka arheoloških izko- pavanj v Ormožu. Vsak dan je bilo več tistih, ki jih je zanimalo, ttaj se dogaja in kaj se izkoplje na najdišču. Obisko- valcev je bilo vedno več. Če- prav so nas v začetku dela ti obiski motili, smo se jih sčaso- ma navadili. Niso nas več pre- senečali. Nekega dne se ]e pred izkopom pojavila urejena grupa otrok. Bil je neki šolski razred, skupaj s svojimi učite- lji. Ta obisk nas je presenetil, ampak tudi tega smo se nava- dili, ker je kolektivnih obiskov ljudskošolskih in gimnazijskih razredov bilo vedno več. Resni- ci na ljubo moramo priznati, da zanimanje pri šolskih otrocih ni bilo manjše kot pri odraslih. Nasprotno opažali so malenko- sti, ki jih odrasel človek pre- zre. Zanimanje za preteklost je ljudem prirojeno. Saj kot odraz tega zanimanja tudi vidimo, š kakšnim interesom otroci po- slušajo dogodke iz zgodovi- ne pretelilosti in isto tako pri- povedke in pravljice, ki so tudi odraz nečesa davno minulega. Tudi starejši se v tem oziru ne razlikujejo od otrok. Ali mar naši najstarejši ne živijo ob spominih na viharne zgodovin- ske momente, s katerimi je bilo povezano njihovo življenje? S tem prirojenim človeškim ob- čutkom je resno povezan inte- res in ponos na lastno zgodo- vinsko preteklost, v tem občut- ku narodi v svojih najtežjih momentih črpajo moči za boj za svojo samostojnost in pa nauk za to, kako je treba vo- diti življenje lastnega naroda In države. V tem spoznanju leži ključ, zakaj je treba dobro po- znati zgodovinsko preteklost svojega naroda in zemlje, na kateri bivamo. Naše znanje o preteklosti našega naroda in naše zemlje bi bilo zelo nepo- polno, če ne bi poznali naše najstarejše zgodovine, to je ti- stih časov, iz katerih nimamo nobenih pisanih virov razen ostankov materialne kulture v zemlji. Arheološko izkopavanje v Ormožu nam bo dalo ključ za razumevanje in poznavanje tistega naroda in pa te zemlje, ki so s svojo kulturo sodelovali pri končnem oblikovanju da- našnje Slovenije in nas Sloven- cev. Ko so se v 6. in 7. stoletju Slovenci naselili v te kra- je, so razumljivo naleteli na prebivalstvo, ki je tu živelo svoje življenje. To so bili Iliri in Kelti, ki so bili predvsem v bližini prometnih žil romanizi- rani, vendar so ohranili močno dediščino svoje stare kulture. Iliri so živeli na prostoru, ki obsega večino današnje. Jugo- slavije, prostor severno in juž- no (Italija) od nje. Slovensko ozemlje je predstavljalo le del- ček ozemlja, ki so ga naselili. Politično ta prostor ni pred- stavljal celote, temveč je bil plemensko razdeljen. Ce govo- rimo o naselitvi Ilirov, potem no mislimo na sklenjen prihod ljudstva, ki je prineslo s seboj svojo civilizacijo, temveč na ljudstva, ki so tu šele nastajala na osnovi raznih rasnih in kul- turnih mešanj. Bogato arheolo- ško gradivo, to so ostanki, ki so jih Iliri pustili v naši zem- lji, na katere naletimo slučaj- no, ali pa si jih poiščemo sami, nam kažejo njihovo razvojno podobo na našem ozemlju oa njihove naselitve, njihovo rast in oblikovanje na naših tleh do njihovega propada. Na prve po- stojanke Ilirov v času njihove- ga formiranja, v prvem tisoč- letju pred našim štetjem, nale- timo v ravninskih krajih v Po- dravju (ormoška naselbina spa- da v ta čas), kasneje razviti dobi je središče njihovega živ- ljenja Dolenjska, kjer je zaradi železa, ki je bilo osnovna go- spodarska panoga, pričenjala naraščati njih moč. Utrjena bi- vališča, gradišča imenovana, bodo, ko bodo raziskana, mnogo povedala o politični, gospodar- ski in kulttu-ni zgodovini Ilirov. Onajzgodnejšem načinu živ- ljenja Ilirov v Podravju imamo podatke predvsem iz žarnih grobov. Vendar ima- mo tako le pomanjkljivo slil<;o iz razloga, ker nam niso pozna- ne naselbine, z izjemo ptujske- ga gradu Prav sedaj odkrivana razsežna in odlično ohranjena naselbina v Ormožu nam bo, če sklepamo po dosedanjih rezul- tatih, dala odgovor na marsika- tero zapleteno vprašanje, ki je danes v tej naši najstarejši zgodovini še odprto. Naštejemo že lahko nekaj primerov: uteži za statve in ribiške mreže nam kažejo na dve različni gospo- darski panogi) številne plastike v katerih je zastopan kult mo- ške plodnosti, kažejo, da je no- silec gospodarstva moški, v na- sprotju s starejšo dobo, ko je imela to vlogo žena, kar se je odražalo v taikratnih plastikah v popolnosti ohranjena ognji- šča in ob njih velike lončene posode za vodo nam pričajo o načinu življenja in pod. Z zanimanjem so obiskovalci opazovali lepo bronasto sponko ki pripada skupaj z drugim predmeti Keltom, ki so sred tisočletja pred našim štetjen vpadli v naše Itraje in živel tudi v Ormožu. Marsikateri obiskovalec J« odšel zamišljen z našega najdi- šča, zamišljen v preteklost. Re- snica je, kar včasih poudarja- mo, da si ne moremo zamislit pravega narodnega ponosa brei popftlnega poznavanja naš« davhe preteklosti In lahko sme ponosni na naše davne predni- ke *— Ilire; njihov upor v 1 6—9f, pred katerim se je tresei Rim na višku svoje moči, je bil velik prispevek k politični zgo- dovini Evrope. Bili so sicei premagani, vendar ostanke nji- hove kulture najdemo še glo- boko v stoletjih pod Rimljani. - NAJPOGOSTEJŠE ZDRAVILO Od vseh zdravil na svetu ljudje najbolj jx)gosto uporab- ljajo aspirin. Lekarnarji ga da- jejo tudi v najraznovrstnejša zdravila za lajšanje bolečin: od navadnega glavobola do raka. Čeprav je uporaba aspirina ta- ko razširjena, zdravniki še da- nes ne vedo, kako aspirin prav- zaprav učinkuje, vedo le, da je v tabletah, praških ali tekoči- nah uspešno zdravilo. Ena Izmed skrivnosti delova- nja aspirina je ta, da zmanjša telesno temperaturo tistim, ki imajo vročino ne zmanjša pa sicer normalne telesne tempe- rature. N. pr. če vzame aspirin človek, ki ima visoko telesno vročino, se mu bo le-ta zmanj- šala; ne bo se zmanjšala nor- malna telesna vročina človeka, ki vzame aspirin zaradi glavo- bola. Zdravniki vedo. da je aktiv- na sestavina aspirina acetilsa- licilska kislina, ki pride v kri že po 10 minutah cd časa, ko tableto pogoltnemo. Delovanje tablete pa lahko še pospešimo, če vzamemo z njo nekaj jedilne sode, ki obenem zavaruje želo- dec pred škodljivim učinkoui kisline. Mnogo :e ljudi, ki pravijo da aspirina ne prenese;o. Ljud- je, ki imajo zelo občutljiv že- iodec ali pa tur na želodcu aspirina ne smejo jemati Toda zdravniki mislijo, da 1e večina ljudi, ki aspirm odklanjajo, na- mišljenih bolnikov, ki mislijo, da jim mala bela tableta pač ne bo koristila Prav zato pa so tudi začeli izdelovati aspirin v raznih oblikah in barvah. Včasih vzamejo ljudje velike doze aspirina, ker se hočejo za- strupiti To jih sicer privede do nezavesti omotice, zvonjenja v ušesih ali gluhosti. toda za smrt bi bilo treba zelo velike količi- ne. Toda tudi ti primeri so red- ki, kajti salicilna kislina, ki je v aspirinu, pripravi želodec do bruhanja preden je začel aspi- rin delovati. Nekoč je bilo ime in formula aspirina izključna last tvrdke Bayer. Toda ta monopol se je že zdavnaj iztekel in danes imamo v svetu kakih 60 vrst aspirina, ki jih delajo po predpisani osnovni formuli. Acetilsalicilno kislino so že davno poznali, a 50 let ni nihče vedel, čemu naj bi služila. Ta- krat je začel raziskovati njene učinke glavni kemik Baverjevih laboratorijev, Arthur Eichen- r^riin. Poskuse je delal brez ve- losti svojih predpostavljenih, ki so trdili, da je aspirin strup za srce in zato niso dovolili njegove izdelave in uporabe. Eichengriin je na skrivaj pre- izkušal učinek aspirina na sebi, potem pa ga je dal tudi berlin- skim zdravnikom da so ga pre- izkusili na svojih bolnikih. Re- zultat je bil zelo ugoden. Poleg vseh drugih dobrih lastnosti so lahko dokazali tudi, da je aspi- rin za srce popolnoma neškod- ljiv. Svoje spomine na zgodovino aspirina je napisal pozneje Eichengriin v nacističnem kon- centracijskem taborišču. Med drugim je napisal tole skromno pripombo- »Mislim, da sem s tem. da sem iznašel aspirin, naredil človeštvu veliko uslugo, sam pa pri tem nisem imel no- bene osebne koristi,« ir" inosti pilotov Odkar so letala premagala zvočni zid, se letalski stro- kovnjaki močno trudijo, kako bi povečali sposobnost le- talcev za napore, ki jih od njih zahtevajo poleti z nadzvočno hitrostjo. Zdravniki so izdelali najrazličnejša zaščitna sredstva, ki preprečujejo »temo pred oč- mi pilotov«, rdečo svetlobo in podobne pojave pri manevrira- nju med zelo hitrimi poleti. Toda to je le del skupine za- pletenih vprašanj, ki so jih vsilili poleti z nadzvočno hi- trostjo. Letalski strokovnjaki so se lotili tudi poenostavljanja nalog, ki jih morajo izpolnjeva- ti piloti ob novih strojih in ka- terih upravljanje je iz leta v leto bolj zapleteno. V pilotskih kabinah reaktiv- nih lovcev je do 110 najrazlič- nejših kazalcev in najrazličnej- ših naprav, ki jih mora pilot nenehno pregledovati. Podat- kov, ki jih kažejo vse te na- prave, pa niti najspretnejši pilot ne more več razbrati v nekaj sekundah. S tem seveda še ni vse opravljeno, saj mora pilot vse te napovedi upoštevati in se po njih ravnati, to pa je za človeške možgane že skoraj pretežka naloga. Tako se pri- meri, da pilot prepozno reagira na posamezne reči. Tu se je odprlo široko de- lovno področje za letalske stro- kovnjake, ki skušajo z najraz- ličnejšimi sistemi pilotom olaj- šati delo. Manj pomembne are in njihove kazalce združijo v eno, da se pilot predvsem lahko posveti tistim naj odločilne j šim in opravlja naloge, v katerih ga ne more nadomestiti nobena dosedanja naprava. Povejmo primer: Sistem avto- matične kontrole reaktivnega motorja, kakor ga je sestavila »General Motors Company« za letalo tipa »Sabre Vet«, zdru- žuje v eni napravi kar sedem dosedanjih. Pilotu omogoča, da posreduje motorjem več ali manj goriva, s tem da enostav- no premakne vzvod, ne da bi se mu bilo treba prej prepričati, ali se bo motor zaradi tega pregrel ali se začel prenaglo vrteti. Letalski konstruktorji so iz- delali še več drugih naprav, ki združujejo več naprav v eni, to pa bo pilotom omogočilo, da bodo uspešno manevrirali z le- tali tudi med najhitrejšimi, do- slej možnimi leti. Tako je vzle- tela skupina reaktivnih letal ti- pa »Sabre Vet« z letališča v Los Angelesu v doslej nepojmljivo kratkih presledkih 7 sekund. Ta množični vzlet je zaradi mnogih naprav pcpclnoma u- spel, vzletajoča letala niso niti najmanj motila ali ovirala nor- malnega prometa na tem veli- kem letališču. Inteligence raznih živali Simpanz opravi vsako stvar nekoliko bolje kot otrok pod desetimi leti Ima spretne roke in noge in lahko uporablja pa- lico kakor človek. Je in pije kot človek in če ga k temu vzgojimo se tudi tako smeje in joka. Orangutan pretendira na sre- brno medaljo zaradi svoje zvi- tosti. Da bi dosegel visoko vi- seči sadež na drevesu, nakopiči zaboje drugega vrh drugega ter se po njih fovzpne do sadja. Slon je učen kot komaj kakšna žival V zoološkem vrtu se na- uči odpirati vrata in vodovodne pipe. Gorila se igra s samokol- nico ali otroškim kolesom ka- kor otrok. Pes pride šele na pe-- to mesto v pogledu inteligence živali. Sposoben je za dresuro, zna rešiti človeka in izslediti razbojnika. Pameten v člove- škem smislu je tudi bober. Ko je hotel pobegniti iz zoološkega vrta, je izkopal predor. Ko so ga ujeli, je postavil tik mreže iz kamnov stolp — in ušel vdru- gič. Cirkuški konji, ki raču- najo, seveda niso nikakšni ge- niji, imajo pa izbrušen občutek za najfinejše impulze. Zato so tudi naipriljubljenejši sodelav- ci cirkuških ljudi. Morski psi se igrajo z žcgo medvedi pa so še vedno inteligentnejši od do- mačih mačk Neumne niso tudi ovce, gosi in osli. Vsekakor pa drži: vsaka žival ima toliko ra- zuma, kolikor ga rabi za svoj obstoj. Mu \i %mU ]M Pri Mendusu ob filipinskem glavnem otočju je naplavile morje, zelo verjetno iz globine pod 6000 m, hobotnico, > ki je imela oseminštirideset krakov. Njeno truplo, ki se je zagozdilo med čeri, je bilo tako veliko kot enostanovanjska hiša, njen roženi kljun je meril v širino 60 cm, po dolžini pa je prese- gal slonov rilec. »To ni opisova- nje kake bajeslovne živali,« pravi profesor Plattner, »njen opis temelji na trezni resnično- sti.« Življenjski prostor teh ogromnih polipov, katerih telo obdaja centimeter debela usnja- ta koža, začenja vsekakor že v globini 3500 m, večinoma pa lo- ve te pošasti mnogo globlje, pri šestih, sedmih ali osmih kilo- metrih pod morsko površino. V prejšnjih časih so bile ta- ke in podobne živali globinske- ga morja za človeško radozna- lost nedostopne, šele v novej- šem času se človek z njimi se- znanja. Seveda niso zmeraj ta- ko ogromne kot omenjena. Ver- jetno so na svojih potovanjih zašle v podmorske globeli ali prepade, kjer jih je presenetilo pomanjkanje kisika, morda so zablodile v oblake blata ali v tokove zgoščenega dušika ter se zadušile ali pa so jih presene- tili in umorili vedno pogosteje se ponavljajoč' potresi. Plini, ki se razvijajo v razpadajočem trupu, so jih dvignili na površ- je, pri čemer seveda igrajo važ- no vlogo tudi še razni drugi momenti. Večina trupel ostane v globini, kjer jih zadržuje vodni pritisk, ali pa jih vodni tokovi spravijo v globeli, med podmorske čeri itd., mnogo pa jih gotovo požrr slični velikani, kot so sam.i. v srednjem ve-iu Številne in ostre so bile ka- zni, ki so jih izrekali proti ženskam v srednjem veku, več- krat pa so jih strogo obsojali tudi za prestopke, ki so jih imeli pri moških za otročarije in jih sploh niso kaznovali. V številnih arhivih po Nemčiji, Franciji in Italiji je vse polno dokumentov, ki se nanašajo na čudne, toda tudi hude kazni, ki so jih izrekali nad ženskami. Zupan francoskega mesta Va- lois je na primer leta 1320 iz- rekel naslednjo obsodbo proti neki Izabeli de Lergny, ki se ni najlepše izrazila o poštenosti žene nekega Renaulta. Za kazen je morala iti gola in bosa tri- krat skozi vse mesto in glasno pred številno in radovedno množico govoriti, da je lagala in da preklicuje žalitve, ki jih je storila gospodu Renaultu in njegovi soprogi. Za kakršno koli klevetanje so ženske kaznovali z denarni- mi kaznimi ali pa so morale oblečene v samo srajco sprem- ljati procesije in pri tem nositi na hrbtu težak kamen. Prepirljive ženske so v An- gliji izpostavljali občinstvu z železnimi nagobčniki. Za na- gobčnik je bila privezana veri- ga, s katero so obtoženko vla- čili po mestu Nenavadno surove kazni so bile za lahkoživke. V Bordeau- xu so v nekaterih letnih ča- sih prirejali pravcate progra- me na lahkoživke. Ljudstvo je bilo do teh'žensk, ki so jih po- tapljali v hladno vodo, nena- vadno neusmiljeno. Postopek izvršitve kazni je bil naslednji: Lahkoživke so najprej pripelja- li pred občinsko hišo, kjer so jim nadeli na glave pernate ka- pe v obliki tulcev in jih zatem vodili bosonoge do morja, kjer so jih zaprli v železne kletke in spuščali v vodo. To so po- navljali toliko časa, dokler se obsojenka ni onesvestila. Haviciezna smrt Niso redki primeri, da po- kopljejo človeka, ki pravzaprav ni mrtev, ampak ima le skoraj neopazne znake življenja. Ne- kemu zdravniku, ki je imel na kongresu terapevtov v Karls- ruhe referat o navidezni smrti, se je primerilo tole: v mrtvaš- nico so pripeljali mladega utop Ijenca in zdravnik, ki je bil ta dan dežurni, mu je podpisal osmrtnico. Bila je nedelja, de- žurni zdravnik ni imel drugega dela in je zato šel v mrtvašn^ co; začelo ga je zanimati, kol. ko litrov vode utegnejo imeti utopljenčeva pljuča. To je bil edini razlog, da je začel dajati utopljencu umetno dihanje. Iz pljuč je izteklo za pol škafa vode. Da bi se prepričal, kfoliko vode je še v pljučih, je začel z aparatom prisluškovati. Nena- doma je pa začutil komaj sliš- no utripanje srca. Tako je ne- hote in zgolj iz radovednosti rešil človeku življenje. Ta zdravnik trdi v svojem refera- tu, da je mogoče človeku, pri katerem je nastopila navidezna smrt, rešiti življenje vse dotlej, dokler žive njegovi možgani. Včasih je odvisno vse od trenutka in nagle odločitve. Ba- selski kirurg Nissen, specialist svetovnega ugleda, je povedal primer nekega človeka, ki je prišel v bolnico obiskat svojo ženo. Iznenada ga .1e obšla sla- bost, začel je loviti sapo. izgu- bil je zavest in se sesedel — bil je navidezno mrtev. Neki asistent je pograbil prvi nož. ki mu je prišel pod roko, mu odprl prsni koš in mu i>ol ure masiral srce Njegovo prizade- vanje ni bilo zaman, človek je spet prišel k sebi. Smrt na morjih v letu 1953 se je potopilo v raznih morjih 45 ladij, 15 pa je pogrešanih. Največjo izgubo so pretrpele ZDA, katerim se je p>otopilo 6 ladij s skupno nad 50001. Velika Britanija je iz- gubila 4 ladje Španija tri, Fin- ska, Nemčija, Norveška in Švedska pa po dve ladji. Ooler m - iober začetek im\ Ze pred desetletji je bilo ugo- tovljeno, v kako ozki zvezi sta vsakodnevna delovna storilnost in jutranji obrok hrane. Kljub temu pa pri nas še ni prodrlo spoznanje, da je potrebno da človek, potem ko je premagal jutranjo zaspanost, prebudi tu- di svoje delovne sposobnosti in da je odvisno delovanje celot- nega telesa v največji rheri od jutranjega obroka — torej od zajtrka. Na svetu so ljudstva, ki po- svečajo zajtrku že od nekdaj posebno pozornost. Taki so predvsem Angleži, pa tudi Ho- landci, Amerikanci in Švedi. Dokazano je, da je delovna storilnost ravno pri teh ljudeh zelo velika. K temu nedvomno prispeva deistvo. da so ti v jutranjih urah zaradi pravilne prehrane sposobni mnogo in intenzivno delati. Pri tovarni- ških delavcih v Angliji so ugo- tovili največjo delovno storil- nost med 7 in 8. uro, dočim dosežejo srednjeevropski de- lavci največjo delovno storil- nost šele po 8 uri. Podobno velja tudi za druge poklice. Kjer v tovarnah, de- lavnicah, uradiL in drugih de- lovnih mestih ponudijo zaposle- nim ceneni zajtrk se že po ne- kaj tednih pokaže znatno višja delovna storilnost in proizvod- nja se znatno dvigne Zelo važno je tudi. da zajtrka ne použijem.o med delom, tem- več da si za to vzamemo čas Biti mora sestavljen iz mleka in mlečnih proizvodov, razno- vrstnega kruha in svežega ma- sla. Hlastajoče zaužiti zajtrk po- vzroča vznemirjenost Občutek prevelike naglice vodi k nesi- gurnosti, kar se opaža v česUh nesrečah, ki se dogajajo v sta- novanjih kakor tudi na cesti. Zaradi tega je priporočljivo, raje 20 minut prej vstati ter v miru pozajtrkovati. kakor s ko- som kruha v roki oditi na delo. Koristni nasveti Ne pozabite nikoli, da je sta- novanje ali hiša zaradi vas in vaše družine in ne vi zaradi stanovanja. Vaše delo in skrb za dom naj napravi življenje lepše in prijetnejše vam in va- šim najbližjim, nikakor pa ne smete postati suženj svojih go- spodinjskih dolžnosti! Poskusite doma ustvariti vsa- komur njegov lastni kotiček: vaš mož bo tam v miru prebral svoj časopis ali knjigo, otrok bo nemoteno pisal nalogo in se učil. Tako boste imele, drage gospodinje, tudi manj, dela- vsak bo zaposlen in zadovoljen, vi pa boste imele čas in prostor za svoje delo. Naučite se vedno imeti čas! Naučite se tudi, da se lahko ukvarjate s svojim možem in svojimi otroki pa da vaše delo pri tem ne trpi To je umetnost, toda z malo dobre volje boste zmogle! Pomislite na to, da mo- rate pri otrocih vzbuditi veselje do dela zato pustite da vam pomagajo in imajo pr- tem ve- selje in odgovornost, imeli bo- do pri tem prav toliko zado- ščenja kakor vi, kajti leni otroci so nesrečni. In končno ne skoparite s priznanjem in po- hvalo! Ne planirajte prekratkih ro- kov za izvrševanje svojega de- la. Računati morate vedno tudi z nepredvidenimi stvarmi: ne- naden obisk, otrok, ki bo rabil pomoč ali se bo hotel z vami pogovoriti, mož ki bo prinesel domov izredno delo itd. in vsi bodo z vami računali. HUMOR Oče je pogledal v svojo de- narnico, nato pa vnra.šujoče svojo ženo in sina. »Fant je vzel denar!« »Kako to ves?« je ugovarjala žena. »Kaj pa, če sem ga vzela jaz?« »Nemogoče.« je stresel oče z glavo, »ker je nek'^-' r>g4q-|r) „ 6 PTUJ, 20 JULIJA 1953 Nedavno smo se z Rodnega vrha s popoldanskim vlakom odpravili na naš tako zaželeni šolski izlet v.Reko preko Jese- .^nic. Naš šolski upravitelj tov. Beloglavfcc nas je opozarjal, naj porabimo pot do Ljubljane za spanje, da bomo drugo jutro čili občudovali lepo- Gorenjsko in kraje do Nove Gorice ter da- lje do Reke. Nam otrokom iz Haloz, je bila tudi vožnja po- noči zanimiva zato smo skoraj vso noč prestali pri oknih in občudovali Store, Celje, Hrast- nik, Trbovlje. Zagorje in Litijo in Ljubljano, kjer smo presto- pili na gorenjski vlak s števil- nimi hrvatskimi potniki, ki nas je popeljal mimo Litostroja in dalje proti Kranju. Zaradi obla- kov nismo videli daleč, čeprav smo si vsi želeli občudovati vi- soko gorovje. V Jesenicah smo občudovali naprave naše težke industrije, nate dalje sotesko pri Vintgarju in končno še Bled. Prvi pogled' na Sočo po daljši vožnji nas je kar iznena- dil. Ni čudno, da so naši mladi izletniki ugibali zakaj ima So- ča tako lepo barvo in nasme- jati se je bilo treba ob njihovi primerjavi barve Soče z barvo raztopljene modre galice. In še in še smo občudovali Sočo in ob njej ležeče vinograde, ki se tako močno razlikujejo od na- ših. Končno smo prispeli do Solkana in v Novo Gorico, ki smo si jo kratek čas ogledovali, nato pa nadaljevali pot proti Sežani. Vse, prav vse nam je bilo zanimivo, kar smo videli, ljudje, pokrajine industrija, ceste, tovarne, elektrarne in drugo. Naše podobe o svetu so se- naglo izpreminjale, vse je bilo lepše kot smo si predstav- ljali in zdelo se nam je, da smo doživeli v nekaj urah več kot prej vsa leta v našem življe- nju. Od veselja smo za vriskali, ko smo nad Opatijo zagledali morje in na njem ladje, jadrni- ce in čolničke. V Reki nas je s pomočjo Putnika čakalo udobno prenočišče v bližini pristanišča in nič se nam ni ljubilo i' t. Drugo jutro smo odplo.iii z ladjo Aleksa Santič v Opatijo, kjer smo se slikali, vozili s čol- nom, se kopali in žogali itd. Hitro nam je minil dan in zve- čer smo morali z ladjo nazaj v Reko. Kot nalašč je bil ta dan izredno lep in vroč. Zaradi utrujenosti mnogi ponoči niso niti opazili v Reki močne ne- vihte. Dež nas ni motil. Podali smo se še v Postojno na poti domov in težko bi opisali vtise iz te pravljične jame, ki jih je pač potrebno videti. Preko Ljubljane smo se vrnili domov. Spotoma smo videli še veliko novih zanimivosti, ki nam bodo ostale v spominu. Le^o je bilo na tem šolskem izletu zlasti tistim, ki smo znali svoje mamice in očete s proš- njo pa tudi z jokom pripraviti do tega, da so nas pustili na iz- let. Ostali jim bomo hvaležni, da smo lahko toliko vsega vi- deli in doživeli. KZ Doleni in KG Podlehnik se prav lepo za- hvaljujemo za vso pomoč, da smo lahkcf še sicer mladi spo- znali lepote velikega dela naše domovine. Tudi ostali učenci, ki jim pač starši niso mogli dati denarja za daljši izlet, so se dobro po- čutili na krajšem izletu v Tra- koščanu, kjer so se vozili po jezeru in videli zgodovinske za- nimivosti tega gradu. Ob svi- denju ni zmanjkalo pripovedo- vanja o doživetjih z našega le- tošnjega šolskega izleta. Hva- ležni ostanemo našemu učitelj- stvu, da se je tako pobrigalo za nas in povsod kamor smo prišli in da nas je vse zdrave in ve- sele pripeljalo nazaj v naš lep domači halošk.i kraj. Izletniki z Rodnega vrha T pa pojdem Gorenjsko... 2. julij — dan našega odhoda! Petintrideset otrok, tovariš upravnik Franjo Vičar, tov. sa- nitetni Ivo Kostanjšek in trije vzgojitelji — vsi zdravi in ve- seli smo vstopili na vlak. Vož- nja je bila prijetna. Otroci so imeli svoja mesta, a skoraj ves čas so gledali skozi okna. Mno- go je bilo zanimivih reči! Naš Lojzek se je prvič peljal z vla- kom in še marsikdo. To je bilo veselje. V Ljubljani smo pre- stopili na gorenjski vlak in v Skofji Loki je že čakal avtobus in peljali smo se skozi Škofje- loško dolino na Selo, majhno vasico, blizu Zirov. Vožnje z avtobusom ni prenesel vsak že- lodček, vendar smo srečno pri- speli v naš dom, kjer nam je dobra večerja zelo teknila. Naši otroci so se hitro vživeli v kolonijsivo življenje. Tudi najmlajši se zjutraj pridno umivajo, v zboru pojo Pionir- sko himno. Zajtrk vsem prav dobro tekne. Po izdatnem kosi- lu se odpdavimo porivat. Do-, poldne in popoldne so igramo, hodimo v gozd nabirat borov- nice, se sončimo, kopamo in hodimo na kratke izlete. Toda dež obišče mnogokrat Gorenj- sko. Vsak dan naši pionirji po- jo. Veseli muzikant jim je naj- bolj všeč Zdravi so vsi, razen majhnih žuljev, ki jih tov. sa- nitetni takoj ozdravi. Bili smo na izletu na Mrzlem vrhu in mnogokrat v 2ireh. Lepo nam je, zato nam je kar žal, da pridemo domov že 23. t. m., s popoldanskim vlakom. Staršem in ostalim naš lep pozdrav! SAMOPOSTREŽBA PONOČI »Danes pa šepaš kar na obe nogi — in še na nosu imaš prasko!« »Sinoči se mi je mudilo v ki- no. Zavil sem iz Prešernove po Jadranski navzdol pa sem si poškodoval levi gleženj. Po predstavi sem jo mahnil na grad in glej čudo vseh čudes — pri nesrečnem padcu na ,grajskih' stopnicah mi je od- povedala še desna noga. Niti nosu ni usoda prizanesla.« »Saj sem ti že svetoval, da vzameš s seboj žepno baterijo. Vsi se bomo morali navaditi na- njo, ker izgleda, da bo sčasoma le obveljalo pravilo ,samopo. strežbe ponori', če bog hotel v kino ali na grad.« Upi mi sladoled ... Ob vročih dneh, ki jih je si- cer malo, vidimo navadno otro- ke, ko s posebnim užitkom li- žejo sladoled, ki ga prodajajo ptujske slaščičarne, v katere pač radi zahajajo mladi in od- rasli v nedeljo in ob delavnikih. Na dan 1. julija 1.1. pa so se potrudil: do slaščičarn tudi or- gani Sanitarne inšpekcije Ptuj in so vzeli vzorce sladoleda pri Islamu I. Islamu Pekarni in slaščičarni »Drave« Ptuj, Re- djepovič Vili ju in Ivanu Vido- viču ter jih poslali v preiskavo Okrajnemu higienskemu zavodu v Maribor, Pa poglejmo, kaj je pokazal rezultat preiskave, ki je bila do 10. julija 1.1 Vzorec sladoleda Islama I, Islama je dobil oceno, da ni primeren za ljudsko pre- hrano. Bakteriološki pregled je pokazal, da vsebuje v.-jorec 320 tisoč klic. V obratu se priporo- ča večja čistoča, da morajo vsa živila prekuhati po delu oprati posodo z vročo razredčeno raz- stopino sode in da morajo za iz- delavo sladoleda uporabljati le najboljše surovine. Vzorec Pe- karne in slaščičarne »Drava« Ptuj s 630.000 klicami tudi ni bil primeren za prehrano. Pri tem kot pri ostalih obratih je podčrtana zahteva po največji snagi, prekuhani u živil pred delom in dobrem izpiranju po- sode po delu ter izdelavi slado- leda iz najboljših sirovin. Vzo- rec Vilija Redjepcviča je vse- boval 440.000 klic, Ivana Vido- viča pa 510.000 klic. Iz prednjega izhaja, da slado- led ptujskih slaščičarn 1. julija t 1. ni bil užiten in da bodo morale vse štiri slaščičarne v bodoče bolj kot doslej v obratu in pri posodi ter živilih paziti na rod in snago če se bodo ho- tele še dalje ukvarjati s tem poslom, sicer pa bo potrebno v interesu ljudskega zdravja, zla- sti pa zdravja otrok, storiti isto, kot se je zgodilo n. pr. v Zagre- bu, kjer je bilo glede na ponov- ne ugotovitve slabe kvalitete živil in nezadostne snage v obratih potrebno zapreti več slaščičarskih obratov Pp © Gostinska zbornica v Ptu- ju prireja tečaje iz higiene za gostince Tečaji so na Borlu, Štatenbergu v Majšperku in Ormožu. Obiskujejo jih gostin- ski delavci i? vsega okraja. Na tečajih predava šef higienske postaje v Ptuni dr. Carli. PREKLIC Podpisani Katarina Ceh in Ivana Ceh iz Kicarja izjavljava, da nimava povoda dolžiti Kri- stino Ceh iz Kicarj a, da bi ukradla meni, Katarini Ceh. de- nar ter se ji zahvaljujeva, da je odstopila od kazenskega prego_ na. Katarina in Ivana Ceh. OTROŠKI DISPANZER V PTUJU sporoča, da so pregledi bolnih dojenčkov in predšolskih otrok vsak dan razen sobote od pol osmih do devetih. — Otroška posvetovalnica za zdrave dojenčke je vsak pe- tek od 14. do 16. ure. V tem času ni pregledov bolnih do- jenčkov OD SPUHLJE DO BORLA sem izgubil sivo sulcnjo. Najdite- lja prosim, da jo proti nagra- di polovične vrednosti odda v upravi lista ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, v Lackovi ulici, za menjam za enako kjer koli v Ptuju. Naslov v upravi lista. ZADRUŽNO POSESTVO OSOJ- NIK — ORESJE nudi po niz- ki ceni kvalitetni jabolčnik. PREKLIC. Podpisana preklicu- jem obrekovalne besede, ki sem jih izrekla o tov Mariji Segula z Mestnega vrha in se ji zahvaljujem, da je odstopi- la od tožbe. — Verlič Neža. Mestni vrh. HIŠO s stanovanjskim poslop- jem in stavbeno parcelo za Zg. Bregom prodam. Vpra- šajte Vindiš, Spolen Jakova št. 12, Ptuj. NOVO HI§0 takoj vseljivo s 33 arov zemlje pod Ptujsko goro prodam. Naislov v upra- vi. OTROŠKO POSTELJICO IN STAJICO, dvoje vrat in sob- no uro prodam. — Naslov v upravi. Iha VINOGRADA, 2 ha sadov- njaka, 1 ha travnika. 37 arov njive in 1 ha gozda, skupaj cdi deljeno z gospodarskim poslopjem, z novo cisterno in premičninami prodam, 20 mi- nut od glavne ceste. Zavec Drago, Sedlašek 63. 26 arcv TRAVNIKA na Sp. Bregu prodam. Dragar Mari- ja, Rogaška c. 5. Ptuj. MALI POLTOVORNI AVTO DKW prodam. Tušak Vlado, Cerkvenjak 32. Slov. gorice. POLICE, PULTE, VRATA IN OKNA ZA TRGOVSKE LO- KALE ugodno proda »IZ- BIRA«, Ptuj. NAJDENA JE ŽENSKA JOPI- CA. Naslov v upravi. MESTOI KINO PTUJ predvaja v dneh od 20. do 22. julija t. 1, ameriški barvni film »Žena z neapeljskih ulic« in V dneh od 24. do 26. julija t. L ameriški film »Pod tremi temnimi ulicami«. KINO MURETINCI predvaja dne 21. in 22, julija t. I ameriški film »Zmaga ali smrt«. Vajenska šola za razne strolie v Ptuju razpisuje mesto ŠOLSKEGA TAJNIKA z nastopom službe 1. septembra 1956. Pogoji: zvanje iz administra- tivne stroke (pisarniški referent) z znanjem strojepisja, splošne administracije in proračunskega poslovanja. Plača po uredbi z možnostjo honorarne zaposlitve na trgov- ski šoli. Prošnje je dostaviti upravi- teljstvu šole do 28. julija 1956. Upraviteljstvo ZA NAŠE MALE Zabavni mladiči Na obrežju Črnega morja, v mestu Suhimi, stoji čudovito vzgajališče za vzgajanje opic. Opice žive v vzgajališčiu v pro- stornih kletkah-voljerih. Navad- no svojega mladiča vzgaja sama opica-mati. Ce pa se zgodi, da ona zboli in ne more skrbeti za mladiča, takrat ga dajo v opič- je jasli. Pripovedovati vam ho- čem o nekaterih gojencih teh jasli. V vzgajališču je bila opica, po imenu Krizantema. Rodilo se ji je dete, a čez mesec je Krizan- tema težko zbolela. Mladiča je sedaj bilo potrebno vzgajati v jashh. Bil je tako majhen, da se je lahko namestil na dlani, ce- lo na vžigalni škatlici je udob- no sedel. Amka mu je bilo ime. Amka je bil izrazito grd: sko- raj ves gol, samo z nekaj črne dlake na hrbtu in na glavi. Za- to so mu pa na glavi lasje štr- leli na vse strani, kot da bi jih na prečko počesali. Prve dni, ko so Amko odnesli od matere in ga prenesli v jasli, je bil zelo otožen. Sedel je na- vadno v kotu kletke, našobil ustnice in tiho ukal: »U-u-u-u!« Na srečo je Amka jadikoval po svoji materi kratek čas. Zelo hitro se je umiril, privadil lju- dem in postal vesel. Koliko zanimivega in zabav- nega si videl, če si ga dalj ča- sa opazoval! Predvsem je bil Amka strašen lastnik. Ko so ga prinesli v jasli je bila zima. Mladičem v kletki so dajali blazino, gumijasti termofor s toplo vodo, pokrivali pa so jih z ode,* o. Tako Amka leži na termofo- ru pod odejo in sesa dudo. Ce pa ga kdo v tem času hoče vzeti v roke. se trudi, da vza- me s seboj vse imetje: rjuho, termofor, odejo, celo blazino — nič noče pustiti vse vleče s se- boj. A sam se jezi in kriči. Ta njegov krik, kako je zabaven, kot da vas hoče spoditi. Tako jasno izgovarja: »Odidi, odidi! Pusti, pusti!« Nekoč je bil kar izredno za- baven. Prišel je v vzgajališče tu- jec Amka je v tem času ležal, počival je v svoji posteljici. Gost ga je hotel pobožati. Ka- kor hitro ga je vzel v roke, je Amka zagrabil svoje stvari in vpil na vse grlo: »Odidi! Odidi- te-e-e-e! Pusti-te-e-e-!...« —Vidiš, kako je olikan, — se je začudil gost — celo »vika« me! Jasno, da Amka pojma ni imel o oliki, enostavno je vre- ščal od besnosti. Vendar je ta- ko zabavno izpadlo, kakor bi res tujca vikal. Zelo zanimiv je bil dogodek s hranjenjem. Mladiče so hranili z mlekom iz steklenice na dudo. Mleku so dodajali sladkor. Am- ka je najbrž to opazil. Nekoč mu dajo mleko. Hlastno je za- čel sesati, pa je takoj izpljunil — za nobeno ceno ni maral več. Kaj se je zgodilo. Mleko so po- skusili. Ugotovili so, da ni slad- ko: v steklenico so pozabili dati nekaj sladkorja. Vsipali so v mleko žlico sladkorja. Amka zopet ne pije. Morda mu ni do- volj sladko. Nasipali so drugo žlico. Šele takrat je z užitkom podudal. Od tedaj je pazil, da so v mleko nasipali dovolj sladkorja. Ce je opazil, da je premalo, Amka ni pil. Delavci vzgajališča so mu nadeli pri- imek degustator. Nasploh je bilo z Amko mnogo različnih dogodivščin. Nekoč se je sprehajal po mizi. Bila je zima in Amka je hodil v zelenem vatiranem plaščku. Prava živa lutka. Iznenada so slišali strašen vrišč. Prihitela je negovalka. Gleda: Amka sedi na kraju mi- ze, vrešči in se tepe z dlanjo po obrazu. Negovalka stopi k nje- mu. Amka tišči palec v usta, kakor bi hotel nekaj pokazati. Negovalka pogleda — majhen kamenček se je zataknil med ustnico in čeljustjo. Poskuša mu ga izvleči Amka tiho sedi in se ne brani. Izvlekla je ka- menček ter mu ga pokaže. Pra- vi mu: »Kaj se sme vsako ne- snago vleči v usta?« Kakor, da bi vse razumel, srdito pogleda kamenček, kakor bi hotel reči: nič ni treba kazati, jaz to že sam vem. Takrat je bilo v j«slih razen Amke tudi več drugih opičjih mladičev. Zelo zanimivo se je bilo poglobiti v njihove medse- bojne odnose. Navadno, kakor tudi pri ljudeh, skrbijo večji in močnejši mladiči za manjše m slabotnejše, jih negujejo in no- sijo. Zanimivo je, kako so se mla- diči različno vedli z ljudmi, ki so jih negovali. Vsak mladič jo imel svojo ljubljeno negovalko. Nekoč so napravili sledeči po- iskus: negovalke so se postavila v krog okoli mize, na katero so posadili mladiča. H kateri bo šel? (Nadaljevanje^ sledi) Veliko strelsko tekmovanje Okrajni strelski odbor Ptuj razpisuje veliko strelsko tek- movanje v počastitev »DNEVA VSTAJE«, ki bo v Ptuju v so- boto, 21., in nedeljo, 22. julija — ter v Kidričevem, Majšperku, Gorišnici, Podgorcih, Veliki Ne- delji, Središču. Desterniku, Jur- šincih, Vidmu, Podlehniku in Cirkulanah — v nedeljo, 22. julija 1956, Ta prireditev bo velika strel- ska manifestacija, katere se bodo udeležili zraven rednih članov strelske organizacije tu- di člani ZB, UROJ, LMS, SZDL, Sindikata ter pripadniki JLA. Strelskega tekmovanja se bo lahko udeležil vsak, ki se bo prijavil prireditvenemu odboru na strelišču ter plačal 60 din za priglasnico. Pogoji strelskega tekmovanja so: Strelja se z vojaško puško na razdaljo 100 metrov, tarča velikosti 66,6 cm, s 5 streli iz poljubnega položaja. Norma: 30 krogov od 50 možnih. Kdor bo dosegel predpisano normo, t. j. 30 krogov — prej- me »Spominsko medaljo Dneva vstaje«.. Vabimo vse organizacije in društva ter ljubitelje strelske- ga športa, da se FK)lnošteviino udeleže tega tekmovanja, ki bo pričelo v Ptuiu (na strelišču v »Babusekovi grabi«) že v sobo- to ob 15. uri popoldne — ter v nedeljo ob 8. uri na vseh stre- liščih v zgoraj navedenih kra- ROJSTVA: Meško Hedvika, Hajndl 9 je rodila Avrelijo in Emila; Vidovič Jožefa, Ptuj, VošnJakova 5 — Branka; Hajšek Marija, Pragersko 85 — Fran- ca; Cokl Marija, Zg. Pristava 34 — Ireno; Greif Ana, Trniče 10 — Anico; Godec Ema Krčevina 24, Ptuj — Branka; Pesek Kri- stina. Zlatoličje 86 — Anico; Kolednik, Julijana, Gruškovec 26 — Ivana; Sodeč Ana, Po- brežje 25 — Ignacija; Mohorlco Rozina, Majšperk 22 — Ano; Tušek Marija, Zg. Hajdina 76 — Anico; Pulko Terezija, Stuki 1 — Zlatka, Šaler Kristina, Ptuj, Cankarjeva 5 — Kristino; Galun Alojzija Ptuj, Ormožka 14 — Marto. SMRTI: Perša Mira, Ptuj, roj. 1956, umrla 10. julija 1956; Ceh Slavko, Ptuj, roj, 1890. umrl 2. julija 1956; Vuk Stanko, Liba- nja 40, roj. 1956. umrl 2. julija 1955. POROKE: Kosi Janez, Novo naselje 8 Ptuj in Kaiser Fran- čiška, Mariborska 30, Ptuj; Crešnik Anton, Muzejski trg la, Ptuj in Brodnjak Silva. Muzej- ski trg la, Ptuj; Pal Janez, Mej- na cesta 4, Ptuj in Brezočnik Elvira, Mejna cesta 4. Ptuj Janez Polajžar iz Kočic 63 si je na travniku poškodoval des- no nogo; Franc Petrovič iz Pa- cinja 20 je padel s kolesom in. si poškodoval levo nogo; Kon- rad Fladuk iz Dnstelje 25 je pa- del z motorjem in si poškodo- val glavo; Franc Budja iz Dra- kovc št. 36 je dobil z nožem po- škodbe v prsa; Maksu Masru, otroku iz Zamušan 67 je kolo poškodovalo nogo; Lizo Kosita- njevec iz Nove vasi 53 je vrgla krava in jo poškodovala po gla^ vi; Angela Vajda, otrok iz Mo- škanjc 74 si je pri kolesarjenju poškodovala nogo; Marija Kri- stovič iz Turškega vrha 63 se je vrezala v levo roko; Ivo Hostniik, otrok iz Majskega vrha št. 43 se je vilami pičil v levo nogo; Otikja Bezjak, otrok iz Krčevine 4 je padla iz naročja in se poškodovala; Marija Ga- brovec. otrok. Vel. Okič jei>adla in si poškodvala levo nogo; Franc Segula iz Domave 51 se je vrezal v desno nogo; Alojz Mauko iz Hiša 12 je padel s kolesom in si pKjškodoval gla- \'-o; Franc Rozman iz Ptuja si je poškodoval levo roko; Av- gusta Scigadina, otroka iz Tmič št. 35 je krava ranila v obraz z rogovi; Jožica Horvat iz Ormo- ža si je pri padcu poškodovala desno nogo; Milan Jaušovec, otrok iz Svatenc 18 si je s pa- lico pcškcdoval grlo. Vsem imenovanim, ki so na zdravljenju v ptujski bolnišni- ci, želimo čimprejšnje okrev-a- nje.