-MATI IN UČITELJICA-
lasi po. vsej pravici, lahko, smatramo novo okrožnico papeža Jane za XXIII, kot nadaljevanje .in dopolnitev socialnih okrožnic njego = vih predhodnikov tja do sedemdeset let nazaj, je vendar enciklika "Mater et Magistra Gentium" mnogo več: odločno zagovarja v svoh od = nem gospodarstvu intervencijo države, kadar odpovedo vsa druga sred stva, da hi revnejši postali bogatejši in holj enaki s tistimi, ki stoje gmotno holje. Cerkev seveda še vedno hrani zasehno lastnino -tudi proizvajalnih sredstev - kot neodtujljivo pravico slehernega človeka in smatra materialni ,dobrobit drogovrstnega pomena, poudar= jajoč, da je luh in ne Materija, ki nareja človeka podobhbga Logu. Toda bogastvo mora.biti porazd 1j eno bolj pravično in nikakor pre= puščeno dobri ali slabi volji peščice, ki ji je zakon o ponudbi in povpraševanju začetek in konec tega sveta. Iz tega sledi, da imajo delavci pravico do soodločanja v podjetju, v katerem so zaposleni , in da je država tista, ki mora poseči vmes, kadar neko podjetje ne služi več skupnosti ampak le koristim nekaj izbrancev.
Papež se je odločno zavzel za nerazvite narode,katerim so bo = gatejši narodi moralno dolžni pomagati, ne da bi svojo pomoč vezali na kakršnekoli politične ali gospodarske pogoje; istočasno pa je o= pozoril gospodarsko manj srečne narode, naj ne pozabijo na duhovne vrednote.
Okrožnica med drugim še opozarja na pretečo nevarnost, če se ne bo kmetijstvo vzporedno razvijalo z industrijo in če oblasti ne bodo posvečale večje pozornosti poljedelskim skupnostim in s tem za gotovile vzporednega napredka med mestom,in deželo.
lasi je npva okrožnica naletela predvsem na levici na ugoden sprejem, je vendar še prezgodaj zaključevati, kakšne bodo globlje posledice na dolgo dobo. Jasno pa je, da se je Cerkev znova in to pot še odločneje postavila v obrambo ponižanih in razžaljenih. Bolj kot kdajkoli doslej je sprejela mednarodni-'položaj in naravna de = lavska stremljenja kot dejstvo. Oboje je vključila v mo: ■ okvir moralnega nauka, ki ga dosledno oznanja skozi stoletja. Ko je tako na praktičen način pokazala pot, ki jo naj hodi človeštvo v medna = rodnih in socialno-političnih ozirih, je tudi v tem pogledu spreje= la borbo, ki ji jo je napovedal komunizem. Istočasno je izgladila ti sto ostrino, ki je doslej mnogokje obstojala med Cerkvijo in Levi = co. Ce prav slutimo, utegne poleg praktičnega socialnega pomena ta okrožnica igrati v prihodnjih desetletjih tudi tisto politično vlo= go, ki jo Cerkvi nujno vsiljuje sodobnost, vlogo, ki je socialne o= krožnice predhodnikov Janeza XXIII. niso mogle igrati.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Prav = da". Njeno mnenje predstavljajo le tisti prispevki, ki. so podpisani od izvršnega odbora.	Maš naslov:‘BM/TRIGLAV, London ¥.0.1
OBISK IN MANJŠINA
Obisk italijanskega zunanjega ministra Segnija v Jugoslaviji vnovič potrjuje staro dejstvo^ da titovci zamiže tudi na obe očesisko pozdravljajo sosede, če si od tega obetajo gospodarske koristi» Slovenska manjšina kljub šolskemu zakonu še zdavnaj ne more biti zadovoljna s svojim položajem» Ta' je pokazala tudi soglasnost vseh “treh vlog, ki so bile naslovljene na min.predsednika Fanfanija ob njegovem obisku v Trstu, kot poročamo na drugem mestu. Toda v Beogradu sc kljub temu omledno hvalisali jugoslovansko-italijanske odnošaje in so le mimogrede omenili lepo misel, naj bo manjšina most do razumevanja in sodelovanja med obema državama»	,,
Ta misel je res sijajna in bi se j e Slovenci povsod z veseljem oprijeli, če bi bila podprta z dejanji, katerih na žalost primanjkuje tako na italijanski kot na jugoslovanski strani» Italijani so od sile kratkovidni, da ne uvidijo, kako bi j im v drugi polovici dva^ietega stoletja zadovoljna manjšina lahko koristila» Še tako zabita šovini-sttčka butica mora dojeti, da se meja z Jugoslavijo nikakor ne bo spremenila Italiji v prid, ker je lokalnim vojnam v Evropi odklenkalo, velike vojne pa si nihče ne želi» Da reši vsaj sedanjo tenko bilko slovenskega ozemlja, s katero se Trst oklepa mačehe Italije, mora celo šovinist priti do spoznanja, da je zadovoljstvo slovenskega prebivalstva bistvenega pomena» Menda si nihče ne želi ponovitve nasilnih dejanj iz južne Tirolske na vzhodni meji»
Italijanom bi se lahko posvetilo, da bodo imeli med demokratičnimi Slovenci lojalne državljane, če bodo z njimi pravično postopali.
C e hočejo svobodno in demokratično Italijo, morajo poskrbeti tudi za drobec prebivalstva na vzhodni meji» Zamislijo naj se tudi ob dejstvu, da slovenski glasovi pomagajo Komunistični partiji Italije do enega poslanskega mesta» V interesu italijanske in slovenske demokracije bi bilo, da si demokrati medsebojno pomagajo» Italijanski demokrati bi morali prenehati metati polena pod noge Slovencem brez razlike, pa bi verjetno kmalu opazili, da se čudoma zmanjšujejo komunistični glasovi v Trstu» Kot eden od stebrov Atlantskega pakta bi si morali šteti v čast in dolžnost, da komunistom onstran meje pokažejo vrline demokracije v svojem postopku z manjšino»
Na žalost Italijane še ni pamet srečala do te mere» Komaj letošnjega februarja se je po Trstu razlegalo kričanje nespametnih množic, ki so želele smrt Slovencem» Kar kriče fakini, bi morali politiki z dejanji pobijati» Nekaj vljudnih besed ob obisku v Beogradu nikakor ne zadostuje. Krivda za pomanjkanje pametnih italij anskih' dej anj pade tudi na titovske oblastnike v Jugoslaviji, ki se ne potegnejo za manjšino, kot bi bilo pričakovati od matične države. Brigajo se le, kako se bodo obdržali na oblasti in skrbe jih gospodarske zadeve» Jugoslovanski izvoz v Italijo je padel baš v času, ko naj bi novi devizni pred" piši pomagali zunanji trgovini. Tem zadevam so posvetili največ pozornosti v razgovorih sSegnijem. Kot Slovencem in Jugoslovanom se nam res za malo zdi, da je Jugoslavija pod Titom vedno v položaju berača, ki se poteguje za drobtine z bogatinove mize in se zato ne more potegniti za pravice bratov» Zaradi titovske politike je Jugoslavija v manjvrednem položaju tako do Avstrije kot do Italije.
Titovska krivda Slovencem v Italiji še ni splošno očita» Še vedno vidijo v titovskih lutkah svoje vodnike in zapravljajo svoje glasove po njihovih navodilih celo za italijanske stranke» Slepota teh Slovencev je huda, posebno ker titovske lutke naravnost škodijo slovenski stvari» Z napadi na demokratske voditelje vnašajo zmedo in apatijo med slovenske volivce; a v vsakdanjih zadevah, ko bi bilo treba skupno pritisniti na Italijane za ta ali ono pravico, škodujejo skupnemu nastopu^ in pomagajo Lahom. Ob pfnanjkanju prave pameti pri Italijanih je namreč neizbežno, da Slovenci nastorijo skupaj za skupne pravice, če hočejo kaj doseči» Demokratski voditelji so izbrali težko, a pravo oot, ko so se.prrceU potegovati za sodelovanje. Kot poročamo, pa to pot niso uspeli» To seveda pomeni, da je se dolga pot do sodelovanja, a jasno je, da bi enkraten uspeh pomagal k drugemu v podobnem konkretnem
primeru in tako datje, dokier sodeiovanje ne bi.prišlo v navado m ga titovci ne bodo mogli odpovedati, da se ne osamijo.
Titovsko oklevanje in intrigiranje pri sodelovanju kaze na sterilnost komunistične politike Svoje, dni so bili revolucionarji in tiste dni se je bilo nevarno pajdašiti z njimi, ker so neutrudno vrtali proti svojemu cilju in so bili brezobzirni tako do nasprotnikov kot do zaveznikov. Zdaj so dosegli svoj cilj - dokopali so se do oblasU .Nj r-hov ogenj; je ugasnilo Postali so konzervativci, ki se z vsemi, stv-rimi oklepajo osvojenega in 'S.e debele za pečjo. Zato se celo onstran meje boje sodelovati z demokrati, katere žene narodno prepričanje in slovenska zavesto Boje se poštenega -tekmovanj a, ker čutijo, da imajo demokrati v svobodni državi prednost. A kar zadeva Slovence na desnem krilu, bi dejali, da podzavestno ati z ave s tnp z anadaj o manjvrednostne mu kompleksu, ko se boje vsakega skupnega nastopa. Kdor zaupa v svojo idejo in organizacijo,temu se v politiki ni treba bati priložnostnih partnerjev, ki jih öd časa do časa narekuje politična nujnost. Kdor pa je v naprej prepričan, da ga bodo nasprotnikti spet izigrali, tak pa ne bi nikdar ,smel vtakniti svojega nosu v politiko., ker zanjo ni pripravljen.
UZAKONJENI CVEKI
Slovenske šole v Italiji so končno uzakonjene. Sredi junija je tudi šolska komisija italijanskega senata sprejela zakonski osnutek, ki je bil potrjen od komisije poslanske :zbornice; ker ni bilo ugovorcv, jo osnutek postal zakon in Slovenci v Italiji so si glede šol zadovdj-no oddahnili. Zakon sicer ne prinaša velikih dobrot niti ne daje Slovencem novih prednosti, ampak v glavnem le potrjuje, kar je obstajalo že vsa leta po vojni. ‘Pa vendar pomeni Velik' uspeh in vzbuja zadovoljstvo, ker daje že obstoječim slovenskim šolam trdno pravno podlago in priznanje kot rednim učnim ustanovam.	:
Po italijanskem pravu mora biti namreč vse natančno zapisano,če naj bo veljavno; česar zakon izrecno ne predvideva, tudi dolga praksa ne utrdi. Tako so bile slovenske šole takorekoč postavljene na pesku, ustanovljene so bite pod zavezniškim pokroviteljstvom in so uspevale tudi po italijanski mirovni pogodbi in. zasedbi Trsta. Toda ves čas so bile brez pravne osnove. Kar se vzdrževanja tiče, so bile odvisne od muhavosti oblasti. Učiteljske plače in pokojnino so pravno'vzeto visele: v zraku.. Učencem in dijakom pa ni bilo zagotovljeno, da. imajo spričevala sploh kakšno uradno veljavo. Malo zadovoljstva jo morda nudil občutek, da cvek ni bil zakonit; a neprijetnost-,, če ti matura -rie bi bila priznana, bi bila huda.
Vsa ta negotovost sc z uzakonitvijo neha. Slovenske^šol e na Tržaškem in Goriškem stoje zdaj na trdni zakonski podlagi. čeprav so si Slovenci prizadevali, da bi dosegli iste pravice tudi"'za Beneško Slovenijo, jim to ni- uspelo, le hočejo Beneški Slovenci svoje šole, naj se sami potegnejo zanje, so rekli v Rimu. Kot smo Se omenili v enem od uvodnikov junija meseca,	ni bilo med‘temi, ki govore slovenski
le doma in v cerkvi, potrebnega odziva; pokazalo se je pač, da So brez šol v materinem jeziku izgubili duhovno oporo. Po drugi strani se je pokazalo, kako so take šole- neobhodno potrebne no' le za slovensko Vzgojo, ampak tudi za splošno izobrazbo.. ■	.... ,-0’A1
‘Vzgojiteljem je namreč jasno, da ima otrok'Vcitkc tožave, .če pade v šolo s tujim učnim jezikom, ki ga. od doma'ni vajen. Prav lahko se pripeti, da končno ne bo obvladal ne materiščine ne'tujega jezika; ostal bo polpismen rovtar brez.prave izobrazbe, za katero je vsaj en jezik nujno potreben. Braz izobrazbe pa bo v modernem svetu dobil le najslabše delo in najnižji zaslužek. Tako se bo vrtil v začaranem krogu-.revščine in zapostavljenosti; ker nima izobrazbe, se ne zna uvel ja-vttt in ker se ne zna uveljaviti, ne zahteva šol, ki bi mu nudile potrebno izobrazbo.	•	: .
Narodne manjšine pomenijo nekaj le kot izobražene manjšine. Da se tega Slovenci v Italiji zavedajo, so pokazali pri pripravljanju
šolskega zakona, kjer. so sodelovali vsi brez strankarskih razliko Pa vendar ta zavest ni tako splošna, da bi se z njo lahko bahali o Pomanjkljivosti so tako pri vzgojiteljih kot pri staršlho Prvi krive starše, češ da ne pošiljajo vseh otrok v slovenske šole; drugi pa se pritožujejo, da slovenske šole zaostajajo za Italijanskimi, ker učitelji In profesorji niso dobro podkovani. Na novi podlagi, z dobro voljo In požrtvovalnostjo, bodo morda odpravili tudi te pomanjkljivosti.
Kdo je sovražnik?
V posebnem poročilu posnemamo danes glavne točke iz intervjuja, ki ga je imel Aleksander Rankovid z direktorjem in urednikom beograj ske POLITIKE o emigrantih in ureditvi njihovih odnosov do Jugoslavije-
Nobenega dvoma ni, da bi večina emigrantov želela ureditvi svoje odnošaje z domovino, bodisi kot jugoslovanski državljani, ki žive na tujem, bodisi kot tuji državljani z izpisom iz jugoslovanskega dr žavljanstva. Nobenega dvoma tudi ni, da bi večina emigrantov rada obiskala svojo domovino in/vzdrževala normalne odnose s svojimi roja ki. Vprašanje, ki se postavlja, je edino v tem: kdaj bo kak emigrant zvedel, da se nahaja na listi "težkih vojnih zločincev ali organizatorjev in aktivnih sodelavcev pri sovražnem delovanju iz tujine proti novi Jugoslaviji?" Mar šele takrat, ko bo stopil na jugoslovan -ska tla in ga bo Tajništvo za notranje zadevo povabilo na razgovor, odnosno ko bo kakšen lokalni prenapetež na lastno pobudo ali pa na povelje od zgoraj organiziral kakšno demonstracijo proti emigrantu, kar bo potem omogočilo na čisto legalen način intervencijo oblasti?
Ge sta Rankovid in njegova vlada iskrena v svojih namerah, naj poskrbita, da se objavi uradna lista vseh zgoraj navedenih "nezaže=> 1j enih elementov" v ravnanje emigrantom in lastnim partijcem. To bi mogel biti prvi korak v pravcu normalizacije odnosov. Pavšalno pozivanje na ureditev odnosov z novo Jugoslavijo brez take liste pa ne bo dalo zaželjenega rezultata ne Titovi vladi ne emigrantom.
UREDNIŠTVO
Novi ljubljanski "župan" je po= stal ing.Marijan Tepina. S ozi= rom na položaj, ki ga je dobil dosedanji predsednik mestnega sveta Marijan Jenko, je mogoče sklepati,da po svojih sposobno= stih ni ustrezal položaju župa= na. Ing.Tepina je delal že prej v vladi LR Slovenije in je na = zadnje bil direktor Zveznega za voda za urbanizem,komunalna in stanovansjka vprašanja. Videl je tudi nekaj sveta.
Bivši režiser ljubljanske Drame in dosedanji režiser beograjske ga gledališča Bojna Stnpica je bil izvoljen od gledališkega' sv-ta za direktorja beograjske Dra me.
V	Ljubljani so ustanovili Visoko šolo za politične vede. Za prve= :ga direktorja je bil imenovan Dr Heli Modic, visok komunistični funkcionar/ Šola bo imela štiri katedre:za dialektični in zgodo= vinski materializem, sociologijo in zgodovino civilizacijejza po= litično ekonomi jo,gospodarski si stem ELRJ in politično -ekonomsko zgodovino Jugoslavije, za medna= rodno ekonomsko problematiko, na četrti katedri pa bodo predavali o mednarodnih odnosih in zun.po= litiki Jugoslavij e, delavskem gi= banju in politični geografiji.
V	šoli,ki se bo začela 1.oktobra bo vsak slušatelj obvezno študi= ral po en tuj jezik.
POVERJENIKA KLICA TRIGLAVA: Mrs.Pavla Miladinovič,12 Oxford Rd,Ingle burn,N.S,W.,Avstralija; Mr.T.Kremžar,1101Ö-109A Avenue, Edmonton, Alta Canada. - NAROČNINA: L 1-4-0, PA 1-10-0,^ 3'.50, NF 12.-, EM 13.-,Soh 40.-, Lt 2000 na leto; avijonska.dostava: dvojna cena.
.. 0 •.
Štev. 266.	KLIC TR IGLI VA	. Stran 5.
SODELOVANJE V TRSTU
(Poročilo dopisnika, ki se je pred kratkim vrnil iz Trsta)
Več mesecev so se na Primorskem prizadevali za skupni slovenski nastop pred italijanskimi oblastmi za dosego zaščitnega zakona« Končno je bil I9omarca ustavljen skupni odbor, v katerega pa niso vstopili Slovenci iz Komunistične partije Italije in pa Slovenska katoliška skupnost iz Trsta; prvi so taktično odlagali odločitev, druga pa je izjavila, da je voljna sodelovati le v važnih konkretnih zadvvah« Prigovarjanje, da bi Skupnost spremenila svoje stališče, ni rodilo uzneha«
V odboru je bila nato ustanovljena komisija, ki naj bi prosila za sprejem ob napovedanem obisku (21«junij a) ministrskega predsednika g«Fan-fanija in ki naj bi za to priliko izdelala primerno vlogo« Do tu, lahko rečem, je več ali manj šlo, kljub raznim ‘‘dialektičnim težavam'1, še kolikor toliko v redu« Potem pa so se pričele nerodnosti, za katere vse kaže, da so bile premišljene« Stališče Demokratov je bilo, da naj skupni Odbor kot tak predstavi slovensko manjšino goFanfaniju« Zdrava pamet je vendar to narekovala« Stališče komunistov se je dalo razbrati iz raznih prizadevanj, da bi biti Slovenci predstavljeni mimo tega skupnega- Odbora preko zastopnikov političnih organizacij ali krajevnih izvoljenih predstavnikov« V takšni kombinaciji bi imeli kajpak glavno besedo komunisti obeh veroizpovedi, ker imajo večino podeželskih občin v rokah in njihove organizacije rastejo kot gobe po dežju« Jasno je torej bilo, da gre za komunistično intrigo« Tako ni bilo nič iz skupnega nastopa in pred g.Fanfanijem sta se končno pojavili dve povsem ločeni delegaciji" levičarska (s podeželskimi župani na čelu) in demokratsko-katoliška (goriška SDZ, tržaška SKS, prosvetne organizacije in zastopnik študentov)« Tržaška SDZ se ni priključila nobeni delegaciji; zato je njen predsednik dr«Agneletto poslal g«Fanfaniju priložnostno pismo« Svoje stališče je tržaška SDZ utemeljila takole- ‘‘Nastal je položaj, v katerem bi nastop Slovenske demokratske zvez-e v Trstu v okviru enostransko pobarvane in okrnjene delegacije v očeh javnosti pomenil, da se SDZ v Trstu odreka načelu dejanskega ter vsestranskega sodelovanja in idejnim smernicam, ki so osnova njenega deia« SDZ tega ne more storiti in zato ne bo sodelovala pri pripravljajočih se nastopih, ki so nezadostno nadomestilo tega, kar si Siovenci v Italiji želijo in kar rabijo; tega, kar je tudi z državnega vidika edino umestno in potrebno,če hočemo tvorno in trezno sodelovati pri reševanju manjšinskih vprašanj, ki ne smejo biti predmet neslovenskih strankarskih špekuiacij«
Vendar pa j e možno reči, da so bile v bistvu zahteve vseh delegacij in predstavk soglasne in da je mogel g«Fanfani spoznati kar tare Slovence«
Sprejem in vloge imajo za Slovence dvojen pomen« Na zunaj je pomembno, da so prišli slovenski zastopniki naravnost do ministrskega predsednika inepozorili na pereče slovenske probleme« Fanfani ima dovolj skrbi z avstrijsko manjšino na južnem Tirolskem, kjer so prav takrat pokale bombe« Menda je toliko pameten, da uvidi, da je zadovoljna manjšina mnogo bolj prijetna od nezadovoljne, ki se zateče k nasilju« Nezadovoljstvo pri Slovencih povzročajo predvsem šovinistični predsodki Italijanov, ki so v Trstu in Gorici mnogo hujši kot v Rimu; važno je da zve Fanfani za pritožbe in priporočila iz prvega vira in ne skozi postranske in pristranske kanale«
Na znotraj je pomembno, da Slovenci v Italiji še zdaj niso dojeli kako važno je za manjšino, da nastopa enotno, kadar gre za obrambo njenih življenskih vprašanj« Nepoučeni bi smatral, da je samo po sebi u-mevno, da se bodo Slovenci skupaj zavzemali za skupne pravice; a s tem bi pokazal, kako slabo pozna razmere« Prvič so Slovenci razdeljeni 'na tri italijanske upravno pokrajine« Tisti v Tržaški pokrajini imajo po londonskem sporazumu o Trstu iz leta 1954 obljubljenih največ pravic«
Oni v goriški pokrajini so nekoliko na slabšem, ker jih zadeva le mirovna pogodba in italijanska ustava, ki je raztegijiva kot harmonika« Tisti v videmski pokrajini, ki so biti od nekdaj pod Italijo, pa so v
take slofc:.m položaju, da jim oporekajo celo pravico,, biti..manjšina* Fr' vi napor Slovencev bi, naj bil usmerjen na izenačenje prav.ic za vse na tržaški osnovi, ki je najbolj ugodna»
Fratelanca
Drugič so Slovenci razbiti po strankah» Velik del na Tržaškem j U voli za italijansko komunistično partijo» Krajevni partijski kolovodja je Vidali, španski borec in komunist mednarodnega slovesa s: stalinskimi nagnenji» Vidali in Titovci so kakor pes in mačka; mednarodna solidarnost proletariata se razbije na devinskih čereh» Titovci so po Babičevem odhodu ostali brez pravega vodnika; voditelji so lutke, niti pa vlečejo iz Ljubljane» Z italijanskimi socialisti se vežejo v neslavni ■'f ratelanci'1, - kj er proletarska enotnost rada poplavi slovenske narodne interese» Tržaški socialistični voditelji niso naivni možje; najprej so politiki in Italijani in šele potem socialisti» Titovske lutke se po sposobnosti z njimi ne morejo meriti in zato večkrat kratko potegnejo»
Fratelanca se je na Goriškem razpasla do take mere, da so titovci uradno razpustili svojo politično organizacijo, češ da se bodo skupaj z Italijani borili za socializem» Slovenski demokrati, ki jim je bilo več do narodnih kot do strankarskih interesov, so jih zaman svari" li, da bodo slovenski glasovi utonili v italijanski stranki brez sledu in brez haska» Demokratska zveza na Goriškem je zdaj edina slovenska politična organizacija» Ima to prednost, da v njej lepo sodelujejo vsi demokratični Slovenci v skupno korist» Zaslugo za to je treba pripisati dejstvu, da sta voditelja dr»Kacin in dr»Sfiligoj politika v dobrem pomenu te besdde»
Na Tržaškem pa imajo poleg Demokratske zveze še slovensko katoliško skupnost, o kateri moram pri najboljši volji reči, da gleda na politiko s predvojnega kranjskega stališča» Pri slabši volji bi rekel, da je zgrešila čas in kraj udejstvovanja, na tudi smisel» Svoj čas je imela ta skupina svojo Krščansko socialno zvezo, a so ji jo titovci z dr»Besednjakom na čelu prav po otročje iztrgali iz rok, ker je proti-titovska večina nepolitično kuhala.mulo, se ni udeležila občnega zbora, pa jo je navzoča manjšina preglasovala. Od takrat ta skupina nima politične organizacije, ampak jo je mogoče šteti le za omizje, čeprav ’ ji vsaj posrednega vpliva ni mogoče zanikati» Med duhovniki tržaške škofije je namreč po slovenskih farah nekaj beguncev, ki so sicer dobri Slovenci, a politično jih vodijo kranjske tradicije in ne trmasta primorska narodna zavest»
Demokratični voditelji so torej stali pred ogromno nalogo, da dosežejo skupen nastop Slovencev vseh barv. od rdeče do črne» Vodila jih je misel, da je. skupni nastop iz narodnega vidika nujno potreben» Ce do njega ne pride, bo kmalu sledil čas, ko v Italiji ne bo ne Slovencev--demokratov, ne Slovencev-komunistov, ne Slovencev-katoličanov, ne Slo-vencev-brezbožnikov, ker enostavno ne bo več Slovencev» Komunista še vedno lahko sreča pamet in ga spreobrneš, Slovenca pa več ne obudiš*
Razpoloženi e
Poleg tega so demokratični voditelji bistro ocenili razpoloženje med Slovenci, katerega sem spoznal, ko sem kupoval sukanec v neki tržaški trgovini» Olajšano sem ugotovil, da prodajalec govori po slovensko in sem izrazil svoje veselje» “Ma kaj mislite,'1 je rekel" prodaj a-lec, saj nas je se veliko olovcncev na Tržaškem» če bi vsi skupaj držali, bi tudi proti Italijanom nekaj pomenili»'1 Slovenski demokratični voditelji so tako bili prepričani, da prav delajo, in so videli, da je ljudsko razpoloženje na njihovi strani» Toda pot do dosege sodelovanja je bila dolga in ovire na levi in desni velike»
Na desni so izražali kategorično stališče, da s komunisti ni sodelovanja» Kaj so mislili demokratični voditelji, iahko vidimo iz novoletne izjave dr»Branka Agneletta (KT jan»I96l), da sodelovanje Slovencev pri potegovanju za pravice ne pomeni edinosti, ker -so strankarske razlike za to prevelike» Bilo jim. je jasno, da titovci in komunisti ne bodo menjali barve, čeprav pristanejo na sodelovanje» Zavedali so se, da
bodo rdeči nasprotniki poskušali demokrate izigrati. Toda obenem so se počutili dovolj močne in dovolj izkušenes da se niso bali pogajanj.
Edinost je bila titovsko geslo v tistih časihs ko so še upali^da bodo premamili demokrate. Od takrat so uvideli, da se jim demokrati ne bodo pustili prevariti. Za enakopravno sodelovanje pa se titovci nikdar niso posebno navduševali; ne ugaja jim, ker so nagnjeni k totalitarnosti. Prav smešno je, da imajo totalitarne ambicije tudi lutke, ki zdaj vodijo titovske Slovence'V Italiji. Oeprav delajo po navodilih iz Ljubljane, se ta navodila ravnajo po poročilih, ki jih pošiljajo iz Trsta. Lutke v Trstu pa se predvsem boje, da bi izgubile svoje položaje in temu primerno prikrajajo poročila ter grizejo svoje demokratične nasprotnike, v katerih vidijo nevarne tekmece. Veliko prednost jim nudi njihov PRIMORSKI DLEVNIK, ki je nekakšen križanec med ljubljanskim DELOM in socialističnim AVAKTI jem ter je poln pristranskih poročil in zabeljen z obrekovanji in napadi na demokratske voditelje. Dnevniku se I4-dnevna DEMOKRACIJA in tedenski KATOLIŠKI GLAS ne moreta dovolj uspešno postavljati ob robu.
Vpraševal sem se, ko sem zapuščal Trst, kdaj bodo spoznali Slovenci v Italiji in predvsem njihovi vodniki na levici in desnici, da so trenutki v razvoju narodov in predvsem manjšin, ko gre resnično za biti ali ne biti. Danes se odloča usoda Slovencev, ki bodo v Trstu ali na Goriškem živeli čez 50 let in od današnjih njihovih očetov ali starih očetov je odvisno, v kakšnem položaju se bodo tedaj narodno in politično- pravno nahajali.
SEO VERI, CERKVI IN NARODU
Kaže, da je zagovornik latinščine č.g.Rekar pogrešno tolmačil moj sestavek ''Ali naj še vera služi odnarodovanju?v KT 261., ker se spušča v razlaganje vere in verskih resnic, dočim se jaz verskih dogem, s katerimi Vsaka vera opravičuje svoje božje poslanje, sploh dotaknil nisem, ampak sem hotel edino poudariti umestnost in narodno upravičenost za uvedbo staroslovenskega jezika ne samo v dosedanjih maloštevilnih ampak v vseh slovenskih cerkvah, da bi se na tak način slovenski verniki, posebno oni v mešanih krajih, o'svdbodili vpliva tujega klera in se vsaj v verskem oziru pod vodstvom n^aanih duhovnikov izognili odnarodo-vanju.
V zvezi s tem bi hotel edino le poudariti dejstvo, katero so vsi, ki so osebno prisostvovali svetim mašam na staroslovenskem jeziku, mogli ugotoviti, da so namreč z verniki vred mogli vse bolj vtopiti v molitev in bolj globoko razumeti in čutiti versko pobožnost v našem starem jeziku, katerega so po nekolikokratnem prisostvovanju bogoslužju tudi že precej razumeli in na tak način mogli še bolj pazljivo slediti službi božji ter se približati Bogu, kot pa pri bogoslužju v tuji latinščini, katera je za večino vernikov tuja in nerazumljiva kot kitajščina.
Nepobitno je dejstvo, da je poleg grščine in latinščine do božjem navdahnenju in v Kristovem imenu že papež Hadrijan proglasil tudi staro-slovenščino kot enakopravni cerkveni obredni jezik. Kot takega ga spoštuje danes vsa vesoljna Krtstova Cerkev. Njega se poslužuje tudi še danes precej hrvatskih in slovenskih katoličanov v Jugoslaviji, dočim je ostalim Vatikan v konkordatu 1935 leta izrecno ponovil pravicö do uporabe starega j ezika.
Moj članek, napisan iz čisto narodnostnega nagibanje imel zato edini namen,_da se namreč tudi v mešanih krajih, kjer je po dolgotrajni germanizaciji ostalo se količkaj zdecimiranega slovenskega življa, nastavljajo slovenski duhovniki, ki naj bi kakor to delajo nemški, ^enako čuvali svoje Slovence. Ker bi pa Slovencem nenaklonjena lokalna cerkvena oblast verjetno delala iz političnih ozirov razne zapreke in ovire vidim kot edini izhod za obrambo narodne časti in ponosa, da se Sloven-' cl kot nekdanji naši, posebno panonski, predniki zopet poprimejo vzhod-nega staroslovenskega obreda, ki stoji pod direktno zaščito samega svetega očeta kot Knäfovega namestnika.	8
Pri tej priliki seveda ne smemo prezreti hvalevrednega dejstva^ds so bili v preteklosti kakor tudi v sedanjosti slovenski duhovniki vedno in povsod posebno pa še v mešanih krajih prvoboritelji in čuvarji slovenske narodnostih
Zagovornik latinščine proti staro.slovenščini trdis da je prestop v drugi obred dovoljen samo s privoljenjem Cerkva in da morajo biti zo to tehtni razlogi»
Mehe ves zagovornikov sofizem glede nujne potrebe latinščine ne more prepričati» Pri tem mi tudi ni jasno, zakaj, naj bi ravno slovenski duhovniki bili bolj papeški kot papež sam» Tudi bi rad vedel, če bi ti tehtni razlogi bili potrebni, ako bi naši jugoslovanski katoličani vzhodnega obreda hoteli imeti maše po latinskem obredu»
V ostalem ne bodimo naivni, saj tu.vendar ne gre za noben prestop v neko krščansko sekto, ampak . samo za vzpostavitev od Boga samega potom svojega namestnika na zemlji danega odobrc-nja uporabe staroslovenščine_ kot obrednega jezika, katerega so na našo nesrečo predvsem med panonski' mi Slovenci nemški škofje s silo pregnali iz slovenskih cerkva, Slovenci pa so. to krščansko nasilje morali plačati š tem, da so se potujčili in tako danes panonskih Slovencev ni več»
Značilno je, da se. j e enako kot karantanskim in panonskim Slovencem. :godilo tudi severozäpadnim posebno še polabskim Slovanom, proti katerim je. bamberški nemški .škof latinskega obreda sv»Oton (II03-II39) vodil križarske ekspedicije za pokristjanjenje, kar mu je po,dolgih bo.rbal tudi uspelo» Kot znak zmage nad Slovani je dal v svetišču v Štetinu odsekati vse 3 srebrne z zlatom obrobljene glave poganskega boga Triglava in jih poslal kot trofejo papežu v Rim» Nemški nacionalni klor je nato z vso gorečnostjo podpiral oblast, da j e asimilirala zasužnjeni narod tako, da danes tudi polabskih Slovanov ni več»
Nasprotno je. pa,tudi zelo značilne, da se tam, kjer so Slovani prejemali krščanstvo, pd staroslovenskem ali vzhodnem obredu niso niti potujčili niti izgubili najmanjše pedi svojega ozemlja»
Kje leži krivda?
Če bi pa Sveta Stolica, ki sicer tekom 1200 let ni nikoli našla vredno vsaj enemu trpinu zasužnjenih, pobožnih in Cerkvi vdanih Slovencev priznati svetništvo,, danes res - kar je neverjetno in izključe-.no - poskušala ovirati slovensko bogoslužje, tedaj se ne bi mogla imenovati niti sveta niti božja, ker bi to delala samo radi politike, kakor to svedoči starodavna borba germanskega klora proti slovanskima blagovestnikoma sv.Cirilu in Metodu in kar potrjuje tudi današnje- zadržanje nemškega visokega klora na Koroškem»
Kot razlog, da se v cerkvah zapostavlja slovenščina in da nemški duhovniki zanemarjajo podj arml j eno ...slovensko ljudstvo, č.g.Rekar upravičeno in pravilno, navaja razen narodne nezavednosti in nezanimanj a za slovenstvo tudi krivdo Jugoslavije, ki se na žalost ne briga za narodne pravice na Koroškem» Glede verskega vprašanja je ta negativa razumljiva, saj vendar od ateistov ne moremo zahtevati, da bi bili versko bolj uvidevni kot pa sam avstrijski visoki kler»
Za naše zapostavljanje in za naš ponižujoči položaj v cerkvah na Koroškem je pa č.g.Rekar pozabil navesti, da za tako stanje zadene v prvi vrsti krivda samo vrhovno cerkveno oblast» Mi vsi dobro vemo,da bi vrhovni cerkveni glavar kot Kristov namestnik lahko samo z migom prsta odstranil krivice, poniževanja in žalitve svojih slovenskih vernikov in jim omogočil narodno,versko življenje s tem, da bi za Slovence dal namestiti slovenske duhovnike.
Onim pa, ki branijo latinščino in so proti t*emu, da bi se poskušalo uvesti staroslovenski obred v še ostalih katoliških cerkvah'Jugoslavije, naj v njihovo tolažbo in pomiHbnje pribijem sledeče:
Ni se treba bati, da bi se pri Slovencih izrinila latinščina» Za to obstojajo zelo tehtni in močni razlogi kakor podzave s bil občutek mani-vrednosti vsled tisočletnega hlapčevanja Nemcem in s tem vkoreninjena ponižnost in pokorščina, tradicionalna privrženost latinskemu obredu pomanjkanje narodnega ponosa in odločnosti, sološno pešanje vere in ’ mlačnost vernikov, protiverska gonja posebno v ateistični Jugoslaviji
In končno pasivno zadržanje našega odvisnega kicra. Torej se tudi na Koroškem ^tatincem'* 1 ni treba bati, da bi se stvari obrnile v korist ^enakopravnosti staroslovonščine v cerkvi in šolskem verskem pouku.
Pristaši latinšcine'; in, nasprotniki . staroslovonščine zato lahko prav mirno spijp, ker se. j ih nezavedni ih bojazljivi Slovenci v svojem. podzavestnem hlapčevstvu ne bpdo nikoli upali vznemirjati.
Te vrstice sem napisal edino za radi r azbis t r enj a pojmov v tej 'do-soda.j zanemarjeni toda zelo važni panogi našega narodnega življenja. Vnogi celo’ ižobraženejši Slovenci namreč, verjetno radi nepoznavanja politično zgodovine krščanstva, ne znajo razlikovati vere od obrednega jezika in se zato podzavestno boje, da ne bi s prevzemanjem narodne .liturgije žalili verski čut drugih katoliških vernikovo
Vprašanje obrednega jezika pa smatram, da je za nas.tako važno, da bi mu morali mi vsi posvetiti naj večjo pozornost.
'	■ Dr.V.KI SOVEC
ODŠKODNINA BEGUNCEM
Jeseni lanskega leta je. Visoki komisar Združenih narodov za be= gunce podpisal sporazum z vlado nemške Zvezne republike v korist be= guncev,ki so bili zaradi svoje narodnosti preganjani: pod. nemškim. na= ci onal-s o cialis ti onim režimom ob gaženju. človečanskih pravic-, kot. je že bilo porooano v KLICU 21<januarj a letos.
.Begunci, ki sp dobili zaradi preganjanja trki j ne poškodbe na te= le.su ali zdravju, bodo dobili zdaj isto odškodnino kot ostale grupe preganjancev. Lel sporazuma,ki se nanaša na te begunce, bo izpolnila nemška'zvezna vlada, ki se je obvezala dati vsoto 4,5 mili j on on nem = škili mark, da pomaga tistim beguncem, ki so bili preganjani zaradi svoj e,narodnpsti, pa bi sicer ne dobili kakšne odškodnine po odŠkod= n in s k ih zakonih zvezne vlade Nemčije;. Begunci, za-katere bo skrbel Visoki komisar, ne bp d o na osnovi tega sporazuma dobili nobene nepo--sredne pravice.na pdoporo in izključena, bo vsaka možnost zakonitega priziva proti odločitvi Visokega komisariata.
Za podporo lahko prosijo tisti, ki so bili 1.oktobra 1953«begun ci, in ki niso še dobili nobene, odškodnine na osnovi odškodninskega zakona zvezne nemške vlad,e. Izjemo pa utegnejo narediti pri osebah , ki so že dobile odškodnino, a so kljub temu še vedno potrebne pomoči.
Za podporo lahko tudi prosijo sorodniki osebe, ki je bila pregP • n g .an a v smislu gornjega odstavka,; toda le, ako j e .ta os oba vzdrževala sorodnike za časa svojega življenja. Otroci,, ki so bili na dan 1.ja= nuarja 1961. polnoletni, ne morejo, dobiti nobenega.Izplačila.
Nobenega plačila ne bodo dobile tiste osebe, katerih ekonomski Položaj ne upravičuje takšno podporo, lake osebe pa lahko zahtevajo Potrdilo, da- bi prišle pod .-napiene fonda, čo se ne bi oziralo na nji= Novo ugodno .gmotno stanje.	, .	' .	•
Pod.omenjeni "begunski sklad" tudi ne pridejo tiste osebe,ki so. bilo-Preganjane zaradi svoje rase, vere ali političnega prepriča= n j a, če imajo pravico na odškodnino na osnovi nemškega zvoznega zako na o odškodnini.
Pro-šnje je treba vložiti na posebnih obrazcih v nemškem jeziku ter jih nasloviti na "United Kations High Commissioner for R.efugees Indemnificatibn Bund," Palais des Kations, G-eiicve, Switzerlan’d. Rok Potečo 31.decembra 1961. Obrazce je mogočo dobiti na gornjem našlo vu ali pa na poduradih v posameznih državah, n.pr. za 'Veliko' Britani jo: Acting Repräsentative, UNH-GR B'ranch Office for the United King = dom, 14-15 Stratford Place, London W.l. TI poduradi tudi dajejo po. = jasnila, kadar je kak primer zamotan ali Pa splošna navodila, ob j av= Ijona tudi v angleščini in drugih svetovnih jezikih, niso za posamez ho primere dovolj jasna.	10
SOCIiLNI SKLAD:	V poseben namen Sooialnoga sklada,.smo pr j cli od 0=
i----- sebe,ki ne- želi biti imenovana, darilo L10( desetih
funtov šterlingov). Prisrčna hvala!
IZ JUGOSLAVIJE BEZt	Od posebnega dopisnika
Lansko leto je v Trstu zaprosilo italijanske vlasti za politio= ni azil okoli 4»800 osel. Tržaško talorišče San SaLLa je namreo osta lo edino zbiralno taborišče vltaliji, odkar so zaprli onega v Oapui in drugega v Crenoni. In tu v Trstu se odloga usoda teh beguncev.Öe= prav z njimi postopajo mnogo bolj dostojno kot pa so to delali pred nekaj leti, ko so jih vračali*v Jugoslavijo v množicah, jih kljhfe te mu še vedno vrnejo okoli 15$, lani med 700 in 800. 0 političnem azi= lu odloča zdaj posebna komisija, v kateri je predstavnik Visokega ko misarja Združenih narodov za begunce in^predstavnik rimske vlade.. Bh svojih sklepih se komisija naslanja na Ženevsko konvencijo (1951),ki jo je Italija ratificirala tri leta pozneje in je s tem postala ita= lijanski zakon. Po njej ni dovolj, da begumee izjavi,da mu ne ugaja jugoslovanski komunistični režim; na nek način mora dokazati, kaj je režim prizadejal hudega njemu in njegovi družini.
Vendar pa ostane odločitev komisije tajna vse dovzadnjega tre = nutka, ko naj bi begunec zapustil zbiralno taborišče.Šele tedaj zve, ali bo premeščen v kakšno taborišče v notranjosti Italij e ( Capua,Ga= rinaro di Aversa, S.intonio, Latina) ali Pa bo vrnjen v Jugoslavijo. Vsled tega vlada vedno v San Sabbi gotova nervoza,ki jo izkoriščajo nekateri prenapeteži ali tuji agenti; tako zlahka pride do kakšnih neredov in nasilstev. Ta negotovost je tudi vzrok, da okoli 20% be = guncev zbeži iz San Sabbe v Francijo; kdor prekorači reko Rhone in prispe v Pariz, jer?ešen, sicer pa ga francoske oblasti vrnejo.
Na ta način potem ostane za emigriranje preko morja okoli 3.000 oseb. To vprašanje je zdaj bolje urejeno kot pa je bilo prej, tako da je lani n.pr. bilo preseljenih preko morja več beguncev kot pa jih je prišlo v Italijo. Seveda pa je še vedno najhujše s tistimi prime= ri, ki so že vsa leta prej povzročali največ preglavic, ker so se jih otepale vse države po vrsti: ostareli, kronično bolni,invalidi in po dobno. Za te primere se včasih zavzame Švedska. Sicer pa je do zad= njega šlo še vedno največ beguncevv Avstralijo, kjer je postopek najhitrejši. Lasi je upati, da bo avstralska vlada vztrajala pri od ločitvi,da dvigne svoje prebivalstvo letno za 1% s pomočjo imigracl= je, se je vendar zadnje čase bati vsled gospodarskih razmer tam, da bodo omejili nekvalificirano delovno silo.To utegne kajpak močno pri zadeti begunce v San Sabbi, zlasti še, ker :"Refngee Migration Servi= co",ki posluje v okviru ameriških ambasad, že itak smatra jugoslovah ske begunce kot drugovrs tne,“ko gre za to, kdo bo nosil stroške pre= voza in naselitve. Trata, v Združene države so sicer z novim zakonom odprta, toda normalna kvota za Jugoslovane še vedno stoji na letu 1947. Kanada je skoro povsem ustavila imigracijo; sprejema le najbliž je svojce.
Za emigriranje skrb e prostovoljne organizacije kot National Ca= tholic Welfare Conference (USA), World Council of Churches (Ženeva), International Rescue Commitee (za študente in intelektualce) ter HlAS za Žide.Poleg že omenj ene Refugee Migration Scrvice pomaga pri tem tudi Medvladni odbor za evropsko selitev.
Letošnje število beguncev iz Jugoslavije je nekoliko višje od lanskega.Od teh je okoli 40^ Hrvatov, 25-30% Slovencev, 15-20% Srbov in 10-15% Macedoncev,manjšin in drugih (doslej preko 300 Albancev).
Jugoslovansko meja je dobro zastražena,vendar pa ni minirana, o včasih le pride do streljanja .Kaže, da polovica poskušanih begov ni uspešna.Talce prepel j ojo najprej v zapor v Sežano,od tam pa v zbirahš če Brestanica (Rajhenburg), odkoder poš^jlsjo Hrvate v Zagreb,Srbe pa v Beograd itd. Zajetim beguncev potem navadno sodijo krajevna in niž ja Sodišča; kazen: od enega do šest mesecev,včasih že s pretepanjem v S ež ani.
Od tujih beguncev iz Jugoslavije jih največ beži iz taborišča Cerovo v Gorskem Kotaru. Kaže, da zadnje čase režici tolerira to.
Kaj je končno najpogostejši razlog za pobeg? Begunci izjavljajo, da siljenje v partijo ali slab postopek,če so bili starši četniki ali ustaši.
JEZIKOVNA ENAKOST
Zadnje čase smo imeli priliko brati nekaj dopisov v tem in drugih emigrantskih ca sopisih, v katerih so se posamezni poročevalci in komentatorji bavili s problemom je zikovne enakosti v Titovi Jugoslaviji. Brali smo, da bi Srbi radi posrbili odn. vsi= lili svoj jezik drugim narodnostim v Jugoslaviji in da se prav za prav proces "posr= bovanja" po vojni ne razlikuje od procesa "posrbovanja" pred vojno^ in to kljub Tito vim zagotovilom^ da so komunisti "rešili" narodnostno vprašanje. Vsa ta poročila in komentarji so bili osnovani na nekih podatkih,'da so razni formularji in »dredbe, ka terih se poslužujejo v Sloveniji, napisani v srbščini,.
Ne bi se rad spuščal v debato o teh zadevah, dokler ni na razpolago vec in bolj zanesljivih podatkov, kot pa jih imamo trenutno na razpolago. Da so titovci "rešili" nacionalno vprašanje v političnem pogledu, se mi zdi dovolj ilustrirano z ustanovit= vijo takšne federacije kot jo imajo sedaj. A vkoliko so ga uspeli rešiti v ideološkem pogledu, in tu ne mislim ravno na marksistično ideologijo, je drugo vprašanje, ki ga je težko presojati od zunaj. Menim, da je vsako napihovanje gotovih slučajev, ki so nam prišli do ušes, politično neoportuno, ker ne škoduje samo titovcem ampajc tudi de mokratsko usmerjenim elementom. Delati iz muhe slona je gola demagogija. Pa.c pa bi pozdravil vsak resen poskus, da se s stvavjo pobavimo in da ločimo črno od belega in da Šele potem izrazimo svojo sodbo o tem problemu - ako obstoja - v celoti.
V tej zvezi bi rad. spregovoril o "veledebati", ki se vodi ze nekaj mesecev v Slo= veniji o vprašanju slovenskih podnaslovov na tujih filmih, ki jih predvajajo sloven= ski kinematografi. Dejstvo je, da je imelo lani od 107 filmov, ki so jih gledali v Sloveniji, samo E9 slovenske podnaslove, vsi ostali so imeli bodisi srbske bodisi hr vaške podnaslove. Pri tem poudarjam "srbske" in "hrvaške" in ne samo "srbske" in "sr bohrvaške", kajti podjetja, ki razpošiljajo filme po Jugoslaviji, so tako v Srbiji kot na Hrvatskem kot v Sloveniji (Vesna Film). Slovensko podjetje opremlja take fil= me v slovenščini, "srbohrvaščini" in makedonščini (Čeprav obstoja v Makedoniji samo 72 kinematografov), medtem ko srbska in hrvatska podjetja opremljajo filme samo s "srbskimi" in "hrvaškimi" podnaslovi. Čeprav akt sekretariata za prosveto in kulturo zvezne vlade z dne 18.julija 1959 pravi, da je "treba upoštevati priporočilo sveta za film in odbora za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta (t.j. zvezne vlade) in da je treba v bodoče kopije filmov za slovensko kinematografsko mrežo obvezno opremljati s slovenskimi besedili." Akt dodaja, da naj bi "Vesna Film" organiziral slovenski prevod ne glede na to,.'od koga prejme kak film. Razume se, da bi tak film ne smel biti opremljen z nobenim drugim jezikom pred tem, t.j. da bi ga moralo podjet je, ki ga dobi iz tujine poslati naravnost "Vesni Filmu" v podnaslavljanje.
Priporočilo in akt torej docela jasno določata politiko na tem področju. Kljub temu se število filmov, ki so opremljeni s slovenskimi podnaslovi manjša ne pa veča. Zakaj? Ali gre tu za "srbizacijo" ali "hrvatizacijo*1 slovenskega prebivalstva? Nek Študent je v ljubljanskem dnevniku DELO zapisal; "Ta'problem mora zginiti z dnevnega reda, saj ni v njem ničesar pozitivnega, ničesar, kar bi krepilo prijateljstvo med našimi narodi. Ponekod po nepotrebnem spodbuja Šovinistične težnje. Navsezadnje pa tudi imamo pravico gledati filme v svojem jeziku... Nemalokrat sem bil priča, kako se je res duhovitim besednim domislicam smejalo le nekaj ljudi - preprosto zato, ker drugi teksta niso razumeli." In to je še dosti večji problem na podeželju in zlasti na Primorskem.
Zakaj torej manjka slovenskih podnaslovov?
Razlogov je vec, toda bistveno sta dva; 1) ker trgovska stran tega problema prevla duje prosvetno in 2) ker ni enotnega pritiska na razdeljevalna podjetja s strani slo venskih kinematografov. Dobiček je oni faktor, ki ga imajo najbolj v'mislih tako raz deljevalna podjetja kot slovenski kinematografi. Medtem ko razdeljevalna podjetja tr dijo, da filma s slovenskimi podnaslovi ne morejo uporabiti nikjer dugje kot samo v Sloveniji (nek film, ki ga je "Vesna Film" poslal po pomoti s slovenskimi podnaslovi v nek drug del države, je bil izžvižgan sredi predstave), slovenski kinematografi i= majo samo eno izbero; da odbijejo sprejeti film, ki nima slovenskih podnaslovov, kar v phaksi pomeni, da ali vrtijo filme s srbskimi odn. hrvaškimi podnaslovi, ali pa za pro svoje obrate. Po drugi strani pa bi slovenski kinematografi radi imeli take fil= me, ki "nesejo" - a to so običajno kavbojski filmi. Enako kot v zunanji trgovini na splošno, velja tudi na filmskem področju, da ne moreš dobiti moke ako ne kupiš tudi harmonike, čeprav morda harmonike nočeš, t.j. da ne moreš dobiti kavbojskih filmov,
ako ne vzameš tudi "resnih" filmov^, ki; privlečejo samo bolj zrelo občinstvo - manjše občinstvo in manjši dobiček. A stroški s podnaslavljanjem so v obeh slučajih isti od'1 pri "resnih" filmih višji, ker je treba vec podnaslovov za razlago vsebine odn. razg1 vorov, da so občinstvu razumljivi.
V SloveirLji obstoja 216 kinematografov, kar predstavlja eno Šestino vseh kinov v Jugoslaviji. Večina filmov, ki pride v Slovenijo, gre skozi vse te kinematografe. Ak( vsak od njih predvaja isti film povprečno dvakrat, je to najmanj 500 krat. Nobenega dvoma ni, da bo tak film izgledal bolj žaltavo na koncu peetstotih obratov in da ga bodo morali morda dati v pokoj. Razdeljevalna podjetja običajno odkupijo v tujini ŠeS: kopij vsakega filma, ki ga mislijo vrteti v Jugoslaviji. Ako slovenski kinematografi predstavljajo eno Šestino vseh kinov v Jugoslaviji, je dokaj logično, da imajo pravi co na eno kopijo in da z njo naredijo, kar hočejo, t.j. da nanjo stavijo slovenske piše. Potem bo paČ vseeno, ali gre za kavbojske ali za resne filme. Razlika pa nasta5 ne pri nakupu raznih filmov, ker so cene Črno-belih filmov niČje od cen barvnih in Ci nemascope filmov, pravijo, da vsaka kopija barvnega filma stane 800.000 dinarjev v pf: meri s 150.000 dinarjev za kopijo Črno-belega filma. Zato bi v slučaju‘Črno-belih fil mov nabavna podjetja lahko odkupila sedem kopij namesto Šest in eno dodelila Sloveni ji, medtem ko bi bilo teŠje storiti nekaj podobnega z barvnimi filmi, zlasti Še, ker jih je .treba plačati v tujih valutah. Z ozirom ria to, da izdelujejo dandanes vse veČ barvnih in Cinemascope filmov, je jasno, da bi Slovenija trpela v pogledu kvalitete, ker se vse večje Število boljših filmov pojavlja v barvi. Potrebne bi bile baje zato posebne denarne doklade za Slovenijo odn. višje cene vstopnicam v slovenskih kinemato grafih..Po drugi strani pa trdijo, da bi filmi, barvni ali ne, privlekli dosti vec ot Činstva, ako bi imeli slovenske podnaslove in da bi se na ta' način pokrili tudi več* ji stroški.
Izdelava podnaslovov stane okrog ikO.OOO dinarjev za en film, kar je približno 30C dinarjev na predstavo. To ni veliko in gre tu zato predvsem za zanikrnost razdeljeval nih podjetij, za katere je Društvo strokovnih prevajalcev v Ljubljani ugotovilo,da gl dajo na prevajanje kot na nekakšno "nujno nadlego". Ako se tem podjetjem zdi celo pre vajanje v srbščino odn. hrvaščino nujna nadlega, kakšna nadlega se jim mora zdeti po* tem Šele prevajanje v slovešČino in makedonŠČinol Toda z ozirom na to, da gre tu ital< za posebno kopijo, ki bi jo poslali v Ljubljano, kjer bi s’e Društvo strokovnih preva^ jalcev pobrigalo za njene podnaslove, je oč'ividno, da gre tu delno za vprašanje stro* Škov v celoti, kot sem omenil v preteklem odstavku, a delno za neenotno stališče slo* venskih kinematografov. Dogaja se namreč, da n'.pr. dva kinematografa po vsej sili ho* Četa predvajati isti film istočasno, čeprav je samo ena kopija opremljena s slovenski mi podnaslovi. Takp en kino potem predvaja film s slovenskimi, a drugi s srbskimi odn* hrvaškimi podnaslovi.To pomeni, da je kopija s slovenskimi podnaslovi slabo izrablja® na in*ni predvajana tolikokrat kot je potrebno, da se izplača. Dokler bodo obstojale v Sloveniji take razmere - da bo vsak kinematograf delal kot se mu bo zdelo, neglede na vadnost tega vprašanja - je jasno, da bodo razdeljevalna podjetja imela zelo tehtd1 razlog proti posebnim kopijam filmov s slovenskimi podnaslovi. Krivda torej leči pred vsem na domačem pragu in tega je treba najpreje pomesti.
Trgovska raČunica se ne sestoji samo iz tega, ampak tudi iz izgube, ki jo kinemato grafi baje imajo s predvajanjem "vzhodno-evropskih" in jugoslovanskih filmov. Iz deba te, 'ki se vodi v.Sloveniji, je razvidno, da "vzhodno-evropski" filmi predstavljajo Či sto izgubo, a da jih kinematografi - nele v Sloveniji,- marveč tudi po vsej Jugoslavi® ji - morajo predvajati "sicer nastajajo problemi na višji ravni", t.j. na mednarodni ravni. Kar se jugoslovanskih filmov tiče, je problem precej podoben, ker jih občinstvo pogostokrat ignorira zaradi njihove slabe kakovosti, a so jih kinematografi obvezni predvajati v skladu s predpisi o zaŠČiti domače filmske industrije.
Ako vzamemo vse to v poštev, nam postane jasno, da tu ne gre zgolj za namerno poli tiČho zgago. Zato vsa ta debata v Sloveniji vodi do zaključka, da je. nujno preštudira ti sedanje stanje in da se z ev. reorganizacijo poslovanja'nakupa in razdeljevanja fil mov v Jugoslaviji na splošno in pa enotnosti slovenskih kinematografov napram temu vprašanju reši problem, ki povzroča toliko slabe volje in politično nezabeljenih mo= mentov.
.	M. P. G.
PREJELI SMO- IN ZAHVALIMO:
"Slovenski profesorji na ameriških univerzah in collegeh". Zbral uredil Jože Velikonja. 196l.
in
V SEDMO LETO
Hvalevredno je, da j e tudi letos,oetrtio po vrsti,izdala slovenska gimnazija v Celovcu svoje letno poročilo^stroške zanj je v gjavnem no silo Združenje staršev na tej .šoli,, kj se uradno imenuje "Državna re alna gimnazija in gimnazija za Slovence". Iz samega poročila, ki na prav zanimiv in pregleden način odkriva podobo in dejavnost gimnazi= je, je razvidno, da je na nje,j poučevalo 16 učnih, moči v šestih raz= redih, od katerih je imel 2.razred dva oddelka. Y šolo je hodilo v minulem šolskem letu 231 rednih učencev (162 fantov in 69 deklet);od teh so bili trije privatisti. Y 1.razredu je bilo 47 učencev, v obeh oddelkih 2.razreda 56 učencev, v tretjem razredu 41 učencev, v četr= tem razredu 39, v petem 24 in v šestem 21 učencev. (Za primerjavo naj navedem,da je uspešno končalo prejšnje šolsko leto - 1959/60 -174 dijakov, v čemer pa so že vključeni izidi pcjonvljalnih izpitov.) Zanimivo je, da se je ruščine učilo v 6.razredu kar 19 učencev od vpisanih 21.
Sodeč po poklicu staršev šolanih dijakov, bi bila socialna podoba di jakov takšna: 79 dijakov izhaja iz kmečkih družin, 65 iz delavskih. Obrtniškemu stanu pripada 31 staršev, 36 staršev pa je uradnikov, 5 rentnikov in 12 jih ima prošti poklic. (Privatisti niso vključeni.) Od 228 dijakov stanuje 179 dijakov v raznih domovih, 33 se jih vozi dnevno v šolo (z vlakom ali avtobusom), samo 16 pa jih stanuje v Oe= lovcu. Iz kakšnih družin prihajajo dijaki? 23 učencev 3« odincev,~38 iz družine z 2*otrokoma, 48 iz družin s 3 o'troki (največ), 33 iz dru žin s štirimi otroki in 36 iz družin s petimi. Dva dijaka prihajata iz družin s 14 otroki.
Seveda pa poročilo še podrobno našteva dejavnost šole na raznih po= ljih(koncerti in slično),njeno gmotno stanje, kakšne učbenike uporab Ijajo itd. Pogrešam pa poimenski ali vsaj statistični pregled šolhdh uspehov.Iz "pregleda razredov" je le razvidno,da je od vseh dijakov končalo razrede s prav dobrim uspehom 42 učencev. Ni izključeno,da je tak način poročanja posebnost šol v Avstriji.	HP.
SLOVENSKI RADIO
'CLEVHLAND v Ohiju je poznan po svojem kozmopolitskem značaju.Skoraj jo ni narodnosti in rase,ki ne bi.bila zastopana v tem industrijskem središču ob Erieskem jezeru,Manj poznano je dejstvo,da vse te narod= nos ti že dolga leta posredujejo svojim'pripadnikom domačo glazbo in kulturo tako na samostojnih prireditvah kot.preko radijskih valov.
Tedensko je oddajanih 80 ur programov (na 16 postajah),in sicer 21 ur za Nemce, IS za Madžare, 11 za Italijane, 9 za Slovence,8 za Grke in postopoma manj za Polj ake, Slovake, Čehe, Srb e, Hrvate, Špance( Porto Ri = co),Litvance in Žide,Ukrajince in Libanonce. Večina teh programov je oddajana ob nedeljah. Začetkom aprila Pa je pričela s svojimi redni= mi oddajami postaja-WXEN-PM,ki na ultrakratkih valovih od 3h pop. do polnoči oddaja izključno narodnostne programe in kontinentalno ples= no glazbo.Slovenski program je oddajan vsak večer od 6-7 ure,, v ne = del j o pa pd lih do 12h dop. Oddajo vodita Milan Pavlovčič in Rado Me nart,z dnevnimi vestmi in tedenskim komentarjem pa sodeluje Pavle Borštnik.	Peko
GENERALOV OBISK
Koncem maja je prišel na obisk v Evropo g.Ivan Prezelj, general -An = drej, kot je verjetno bolje poznan med Slovenci. Od 1.1949.	v
Clevelandu, kjer je kmalu po prihodu zagrabil za težko' delo v tovar= ni, nakar je z vztrajnostjo izpolnil predpisana leta, da je nedavno lahko stopil v pokoj. V Evropo je prišel obiskat svoje sorodnike in nekdanje soborce,ki jim jo bil v domovini komandant.Zal pa mu je_ne= nadna bolezen preprečila, da bi ostal dalj časa v Angliji in se je moral 24.julija vrniti v Ameriko.	B
JUGOSLAVIJA IN EMIGRANTI-
V naslednjem podajaino glavne, točke "iz; intervjuja, ki ga je imel Aleksander Ranko* vid z. direktorjem in urednikom POLITIKE, objavljenem 9.julija.
Vprašanje s Kakšno važnost pripisujete vprašanju izseljencev?
1	• • r" j 'T t '
Odgovor; Samo dejstvo, da se izven liasih me ja., nahaja okrog en/.in pol milijona izs seljeneev, kaže, da je treba posvetiti pozornost vprašanjem, ki se pojavljajo v njiho vih odnosih do Jugoslavije. Zaradi tega je naša vlada, polagala posebno važnost pa iz* seljenee in njihova vprašanja. Pri tem je naša vlada imela v vidu, da se zveze z naši mi izseljenci in njihovimi združenji in kulturnimi in strokovnimi organizacijami raz5’
• vijajo roko v roki z razvijanjem vsestranskega sodelovanja z narodi in državami,v ka* terih žive naši izseljenci. Negovanje in jaŠanje.patriotskih Čustev izseljencev napr^ stari domovini, ob polnem spoštovanju njihovih Čustev napram deželi, v kateri sedaj žive, lahko samo. doprinese k temu cilju. 0 pozitivnem delovanju naše predvojne emigra cije za Časa vojne in po osvoboditvi haŠe dežele je bilo že večkrat govora, a to je bilo tudi poudarjeno v referatih na kongresu'udruženja borcev narodno-osvobodilne voj ne Jugoslavije.
Kot. je poznano, za Časa vojne in na koncu.druge svetovne vojne je ostalo v tujini . odn. zapustilo domovino okrog 200.000 ljudi. VeČinanjih so bili vojni;ujetniki, t.j« pripadniki bivše jugoslovanske.vojske, kakor tudi oni> ki so se na koncu vojne pod raznima drugimi okoliščinami zatekli v tujino. Mnogi izmed njih sb zaradi-lažnjive so vražne propagande o prilikah v naši deželi ostali v-tujini in poskušali, da tam reši15 jo vprašanje svojega obstoja. Toda zahvaljujoč v prvi vrsti ugledu, ki si ga je Jugo’5 slavija pridobila s svojo dosledno borbo za mir v svetu, doseženim rezultatom v izgrs dnji in vse uspešnejšem notranjem razvoju na osnovi novih demokratskih socialističnih odnosov in zlasti Še zahvaljujoč vse Širšem upoznavanju stvarnosti v naši deželi, ve55 čina se je začela osvobojevati zablod o svoji domovini in postopoma obračati hrbet oni -peščici vojnih zločincev.in drugih sovražnikov nove Jugoslavije. Istočasno kažejo iz dneva v dan vse bolj pozitiven odnos napram naši deželi in stopajo v poslovni stik z . našimi predstavniki v tujini.
Vprašanje; Kakšno je stališče zveznega izvršnega sveta (zvezne vlade) napram tkz^1 razseljenim osebam (DP)?	'	'
'Odgovor; Danes, po desetih letih, lahko rečem, da se je stanje v vrstah vojne in povojne emigracije marsikaj izpremenilo v pozitivni smeri.Že tedaj je bila.poudarjena pripravljenost jugoslovanske vlade, da pomaga onim, ki Žele, najti svojo pravo pot. To je dovedlo do vrnitve velikega Števila razseljenih oseb domov. Zvezni izvršni svet .merava, da s tem stališčem nele nadaljuje, ampak da tudi z nadaljnimi napori doprinc55 se k reševanju njihovih problemov. Razume se, da to tudi danes ne more veljati za onb ki so' bili terŽki vojni zločinci ali organizatorji in aktivni sodelavci pri sovražnem , delovanu iz tujine proti novi Jugoslaviji,	. ...
Veliko število- razseljenih oseb se je vrnilo v Jugoslavijo Že po 19li6.1etu, med= tem ko število onih, ki se«vračajo odn. ki se Žele vrniti, narašča-iz dneva v dan.
Vprašanje: V čem obstoja pomoč in zaščita, ki-jo nudijo naša diplomatska in konzu larna predstavništva in drugi naši organi tem osebam?:
Odgovor: Naša predstavništva prejmejo letno okrog 20.000 prošenj, za pomoč iz domo vine, a število prošenj, katera lahko rešujejo naša predstavništva sama, je Še dosti večji. To se tiše dobave raznih vrst dokumentov iz domovine, rešitve imovinsko-prav-nih vprašanj, sklepanja porok potom opolnomočencev in drugo.
VpraČanje: Na kak način bo zvezni izvršni svet omogočil vsem onim, ki še niso ure^ dili svojega odnosa napram Jugoslaviji, da to store?
Odgovor: Tmajoč v vidu, da veliko število oseb iz vrst vojne in povojne emigraciji poskuša urediti svoje odnose napram Jugoslaviji in dejstvo, da je velika večina njih še nekako rešila svoj gospodarski položaj v tujini, šo bile podvzete potrebne mere,ds 1 se omogoči vsem onim, ki doslej Še niso uredili svoje odnose napram Jugoslaviji,da tol store. Pri tem mislim predvsem na prošnje za registracijo v knjigah jugoslovanskih dr žavljanov, ki jih vodijo naša predstavništva v tujini, na izdajanje potnih dokumentov za ureditev nadaljnega bivanja v tujini in za repatriacijo, kakor tudi na izpis iz dr žavljanstva onih, ki so že sprejeli državljanstvo dežele, v kateri prebivajo,in slično*
Vsi oni, ki bodo uredili svoj položaj napram Jugoslaviji, bodo lahko normalno pri bajali na obisk v domovino, podobno kot to v vse vetjem Številu delajo iz leta v leto na^i izseljenci.	•
Vprašanje; Ali obstoja modnost, da družine takih oseb dobijo dovoljenje za izseli tev, da bi se združili z njimi odn. da bi jih obiskali v tujini?
Odgovor; Na^i odgovorni organi so samo v zadnjih petih letih izdali okrog 80.000 dovoljenj našim državljanom, da obiščejo svoje rojake, ki žive v tujini. Poleg tega, veliko število naših državljanov je dobilo dovoljenje za izselitev, da bi prišlo do ponovnega združenja družin. Okrog £0.000 stalnih potnih listov je bilo izdanih s tem ciljem od konca vojne do danes.	•	-V
■K
.	V
Prugi del intervjuja se tiče jugoslovanskih državljanov v vzhodno-avropskih deže= lah. Tretji del intervjuja se tiče novih beguncev iz Jugoslavije. 0 tej je Rankovič dejal, da je vse manj takih, ki iz avanturističnih in. podobnih pobud odhajajo preko meje. Tu gre za mlade ljudi, ki v svoji nepremišljenosti upajo, da bodo nekje v svetu prišli do lahkega zaslužka in udobnega življenja. Toda že pri prvih korakih v tujini naletijo na stvarno stanje in doživijo težko razcc-aranje. Rankovič je. omenil stališče nekaterih dežel, ki takim osebam dajo status političnih beguncev, Čeprav jim je dobro poznano, da pobude, iz katerih so zapustili svojo deželo, nimajo nobene zveze s politi ko. Nasa predstavništva v tujini potem podvzemajo vse, v soglasju z načeli mednarodne ga prava, da jim nudijo vso možno pomoč in zaščito, posebno kadar take osebe, razoČa= rane in brez-sredstev za obstoj, prosijo za vrnitev domov.
Na koncu je Rankovič izjavil, da' je potrebno obstoječe zakone in uredbe, ki se na= našajo na emigrante, izpopolniti in vskladiti z dosedanjo prakso v smislu tega, kar je rekel v intervjuju. Zvezni izvršni svet je zato ustanovil posebno komisijo, ki bo pro= učila vsa ta vprašanja in pripravila potrebne predloge. Pričakuje se, da bo izvršni svet kmalu v stanju izdati potrebna navodila, ki se tičejo tako izseljevanja kot vse= Ijevanja v Jugoslavijo.
OD -MESECA DO MESECA
Glavna proslava 20-letnice revolucije ih upora v Jugoslaviji-se je vršila v Titovem Uzicu, kjer je Rankovič odkril spomenik Ti tu, a Tito je govoril na Velikem mitingu i .julija.
novitve NATA in nato do varšavskega pakta, je ugotovil Tito. Zaupanje'v ZN je znatno zmanjšano, toda Številne male in srednje države ne bodo dopustile, da bi se njihova usoda reševala za njihovimi hrbti. To je
V svojem govoru je Tito primerja.1 sedanji že bilo dokazano na zadnjem zasedanju gl. mednarodni položaj s položajem pred 22 le= skupščine ZN in bo ponovno dokazano na se= ti in obtožil zahodne sile, da sledijo isto stanku šefov neopredeljenih držav v Beogra
politiko napram Nemčiji kot so jo sledile takrat v upanju, da se bo Nemčija obrnila proti Sovjetski Zvezi. Popuščanje Hitlerju in fašizmu je razbilo Ligo Narodov, a ne= razrešeni svetovni problemi, ki jih je za= pustila zadnja vojna, grozijo sedaj tudi Združenim Narodom. Tito je dalje obtožil zahodne države, da so pozabile na Atlantsko Listino, ki sta jo med vojno sestavila Roo^
du v septembru.
Potem ko je Še enkrat opisal odnose med Jugoslavijo in vzhodno-evropskimi državami in sovražno propagando iz Albanije in Ki= tajske, je Tito kritiziral dejstvo,da so se proslave Spominskega Dne na 'Čast pad = lim ameriškim vojakom v ZDA udeleževali tudi ustaši, ki so se v zadnji vojni bori li proti zaveznikom. Pripomnil je tudi,da odgovorni zahodni državniki zelo redko na
Al
sevelt in Churchill. Kolonialni narodi so ugotovili, da Atlantska Listina ne velja za padajo Jugoslavijo, čeprav se ne strinja nje in da se morajo boriti za svojo svobodo jo z njenim režimom in ideölogijo, medtem z orožjem v roki.(Pri tem ni omenil,da je ko vzhodno-evropski voditelji počenjajo bila Atlantska Listina v enaki meri namenje ravno obratno vkljub svojim pridigam o so na evropskim kot drugim narodom v svetu in cializmu. To vzbuja nezaupanje tudi v dru da je Sovjetska Zveza enostavno pogoltnila baltske države in da njeni "sateliti" nima= jo nobene pravice do samoodločbe. Debata'o tem bi verjetno "samo povečala mednarodno
g ih državah, ki %ajo socialistična nagnje nja.
Zunanji minister Koča Popovič je bil ha uradnem obisku v Sovjetski Zvezi,kjer
Rippet ost''.)
;'^fl|l?'/bis.tina Združenih Narodov je enako zlora je- Vodil razgovore z Gromykom. Bil je tu= oljena, tako da. je najpreje prišlo do usta= di na sprejemu pri HrušČovu in v Leningradu.
Na kosilu, ki ga je v njegovo čast prire= dil Gromyko v Moskvi, je Popovič poudaril cilje jugoslov. zunanje politike mirnega sožitja med državami* z različnimi družbe= nimi sistemi in izjavil, da razlike, ki obstojajo med Jugoslavijo in Sovjetsko Zve zo ne bi smele preprečevati razvijanje do= brih odnosajev med obema deželama.-Skupni komunike, ki je bil izdan v MoskviL in Beo= gradu,pravi, da so jugosl. in sovjetski po gledi na mednarodna vprašanja podobni in da se včasih tudi ujemajo.
Po obisku italijanskega zunanjega mini= stra Segnija Jugoslaviji so izdali skupno poročilo, v katerem je med drugim recfeno, da narodne manjšine predstavljajo "element tesnejših stikov in skupnega razumevanja" in da sta obe vladi odločeni razvijati od= noše na osnovi sodelovanja in dobrega so= sedstva.
Na obisku je bil tudi predsednik sene= galske vlade.
Kardeljev obisk v Londonu se je podalj Šal za nekaj tednov (ne dnevov). Obenem z njim so bili njegova žena in njegov sin in hči. Obiskal je Cambdridge, Oxford, BBC, Edinburgh, Festival Hall v Londonu, MacmH= lana in Geitskella. Kupil je dokaj knjig in gramofonskih plošč. OBSERVER poroča,da mu je najbolj vŠeČ' britanska klima in pa disciplina ter snaga angleškega ljudstva. Kot"Balkancu"so mu bile zlasti všeč dolge disciplinirane vrste ljudi, ki Čakajo na avtobuse, kino, itd. Bil je presenečen,ko je videl ljudi hoditi v parkih po travi. "Britanija je kot dobro vzdrževan vrt,"je izjavil. Prisegel je tudi, da se ni nikdar, boljše zabaval v svojem Življenju.- Na je= sen.bo v Londonu izšla njegova knjiga o kitajski kritiki mirnega sožitja med naro= di.
Dr.Aleš Bebler, ki je bil doslej pred= sednik odbora za zunanje zadeve zvezne skupščine, je bil postavljen za veleposla nika v Indoneziji.
Ob 20-letnici revolucije so objavili na slednje podatke: Jug.KP je Štela ob za6et= ku vojne 12,000 članov. 9*000 Članov,vklj. 10 Članov predvojnega CK, je padlo za časa vojne. Skupno z onimi, ki so bili sprejeti za Člane med vojno, je padlo 25.000 članov in voditeljev KP ter preko 50.000 članov SKOJ-a. Na koncu vojne je KPJ štela iLjl.000 Članov. Danes jih Štej®1,700.000.‘
Zvezna vlada je odobrila kredite za raz voj televizijske mreže, ki trenutno obsega samo 15^ Jugoslavije.Do 1965.leta bo vsaj pol milijona ljudi imelo svoje TV aparate.
GOSPODARSTVO: 1|5$ prebivalstva Slovenije je zaposleno. Produktivnost dela je nad jugosl.povprečjem. Isto velja za zaslužč ki znaša fkrog 22.000 mesečno na zaposle no osebo. To so številke* ki jih je nave del Stane Kavčič, predsednik gl.odbora slovenskih sindikatov, skupini novinar= jev iz drugih republik.
Zoran ^agar, direktor slovenske ,sek= cije jugosl. investicijske banke, jč bil postavljen za glav. direktorja te banke. Dosedanji gl.direktor Nikola MiTjanič je postal predsednik upravnega odbora.
Vrednost jugosl.izvoza v prvi polovi3 ci tega leta znaša 8l milijard dinarjev, kar predstavlja samo hh.8$ predvidenega izvoza za 1961. Najbolje so.se odrezale industrije nafte. Železa in jekla ter tekstilnih in prehrambenih.izdelkov, ki so presegle izvozni načrt. Izvoz agrar^ nih izdelkov je dosegel U8$ letnega na= Črta. Najboljše so se prodajali polje= deljski izdelki. Živina in ribe. Trdijo, da se bo končna slika izvoza popravila v zadnjem Četrtletju, ko bo dokončanih nekaj večjih ladij.
V Jugoslavijo bodo uvozili: 12.000 ročnih ur, 1.000 sesalnih aparatov za prah, 250 kotlov za električno gretje vode in l50 aparatov za sušenje rok iz Sovjetske Zvezej 5.000 foto-aparatov in 1|00 električnih gramofonov iz Vzhodne NemČijej 1|8.000 m2 foto-papirja iz Ma= džarske; lliO pralnih strojev iz Cehoslo vaŠkej IiOO hladilnikov iz Zahodne Nemci je in 10.000 vžigalnikov ter večje koli= Čine magnetofonov in Žepnih tranzistor= jev iz Avstrije.
Zadnjič sem .omenil zaloge pohištva in opreme, ki se kopičijo v skladiščih posa meznih tovarn zaradi visokih cen. Sedaj so objavili, da se kopičijo tudi zaloge tekstilnih izdelkov, katerih vrednost ce ni j o na 2ii milijard dinarjev, 7 milijard več kot pred enim letom. Samo volnenega materiala je na razpolago osem milijonov kvadratnih metrov.
Izgradnja povprečno velikega stanova= nja stane sedaj h milijone dinarjev v pri meri z 2 milijoni dinarjev pred tremi le= ti. Vzrok je v povečanih cenah gradbenega materiala, zlasti opeke in cemetnih izdel kov. Pravijo, da je povečanje cen neopra= viČenb, ker podjetja, ki izdelujejo ta ma terial, ne izkoriščajo svojih strojev do polne kapacitete vkljub povečanim potre= bam, S tem ustvarjajo pomanjkanje materia la in višje cene,kot v kapitalizmu.
IVAN STANIČ