^aMDEIJO Eden najbolj očividnih dokazov, kako je prodrla Cerkev v srednjem veku v vse življenjske prilike, so viteški redi, zveza meništva z viteštvom. Viteške rede je rodilo križarsko gibanje. Nadalje so bili ti redi potreba, ker so bila v jjeruzalemskem kraljestvu krščanska le mesta, dežela je ostala mohamedanska ter kristjanom sovražna. Križarske vojeke iz zapada so za časa njih bivanja iV Palestini lahko zajezile mohamedansko nevarnost, vendar so se morale zopet vrniti nazaj v domovino. Radi tega so se organizirala društva, ki so imela nalogo, mirne romarje spremljati skozi sovražne vasi ter streči bolnikom. Ta prvotna društva so postali redi z obljubami. Trije glavni narodi, ki so se udeleževali križarskih vojn: Francozi, Italijani ter Nemci, so ustvarili vsak svoj /viteški red v času, kakor so pač posegali v križarske pohode. Francoski viteški red je dobil ime »templjarji«, italijansld »Janezov red« in nemški »nemSki viteški red«. Predstojnik viteškega reda se je imenoval veliki mojster, vodja vitezov v boju maršal. Papeži so potrdili in obdarovali viteške rede radi zaslug za krščanski vzhod z mnogimi predpravicami. Kak naj bi bil viteški redovnik, je označil sv. Bernhard z besedami: »Kristusov vitez bi naj živel strogo ter v pokorščini, trezno ter zmerno, brez žene, otrok ter imetja, skupno, resno, vedno na delu, ko-t sovražnik zunanjega bleska in posvetnih naslad. Jezdi naj na krepkem ter čilem konju v bitko, hrepeni naj le po zmagi, ne po slavi, naj ne pričakuje zmage iz lastne moči, ampak od Boga. Naj bo ponižen kot jagnje, pogumen kot lev, menili in vitez.« Templjarji. Leta 1118 so obljubili francoski vitezi jeruzalemskemu patrijarhu poleg navadnih redovnih obljub tudi to, da bodo skupno ščitili in branili sveto deželo z lastnim življenjem. V Jeruzalemu jim je bilo odkazano bivališče na kraju nekdanjega judovskega templja, odtod se jih je oprijelo ime templjarji. Njih grb je bil konj z dvoma vitezoma, redovna oblcka beli plašč z rdečim križem. Red se je hitro razmnožil z dotokom iz zapadne domovine. Pri padcu trdnjave Akkon (leta 1291) so se umaknili templjarji na otok Ciper in od tamkaj na Francosko s sedežcm v Parizu. Red je razpustil leta 1311 papež Klement V. na zahtevo francoskega kralja. Janezcv red. ItaHjanski trgovci iz mesta Amalfi so ustanovili leta 1048 v Jeruzalemu zatočišče (hospital) za bolne romarje. Zavod se je povspel že pri prvem križarskem pohodu do znatnega ugleda. Združila se je ž njim še druga organizacija bolniških stvežnikov sv. Janeza. Ta skupna družba je bila spremenjena lcta 1120 v posebcn viteški red, kojcga cilj je bil: obramba svete dežele. Ko se ]« polastil leta 1187 sultan Saladin Je- ruzalema, so se morali Janezovi vitezi umakniti. Naselili so se na otoku Cipru, so se borili od tamkaj proti Turkom; leta 1310 so osvojili otok Rhodus, ki je postal njihov glavni sedež. Tukaj so se držali do leta 1522, a so se morali umakniti turški premoči. Naselili so se na otoku Malta ter se bojevali zmagoslavno proti mohamedancem v Afriki, dokler jim ni iztrgal otoka Napoleon leta 1798. Red obstoja še dandanes in ima svoj sedež v Rimu. Nemški viieški red. Od leta 1128 je obstojala v Jeruzalemu sprejemnica za nemške romarje, kjer so bili deležni postrežbe tudi bolniki. Celo nemško družbo je pregnal leta 1187 sultan Saladin iz Jeruzalema, odkoder se je podala h kršcanski vojski pred trdnjavo Akkon. Tukaj je bila družba preosnovana v viteški rocl z nalogo: braniti sveto deželo. Red se je razmnožil in njegovi vitezi so se posebno odlikovali v bojih pred turško trdnjavo Damiette (1219). Veliki mojster Hermann je določil red za pokristjanjenje Prusije. Do padca trdnjave Akkon (1291) je stoloval red tamkaj in se udeleževal bojev po sveti deželi. Po kratkem bivanju v Benetkah se je preselil v nemški Marienburg leta 1309. Pod Avstrljo se je ohranil red kot duhovno vojaška ustanova do današnjega dne. Štajerskim Slovencem je ncmški viteški red dobro znan po župnijah ter obsežnih posestvih krog Velike Nedelje, Ormoža, Sv. Miklavža, Središča itd. — Zadnji veliki mojster je bil ali Se najbrž je bivši avstrijski nadvojvoda — Evgen. * Zveza katcliških ženskih Grganizasij na svetu je imela preteldi teden svoje 8. voliko zborovanje v Rimu. Ta zveza je bila ustanovljena leta 1910. Glavni predmet razprav in predavanj je bil »Dvig moralnosti v družini« in pa »Molitev s Cerkvijo«. Posamezne zastopnice dekliških organizacij so podale poročila, kako se pri njih razširja liturgicno gibanje. Med predavateljicami je tudi bila Poljakinja Dermaloviez, ki je govorila o katoliškem bratsvu.