»oftelna plačana w kuiutib
Leto X, St. 117
UubVima, sreda 22. mftfa 1929
Ce*ia 2 Din
mifa meatAto M Ote, toosemstvo 40 Dio.
Urodntftroi a. Knaffifeva oKca L TeMoa Mm
3122, 3123, 3124, 312« fc »136. Maribor: Aleksandrova ecata U. TeMoa
k. 440.
Cofle: Koceoov« aLi. Teleta« ttenf. MO. BofcopM m m vračajo. . Oafcai po tarife.
Ifofavnlitvo. LjuMUui*, Hrc*erwv» « U Teleioo U. J122, il2i, J124, JI25. 3124 lueratal oddelek: Ljubljana. Pr«ie*nov
ulica 4. lekefoo 4i 2442. Podružnic« Maribori Aleksandrov« cest
it. 11 Teleloo it 456 Podružnica Celje: Koceoov« olica it 2.
Telefon it 190 Računi pri poŠt ček. tavodih. Ljubljana M. 11^42, Praha čisto 78.180: Wies Nr. 106.241
Obnovitev in poglobitev Male antante
Včeraj so hile v Beogradu obnovljene zvezne pogodbe In obenem podpisana skupna arbitražna pogodba med državami Male antante
Ljubljana, 21. maja.
Beograjska konferenca Male antante je prinesla že v prvem delu pomembne rezultate.
Prijateljska pogodba med vsemi tremi zaveznicami, ki je imela v kratkem poteči, se je obnovila za nadaljnjo dobo. Seveda ni nihče pričakoval česa drugega, zakaj Mala antanta se je bila ta čas tako močno utrdila, da si sploh ni mogoče več predstavljati podonavske srednje Evrope ter Balkana brez nje. Lahko se reče, da računa danes .vsa Evropa z njenim nadaljnjim obstojem in tako je povsem logično, krat-komalo samo ob sebi umljivo, da se zavezniška in prijateljska pogodba podaljša tudi po prvi desetletnici nacijo-flalne svobode.
Novo je, da se je zavezniška in prijateljska pogodba izpopolnila s posebno arbritražno pogodbo, ki veže vse tri članice. Te vrste pogodbe, po katerih se države zavežejo na nevtralno razsodišče tv slučaju medsebojnih sporov, so eden najobičajnejših instrumentov miru v sodobni Evropi. Društvo narodov, v katerega okrilju so se pričele sklepati, je stremelo za tem, da se razširijo na čim večje število držav, ne morda v obliki, da bi se sklepale skupne pogodbe, marveč v obliki regijonalnih paktov. Eden takih paktov je tudi razsodiščna pogodba, ki so jo pravkar podpisaH diplomatski zastopniki Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije v Beogradu.
Za moment se ta pakt ne zdi aktualen, zakaj zveza Male antante je tako kompaktna, da bi ne bilo treba misliti na modalitete za reševanje eventualnih medsebojnih sporov. Ali s perspektive splošne evropske situacije bi se moglo smatrati kot nedostatek dejstvo, da države Male antante niso imele med seboj pogodbe tudi glede razsodišča, ki jo imajo vendar mnoge države, tudi take, ki jih niti ne veže tako tesno prijateljstvo. Sedaj je odpravljen tudi ta nedostatek in vse oblike diplomatskih dogovorov, ki so v evropski mednarodni politiki dandanes običajne in zaželjene, so realizirane prav tako v osnovi Male antante.
Sicer poteka beograjska konferenca
V	običajnem soglasju, kakor naglašajo vsa poročila. V tem ni nikakega olep-Šavania, zakaj soglasje Male antante je zares popolno. Mednarodna politika
V	Evropi se v zadnji dobi razvija v smeri, ki potiska v ozadje probleme, tičoče se le ene ali druge države posamezno in v ospredje stopajo zadeve, ki se tičejo Male antante kot celote ali vsaj dveh njenih članic. Povsem logiono je, da mora tak razplet vnanje-politične situacije kompaktnost male trojne zveze samo ojačiti. Tako rekoč samo od sebe se razvija, da nastopajo diplomatski predstavniki vseh treh držav skupno v vedno številnejših primerih. S tem se seveda Mala antanta vedno izraziteje uveljavlja v politiki tako na Balkanu kot v podonavski srednji Evropi in v slučajih, ki se tičejo celote kontinenta, n. pr. pred ženevskim forumom.
Prav tako je znamenje napredujoče trdnosti Male antante, da se prijateljstvo in zavezništvo izpopolnjuje tudi v področjih, ki niso neposredno v zvezi z diplomatskimi akcijami. Tudi delo za gospodarsko Malo antanto spada semkaj; rodilo sicer doslej še ni konkretnih rezultatov, ker je akcija šele v pričetku, a je že sedaj znak, kako je maloantantna zveza v skladu z iskrenim razpoloženjem prebivalstva in s stvarnimi interesi vseh treh držav.
Lepe besede, ki jih je izrekel češkoslovaški vnanji minister Beneš pravkar o Mali antanti, točno m iskreno izražajo misli prebivalstva v vseh treh državah. Skeptiki so davno izgubili vso osnovo za svojo skepso glede obstoja male trojice zveze in morajo priznati. da so se motili. S svojimi stalnimi konferencami predstavlja Mala antanta prav posebno mednarodno organizacijo. zelo živahen aparat, ki tako rekoč avtomatično reagira na pojave v političnem svetu in ostaja s tem zelo gibek instrument naše varnosti v sodobni Evropi.
Aretacije v Zagrebu
Zagreb, 21. maja r. Preko Binkošti je zagrebška policija izvršila ponovne racije, da očisti mesto sumljivih elementov Zlasti na periferiji so policijske straže legitimirale mnogo ljudi. Kdor se ni mogel zadostno iz- > kazati, je bil aretiran. Že pri prvi raciji v nedelio je bilo aretiranih 65 oseb. ki se nahajajo v policijskih zaporih in bodo povečini izgnane iz Zagreba.
Beograd, 21. maja p. O današnjih konferencah zunanjih ministrov Male antante, je bil izdan naslednji službeni komunike:
»Trije ministri držav Male antante so se sestali danes, 21. maja, dopoldne in popoldne. Nadaljevali in zaključili so razmotrivanje splošne politične situacije, pri čemer so ugotovili popolno istovetnost svojih pogledov na to situacijo. Posebno so Proučili tudi odnošaje svojih držav do sosednjih držav in konstatirali, da se ti odnošaji razvijajo normalno.
Nato so trije ministri, inspirirani po priporočilu Društva narodov, razpravljali o vprašanju splošne po-godbe o miru in arbitraži med svojimi državami. Ta splošna in skuPna pogodba za vse tri države je bila podpisana na današnjem popoldanskem sestanku. Ministri so obenem podpisali tudi protokole, s katerimi se podaljšujejo istovetne zvezne pogodbe.
Prihodnji sestanek treh ministrov bo jutri dopoldne ob 10. v ministrstvu zunanjih del.«
Jan Šeba, rumunski poslanik Filodor, praški rumunski poslanik Emandi, naš poslanik v Bukarešti Čolak-Antič, naš poslanik v Pragi dr. Angjelinovič ter višje uradmštvo češkoslovaškega in rumunskega poslaništva v Beogradu.
Po popoldanskem sestanku so zunanji ministri odšli v rumunsko poslaništvo, kjer jim je bila prirejena svečana čajanka, ob 8. zvečer pa so se udeležili banketa, ki ga jim je priredil predsednik vlade general Zivkovič v gardij-skem domu na Topčideru. Beograjska posvetovanja ministrov bodo jutri zaključena.
Pričetek konference
Beograd, 21. maja p. Včeraj se je pričela v Beogradu letošnja konferenca Male antante. Rumunski zunanji minister Mironescu je dospel s svojim spremstvom že V nedeljo zvečer v našo prestolnico, čsl. zunanji minister dr. Beneš pa je v spremstvu svoje soproge dopotoval preko Maribora in Zagreba v ponedeljek zjutraj. Oba sta bila svečano sprejeta.
Dopoldne ob 9. sta se gg. Beneš in Mironescu najprvo vpisala v dvorsko knjigo, nakar sta položila na grob Neznanega junaka na Avali krasne vence. Po povratku v mesto se je vršil v salonu zunanjega ministrstva prvi sestanek ministrov, s katerega sta gg. Beneš in Mironescu odšla drug za drugim na dvor, kjer sta bila od kralja sprejeta v avdijenci.
Po skupnem obedu, ki ga je priredil minister Kumanudi, se je ob 4. popoldne vršil drugi sestanek ministrov.
Komunike o ponedeljkovih posvetovanjih
Na obeh sestankih so zastopniki Male antante razpravljali o obči politični situaciji ter zlasti o vprašanjih, ki se sedaj nahajajo pred Društvom narodov. Konstatirali so popolno soglasnost v svojih pogledih. O obeh konferencah je bil zvečer izdan sledeči komunike:
»Trije ministri Male antante so obrazložili najprej splošno politično situacijo, nakar so razpravljali o vprašanju manjšin. Določili so skupno stališče z obzirom na eventualno razpravo tega vprašanja pred Svetom Društva narodov v Madridu.«
Včerajšnje konference
Zunanji ministri držav Male antante dr. Beneš, Mironescu in dr. Kumanudi so danes nadaljevali v ponedeljek prekinjena posvetovanja. Dopoldanska kon ferenca je trajala od 10. do 12., popoldanska pa od 16. do 18. Opoldne so zunanji ministri sprejeli novinarje Male antante v slavnostni dvorani zunanjega ministrstva in se dalje časa z njimi razgovarjali. Ob tej priliki je bilo med ministri in novinarji dogovorjeno, da jih ob 11. doipoldne vsi trije zunanji ministri sprejmejo skupno in jim podajo skupno izjavo.
Obed na dvoru
Zatem se je ob 1. vršil na dvoru svečan obed na čast zunanjim ministrom Male antante. Obeda so se udeležili Nj. Vel. kralj, zunanji ministri dr. Beneš, Mironescu in dr. Kumanudi, predsednik vlade general Zivkovid in ostali naša ministri, češkoslovaški poslanik
Uspehi beograjske konference
Beograd. 21. maia č. Zunanii ministri Male antante nadaljujejo svoie delo. Že na včerajšnjem sestanku so mogli ugotoviti, da so njihova naziranja glede na odprta vprašania v današniih mednarodnih odno-šajih, ki zanimajo v prvi vrsti države Male antante, v polni meri soglasna in da morejo poleg sedanje prijateljske in zavezniške rogodbe Dovsem odob.iti, tudi trojni arbitražni pakt, ki bo še bolj pripomogel k ustvaritvi popolnega prijateljstva in popolnega sodelovanja med Češkoslovaško, Ru-munijo in Jugoslavijo. Glede na mednarodni položaj imajo Rumunija, Jugoslavija in Češkoslovaška ista naziranja v vseh aktualnih vprašanjih. V svojem prvem kratkem, a jasnem komunikeju so ministri Male antante že včeraj povdarili popolno istovetnost svojih naziranj. Na današnji konferenci, ki je bila dopoldne in popoldne se je razpravljalo o vseh sproženih vprašanjih in o ustvaritvi trojne arbitražne pogodbe. Na današnjem sestanku je bil izvršen značilen akt, ki pomeni še močnejšo učvrstitev prijateljstva in zavezništva držav Male antante in ki ima zlasti poseben pomen za njene neprijatelie, ki so govorili o disharmoniji v Mali antanti, in sicer v trenutku, ko ie postala močan Činiteli v mednarodnem življenju. Pakt prijateljstva, ki se je danes podaljšal, in arbitražna pogodba, ki je bila podpisana med državami Male antante, sta nov dokaz za miroljubno Evropo, da Mala antanta ojačuje svoje edinstvo v svrho uspešnega obvarovanja miru med narodi.
Zunanji ministri na umetniški razstavi
Beograd, 21. maja. p. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes posetil češkoslovaški dom in šolo v Studeniški ulici, kjer so ga pozdravili zastopniki češkoslovaške kolonije. Dr. Beneš je izrazil ob tej priliki svoje zadovoljstvo nad delom češkoslovaške šole. Za tem je posetil umetniško razstavo društva Cvete Zuzorič v spremstvu rumunskega zunanjega ministra Mironesca in zastopnika našega zunanjega ministra dr. Kiimanudija ter članov češkoslovaška in rumunske delegacije.
Zaključek konference novinarske Male
antante
Po trodnevnih posvetovanjih je novinarska Mala antanta včeraj uspešno zaključila svoje delo
Konferenca zastopnikov tiska Male an- I čila nade, ki so se vanio polagale. Tako gle-tante se je pričela v nedeljo ob polnošte- ^e medsebojni sporazum, kakor tudi gle-vilni navzočnosti češkoslovaških, rumun	""	---------
skih in jugoslovenskih delegatov. Predsedstvo celokupne novinarske Male antante ie prešlo letos iz rok rumunske delegacije na Jugoslavijo ter vodi konferenco predsednik jugoslovenske delegacije zastopnik »Jutra« g Vladislav F a b j a n č i č, ki ie v svojem pozdraynem govoru obrazložil Domen letošnjega zasedanja Ko so tajniki posameznih nacijonalnih delegacij prečitali svoja poročila se je razvila živahna razprava o poglobitvi propagande za ideie Male antante in o preureditvi tiskovne organizacije M. a. Razprava se je nadaljevala tudi v ponedeljek, nakar sta bila izvoljena dva pododbora, da pripravita resolucije in sklepe za zaključno sejo.
Komunike o delu novinarske Male antante
O konferenci novinarske Male antante je bil danes izdan naslednji komunike:
cKonferenca novinarske Male antante. ki se je vršila v Beogradu 19., 20. in 21. maja 1929, je končala delo svojega \. rednega zasedanja. Po zaslišanju poročil, podanih od treh nacijonalnih komitejev, in po razpravi o teh poročilih, je konferenca soglasno ugotovila istovetnost stališč tiska treh zavezniških držav, ki se tičejo glavnih načel politike Male antante. Od osnovanja novinarske Male antante je ta skupna organizacija stalno napredovala ter popolnoma iipravi-
de na skupno obrambo istovetnih interesov treh držav, je novinarska Mala antanta rodila lepe sadove in je čvrsto odločena nadaljevati dosedanje delo ter ostati zvesta svojemu prvotnemu programu, proučujoč najprimernejša sredstva za ojačenje in razširjenje svojih namenov«
Inozemski novinarji pri ministru pravde
Po končani konferenci je novinarje Male antante sprejel minister pravde dr. Srškifi in obljubil inozemskim novinarjem, da jim bo^ jutri ob 1. popoldne podal izjavo o položaju v Jugoslaviji.
Banket zunanjega ministrstva
Opoldne je na čast novinarjem Male antante priredil v hotelu »Srpski kralj« direktor tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva šapcnjič svečan banket, ki se ga je udeležilo okoli 100 povabljencev. Na banketu je imel gosp Šaponjie lep govor, ▼ katerem je pozdravil goste, nakar je govoril predsednik našega nacijonalnega komiteja gosp.^ Vladislav Fabjančič, za njim pa direktor češkoslovaškega tiskovnega urada, direktor rumunskega tiskovnega urada in več drugih govornikov. Zvečer so se novinarji udeležili velikega banketa, ki ga je priredil na čast ministrom in delegacijam zavezniških držav ministrski predsednik general Zivkovie v gardijskem domu na Topčideru. Jutri si bodo češkoslovaški in rumunski novinarji ogledali Beograd, zvečer pa se bodo odpeljali v Sarajevo.
Devet let dela za mir in konsolidacijo
Pomembni nagovori zunanjih ministrov na sinočnjem
svečanem banketu
Organizacija ministrstva pravde
Organizacijska uredba je bila včeraj podpisana — Ministrstvo se deli na pet oddelkov in šteje 117 uradnikov
Beograd, 21. maja p. Danes je bila podpisana uredba o organizaciji ministrstva pravde. Ministrstvo se deli na
pet oddelkov.
Prvi oddelek je siplošen im obsega min;strov kabinet, odisek za področje apelacijskih sodišč v Beogradu in Skop-lju ter velikega sodišča v Podigorici, odsek za področje banskega stola v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu ter višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Spi'bu in odsek za področje ape-lacijsikega sodišča v Novem Sadu.
DrugI, pravni oddelek se deli na odsek za civilnopravne zadeve, na odsek za kazensko-p ravne zadeve in odsek za mednarodnopravni promet.
Tretji oddelek je zakonodajni ter se deli na odisek za izdelavo zakonskih načrtov, od'sek za uvajanje zakonov in za nadzorovanje uporabe zakonov ter v odsek za proglaša nje zakonov in urejevanje zakonskih zbornikov. iV četrti oddelek spadajo kazenski in
slioni zavodi ter gospodarsko-računski posli. Deli se na odsek za kazenske zadeve ter odsek za gospodarsko-ra-čunske posle.
V peti oddelek spadajo verske zadeve; ta oddelek se deli na odseke za pravoslavne, za katoličane, za muslimane in v odsek za ostale vere. Ministrstvo pravde ima 117 uradnikov, od katerih je pet načelnikov, 5 sodnih inšpektorjev, 9 administrativnih inšpektorjev m 7 tajnikov. Ostalo uradništvo spada v nižje kategorije.
Uredba o izvajanju cestnih zakonov
Beograd, 21. maja p. Minister za javna dela Savkovič je podtpisal danes uredbo o izvajanju cestnih zakonov.
Minister Frangeš obolel
Beograd, 21. maja p. Minister za kmetijstvo dr. Frangeš je obolel na hripi.
Beograd. 21. maia o. Nocoi se ie v ofi cirskem domu na Topčideru vršil na čast zunanjih ministrov Male antante svečan banket, ki ga ie priredil oredsednik vlade general Zivkovič >n ki se za ie udeležilo okoli 400 povabljencev, med niimi vsi ministri. ofieirii kralieve garde, češkoslovaška. rumnska in iugoslovenska delegaciia, ves diplomatski zbor. novinarii in mnoge ugledne osebnosti. Med banketom ie imel zastopnik zunaniega ministra
dr. Kosta Kumanudi
daljši govor, v katerem ie izvaial med drugim:
»Sestanki Male antante. ki se redno vrše leto za letom, so prinesli Drav srečen rezultat. da so se ustvarile in čim boli oiačile zveze prisrčnega priiatelistva in vzaiemne-ga spoštovania. zveze, ki so od samih oo-četkov zbliževale liudi. katerim ie v Mali antanti ooverieno vodstvo zunanie nolitke. Ta duh ie postal že tradicionalen in niemu se imamo zahvaliti, da ie ta politična kon* blnaciia olačena še z intlmnostio čustev. To ie zelo redko dejstvo v mednarodni zgo> dovini. ki ga ie treba zabeležiti.
Solidnost tako moralna kakor realna, ki jo kaže Mala antanta. izbaia iz dveh prvo bitnih vzrokov. Pred vsem to ni umetna tvoiba. izdelana v tišini ministrskih kabi netov in z nalogo, da bi se odstranila kaka eventualnost ali da bi se obšle kake prehodne točke. Izvor Male antante ie v svetovni vojni, v kateri smo dru? ob drugem na planjavah Dobrudže prelivali kri za isti vzvišeni cili: za osvoboienie in svobodo. Že tu se ie ustvaril lik naše nove razšir-iene domovine.
Naši trije narodi globoko občutiio svoio skupnost, ki nas ie prineliala drugega k drugemu in vzdržala v isti vrsti tudi v nai-črneiših dneh V naravi stvari ie bilo. da so se tri države, ki so se konstituirale po zaslugah teh nadčloveških naporov, čimboli organizirale in vzdržale ood zaščito miru svoio skupno akciio. zaoočeto na bolnem poliu. In isti voiaki. ki so postali mirni državljani. so v polni zavesti razumeli in odobravali. da ostaneio niihove neodvisne in svobodne države tudi nadalie zvezane v politični zvezi katere cilii so iasno obeleženi. V tem ie drugi razlog, iz katerega izvirajo zdrave in močne sile. s katerimi razpolaea Mala antanta.
Ti cilji, prav za prav en sam cilj, so isto-tako vzvišeni in čisti, kakor motivi, ki so jih izzvali. Mala antanta je bila ustvarjena, da bi služila kot odločen in vesten čuvar miru zaradi sebe same in zaradi vseh drugih. Mi smo trdnjava, zgraiena, da razbijemo vse poskuse in vsa podjetja, ki bi stremela za tem. da bi skalila t tihi atmosferi zbranost, v kateri žive vsi modri in delavni narodi. Meje so potegn>ene in državna ozemlja so določili »averaiki na svečanih sestankih v Parizu 1. 1919. z mirovnimi pogodbami, ki so bile tedaj zaključene in podpisane ter vsebujejo r tem pogledu zgodovinske obveznosti, katere se ne smejo kršiti.
Od tega časa se vsako leto sestajamo, ker je treba na eni strani bd<>ti, da ostaneio te svete pridobitve nedotaknjene, na drugi strani pa skrbeti, da se izpopolni in dovrši dragoceno delo miru, in da se prepreči, da bi se zopet kdaj za počela taka vojna. Celokupno naše prizadevanje je usmerjeno v smeri te osnovne ideje. Da je temu tako, o tem priča tudi to važno dejstvo, da nobena izprememba ministrov ali vlad ni mogla imeti niti najmanjšega vpliva na politično pojmovanje Male antante. Od prvega dn®. ko se je ustvarila, pa vse do d-rnp« ni M-^la antanta v nobenem trenotku zanustila poti, ki si jo ie določila in ki vodi k napredku naših držav in blagostanju naših narodov.« Minister dr. Kumanudi jp končal svoj go-
vor z zdravico kralju Mihaelu in preziden-tu Masaryku, nakar je povzel besedo češkoslovaški zunanji minister
dr. Edvard Beneš
in izvajal med drugim:
»Sestanki ministrov Alale antante so postali svečanosti tako rekoč iamilijarnega in intimnega značaja, kakršne so mogoče samo med prijatelji, katerih lojalnost, prijateljstvo in vdanost se je manifestirala že v najtežji vojni, ki se je kdaj vodila, in zatem v desetih letih po vojni, ki značijo za naše tri države zgodovinsko dobo, v kateri je bila rešena usoda nas vseh in v kateri so naši narodi razumeli, da smo rešeni.
V času sedmih let smo se sestaiali po dvakrat na leto. Srečen sem, da sem sodeloval na vseh teh sestankih in mogel sem ugotoviti leto za letom, da sloga s tovariši in prijatelji Rumunije in Jugoslavije vodi k napredku v konsolidaciji tako Evrope, kakor naših treh držav.«
Zatem je minister dr. Beneš navajal tež* koče, ki so že minile, težka leta 1919 do 1922 z vsemi konflikti in spori v centralni Evropi in razvoj evropske politike po tej dobi. Nato je nadaljeval: »Ako se pomi* sli na vse to, se more reči, da je skupini sil, kakoršna je Mala antanta uspelo pro« žiti odpor vsem poskusom, da bi se oviral izhod iz kaosa po vojni. Naša skupina ni nikdar opustila prilike sodelovanja pri oja* čitvi miru, pri zbližanju narodov ter ohra« britvi zaupanja ter vere v mir Moremo biti zadovoljni z izvršenim delom in z ra« dostjo vzdržujemo upanje v mirovno delo v mednarodnem sodelovanju.
Kljub vsemu prvotnemu skepticizmu Ma« la antanta raste in se krepi in skeptikov kmalu ne bo več. Ona se vedno jačje afir« mira in nadaljuje svoje uspešno delo za konsolidacijo. Današnji dan je prinesel v tem pogledu nov eklatanten dokaz, ko smo ne le podaljšali zvezne pogodbe med naši* mi državami, temveč sklenili tudi skupno in splošno arbitražno pogodbo.
Iz vseh teh razlogov je Mala antanta skupina, ki se bistveno razlikuje od sličnih ali-ians drugod in ki stoji nad vso notranjo politiko. ki je neodvisna od notranjepolitičnih dogodkov v naših državah. To ni izjava, to je prosta konštatacija notoričnih dejstev. To dokazuje tudi vseh 9 let dosedanjega obstoja Male antante.«
Minister dr. Beneš je končal z z/iravico Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji ter romunskemu kralju Mihaelu, nakar je govoril še rumunski zunanji
minister Mironescu,
ki je ravnotako povdarjal nomen današnjih sklepov, zlasti podpisa arbitražne pogodbe, podčrtal miroljubno in konstruktivno delo Male antante ter zaključil z zdravico kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku.
Naša delegacija za madridsko zasedanje DN.
Beograd, 21. maja p. Zastopnik zunanjega minstra dr. Kumanudi ie obvestil tajništvo Društva narodov, da bodo na sestanku Sveta Društva narodov v Madridu zastopali našo državo dr. Kumanudi. naš poslanik v Bernu dr TI i i a Štimenkovič in naš stalni delegat pri DN ter direktor političnega oddelka zunatvega ministrstva dr. Fo-if Minister kumanudi bo konce-n meseca odpotoval v Švico. k:er bo posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča. nato pa skupno z dr. Šumenkovičem odpotoval v Madrid, kjer se bo mudil do srede junija.
Svetozar Pribičevič konfiniran
Kakor je javil že »Ponedeljek«, je agencija »Avala« izdala 20. t. m. sledečo službeno objavo:
»G. Svetozar Pribičevič, minister v penziji, je pred dvema dnevoma dopo-toval iz Zagreba v Beograd.
Zaradi protizakonitih postopkov gospoda Pribičeviea je upravnik mesta (policijski direktor) v Beogradu izdal odredbo, ki je bila včeraj sporočena g. Pribičeviču: da se mu določa mesto svobodnega bivališča v Brusu pri Kruševcu.
G. Svetozar Pribičevič }e v spremstvu svoje hčerke in enega svojih prijateljev včeraj z avtomobilom odpotoval r imenovani kraj.«
Velika akcija proti novemu šolskemu zakonu
V Sloveniji je bila organizirana velika protestna akcija proti onim določbam v projektih novih šolskih zakonov, ki se tičejo verouka, prepovedi zasebnih šol, nastavljanja verouči-teljev in zastopstva cerkve v šoisKih odborih. Večini občin so bile predložene posebne resolucije, ki so jih župani v največ primerih tudi podpisali. Te resolucije zahtevajo od vlade, naj takega zakona ne predloži kralju, kralja pa pozivajo, naj zakona ne sankci-ionira. Kakor zatrjuje v škofovi tiskarni izhajajoči »Slovenski list«, je to resolucijo podpisalo okroa tisoč občin v Sloveniji.
Imenovanja in napredovanja v šumarski službi
Beograd, 21. maja p Minister za šume je bil snoči sprejet od kralja v avdijenci. Kralj je ob tej p. ki podpisal več ukazov o napredovanju uradnikov šumarske stro* ke pri vseh direkcijah Za ' m rskega nad* svetnika 1/4 pri direkciji šum v Ljubljani sta imenovana Josip Jelačin in Josip Le* vičnik, za šumarske nadsvetnike 1/5 Fran Jenčič pri »reškem poglavarstvu v Kočev* jn, Igo Kraut pri »reškem poglavarju v Kranju, Fran Lampe pri velikem županu v Mariboru, Anton Ružič pri sreskem pogla* varju v Mariboru, Gustav Hržič pri sre* skem poglavarju v Murski Soboti,^ Peter Škerl pri šefu šumske uprave v Kloštru, za šumarske nadsvetnike 1/6 Viktor Novak pri sreskem poglavarju v Ljubljani. Alojzij Rus pri šefu šumske uprave v Boh. Bistri* ci, Fran Miklavec pri šefu šumske uprave v Kranjski gori. Za eno skupino sta na« i predovala Dominik Šerjak pri sreskem po* glavarju v Krškem ter Štefan Kanoti pri sreskem poglavarju v Ivancu.
Zeppelinova" nesreča zbližuje Francijo in
Nemčijo
j Iz Trbovelj
Iz občinskih sej
I Ker se v javnosti razširja vest, da sem na I plenarni seji občinskega zastopa nastopil j proti šoli, da ščitim T P. D. na šikodo šib* kejših slojev si dovoljujem resnici na ljubo j ui v vednost javnosti podati sledeče poj as* nilo katerega istinitost bodo lahko potrdili I vsi gg. občinski odborniki.
V sedanjem občinskem zastopu tvorijo I večino gg. iz vrst prejšne S. L. S. in socija* I listične stranke. Novoimenovani občinski J odborniki, iz vrst gospodarskih krogov, so I potisnjeni v ozadje: dokaz temu je volitev I odsekov in šolskih odborov, na plenarni se* I ji dne 4. maja 1929. 2e na tej seji po izvr* i šenih volitvah, sem ugovarjal krivičnemu J postopanju, povdarjajoč, da gospodarski I krogi, kljub vsemu briskiranju od strani do« I govorne večine, ne bodo tvorili v občin* I skem zastopu nikaKe opozicije, ampak bo* I do lojalno sodelovali, ker se dobro zaveda* I jo dolžnosti, imajoč pred očmi dobrobit ob* I čine in občanov, upoštevajoč v polni meri I manifest njegovega Veličanstva kralja.
Pri sklepanju proračuna za leto 1929 sem I kot član finančnega odseka, na dveh po 5 I ur trajajočih sejah lojalno sodeloval. Za* I hteval sem obračun in bilanco iz prejšnjega I leta, ker se brez računskih zaključkov pro* I računa ne more vestno sestaviti in bi ne I mogel prevzeti soodgovornosti. Moji pTOš* I nji se ni ugodlio.
Na proračunski plenarni seji dne 16. ma* I ja, sem ponovno utemeljeval, da novoime* I novani gg odborniki brez predhodnega I obračuna ne morejo prevzeti odgovornosti I za pravilnost predloženega proračuna in I sem nato stavil sledeči predlog: V bodoče I naj se na vsaki plenarni seji občinskega za* I stopa poda poročilo o finančnem in gospo« I darskem stanju občine, o vseh dohodkih in I izdatkih, na podlagi proračunskih postavk; I šanžiranje ene postavke z drugo, se brez j sklepa občinskega odbora in odobrenja I nadrejene oblasti ne sme dogajati, nadalje I sem stavil pogoj: da se mora na prvi ple* I narni seji občinskega zastopa obravnavati I obračun oziroma računski zaključek za I prošlo leto Ako se ta predlog ne sprejme, I bi nikakor ne mogel glasovati za proračun. I V nadaljni razpravi, sem na predlog g. I Krušiča, katerega je podpiral g. Ahac, da se I morajo vodovodne cestne izlivke odstraniti, I svaril, naj se to nikakor ne zgodi, ker bi v I tem slučaju najemniki in oni posestniki, ki I še nimajo urejenih vodovodnih inštalacij I bili naenkrat brez vode, pri čemer me je j podpiral gospod ravnatelj inženjer Pauer, I kateri je predlagal, da se cela zadeva na* I tančno prouči, istočasno z vsemi občinskimi I podjetji, kopališče, kamnolom, pokopališče in druga, nakar se je izvolil tročlanski od* sek za proučevanje teh podjetij Gospod ravnatelj Pauer je obljubil, dati občini na razpolago vse potrebne strokovnjake, kate* re ima pri rudniku
|	Šestmilijonsko posojilo
j Glede najetja posojila v znesku 6,000 000 za zidavo šole v Hrastniku, po Din 5,000.000 in 1.000.000 Din za zidanje telo* vadnice gospodinjske kuhinje in stanova* n:a za učitelje meščanske šole v Trbovljah, sem zastopal mnenje, da se da to, zraven še druge potrebne stvari dograditi na bolj* I ši in cenejši način, ne da bi se v to svrho moralo najeti posojilo, nakar sem obrazlo* žil načrt, katerega bi brezdvomno mogla sprejeti tudi T P D.
Občina ima že najetega posojila v znesku 5,000.000.— Din ki pa ne zadostuje za do* vršitev že započetih javniti del, n. pr. ko* paiisca Od oostoječega posojila ima občina na razpolago le še malenkostno svoto, za* stavila pa je zanj vso občinsko nepremično imovino. Za najetje novega posojila, bode morala občina zastaviti davčno moč, katera je pa v občini Trbovlje jako nestabilna Kakor hitro ne izkaže T. P. D. dividend, zgubi občina za dotično leto velik del ob* črnskih doklad, kakor je bil to že slučaj v Zagorju.
V	sak dober gospodar se mora varovati dolgov. Novo posojilo bi se moralo najeti na davčno moč, kar znači, da je občina ne* sla v zastavljalnico zadnje imetje. S tem bi bil vsak nadaljni razvoj v Trbovljah, za dobo desetletja izključen. Za obrestovanje in amortizacijo že obstoječega in na novo najetega posojila bi morala občina plače* vati vsako leto 83/o občinskih doklad od direktnih davkov. Za dovršitev projektira* nil zgradb, po sedanjih načrtih, za kar se namerava najeti posojilo, ne bo zadostova* lo Din 6 milijonov, ker se bode moralo pri zgradbi šole v Hrastniku misliti na vodo« vod. Morali bomo torej ponovno iskati denar, uspeha pa ne bo, ker bodo izčrpana vsa jamstva, ki jih ima občina na razpo* lago.
V	preteklih treh letih se je občina zadol* žila, naredila v Trbovljah nekaj zgradb, vslet1 tega je prevladalo v Hrastniku mne* nje, da se mora stvariti v Hrastniku isto, kar je v Trbovljah, ker so to brezdvomno enakovredni občani. Na tak način so si ne* kateri gospodje ustvarjali sebi naklonjeno javno mnenje hrastniškega prebivalstva. Te* mu se brezdvomno ne da oporekati in je želeti, da bi se želji prebivalstva v Hrast* niku ugodilo.
Občina trga Trbovlje stoji pred nevar* nostjo, da se bodo občinske doklade za ru* darsko industrijo maksimirale. V tem slu* čaju bode padio vse breme in dolgovi na druge že itak jako šibke davkoplačevalce posestnike, nakar bi bil obstoj za vse po* sestnike, obrtnike in trgovce v Trbovljah resno ogrožen.
Na plenarni seji občinskega zastopa dne 16. maja sem vse to utemeljeval in svaril pred obstoječo nevarnostjo, v slučaju pre* komerne zadolžitve občine. Na to sem ob* razložil, kako bi se lahko izvršila nujna dela brez vsake nevarnosti in občutnejše obremenitve davkoplačevalcev z najvlud* nejšo prošnjo, naj bi se vsaj vzel predloženi načrt v ->retr;r, ker za na: c posojila je še	čas Vse prošnje in /arila niso
našla pri večini odmeva, kljuh temu, da v srcu ni bil uiti eden občinski odbornik pre« pričan, da je oosojilo prava rešitev Nato se je posojilo izglasovalo z vsemi proti 9 glasov on
Delovni in finančni prograr za desetletno dobo.
Tak program jc že svo'c?asno zahteval gospod veliki župan ljubljanske oblasti, naj mu ga občina predloži. Če ga je dobil mi ni ?nano Ma. bi se vestno in temeljito pro* i.čiti in ustva oodlago /.a u Jaljni dolgo« etni napredek -n razvoi trbovr ke občine nainuineišim delom o*eti takoj
V	pr.' "umi za leto 1929 o po«tavke: Pri meščanski š li za ograjo Din 175 000,
podpora otroškem- zavetišču Din 50.000,
'Ha mncgoGtojne
naših klijentov objavljamo vsako sredo zahvalnice o Figolu.
lekarna dr. S E M E LI Č, Dubrovnik 2.
Prejel sem Vašo prvo in drugo pošiljko FIGGLA, ki ste jih mi v redu poslali, za kar se Vam najprisrčneie zahvaljujem. Vaša specijaliteta ie zelo dobro delovala proti boleznim želodca in krčem. Prepriča! sem se, da so vaše štiri poslane steklenice mi pomagale, da se mi je vrnil tek, da lahko jem. Zato se vam zahvaljujem javno, naj Vam Bog da zdravje in srečo še mnogo let. Priporočil sem Vaše zdravilo mnogim mojim prijateljem, da jih poskusijo, če ne • več, vsaj eno steklenico. Skušal bom, da FlGOL spozna vsa moja okolica in izve za njegovo učinkovito moč. Obenem Vas prosim, da mi izvolite poslati tri steklenice FIGOLA.
Z odličnim spoštovanjem KOSTA VUKOVIC, Hrvatska Kostajnica. 31. V- 1928.
Razen za gori navedeno bolezen je Figo! sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t. j. želodcu in čre-vah ter ž njimi v zvezi bclezai ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemoroidov. Figol proizvaja in razpošilja proti povzetju
lekarna dr. Semelič v Dubrovniku 2.
Cena: 3 steklenicam 105 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din.
za pokopališče Din 150.000, skupaj Din 375.000, kateri izdatki bodo v pr.tiodnjem proračunskem letu odpacui.
Pri reorganizaciji občinske uprave in le pri majhnem štedenju b' se z lahkoto dalo prihraniti Din 273.000, skupaj Din 648.000. Tako bi se bodoči bčinski prora* čun uravnovesil, za splošno občinsko upra« vo, obrestovanje in amortizacijo že obstoje« čega dolga na 100% občinskih doklad na direktne davke. 50% od d*, sktnil davkov bi se pa določilo za investicije za daljšo do« bo let. 1 ari o bi znašale občinske doklade stalno na direktne davke 150% in bi se zvišale od sed'anjih samo za 23 odst. Občina bi imela vsakoletni stalni dohodek za inve* sticije oca. 1,300.000 Din. . \ tak enosta* ven in povsem z lahkoto izvedljiv način bi občina z dohodkom po n 13 milijonov tekom deset let lahko zgradila vsa potrebna poslopji. Lu^la bi na razp lago vedno te* koči denar, vsako leto 1,300.000 Din. Gra* dilo bi se premišljeno vestno in poceni, kar bi prav nič ne ovirale eventualne spremem* be občinskih odborov. Ako bi se pa najelo posojilo, katero je sklenje. , bode občina zazidala na hitro roko 6 milijonov, plačati bo pa morala zato pri dolgoročnem posoji« lu 12 milijonov, torej po nepotrebnem stTan vrženih težko pridobljenih 6 milijonov. Moj predlog ni bil upoštevan.
Na seji finančnega odseka in na plenarni seji, sem doslovno izjavil, da je v Trbov* ljah 95 odst. socijalno šibkih slojev in se jim od strani občine pomaga le na ta na« čin, da se da otrokom čim boljša šolska izobrazba, vsled teg* podpiram idejo zgrad* be nove šole v Hrastniku, na podlagi spre« daj navedenega načrta.
»Slovenčevo« zavijanje in gonjo proti moji osebi odločno odKianjam, javnost pa vljudno prosim d", o stvari razmišlja. Čist pred svojo lastno istjo, sem v občinskem zastopu vestno zastopal interese vseh dav* koplačevalcev. Lr obrekovaiec mi more podtikati, da sem zastopnik TPD. Vsaka nepoštenost se maščuje.
VINKO PAVLIN.
blagajne v Kranju
v ' Kranl, 21. maja Danes dopoldne se je vršil v Ljudskem domu ustanovni občni zbor okrajne blagajne za srez kranjski. Navzočih je bilo 65 zastopnikov, županov in občinskih odbornikov vseh občin iz kranjskega, škofjeloškega in tržiškega sodnega okraja. Okrajna blagajna šteje 63 izvoljenih zastopnikov ter 6 imenovanih.
Zborovanje ie otvoril in vodil mestni župan g. Ciril Pire, ki je prečital najvažnejša določila iz uredbe oblastne samouprave o instituciji okrajne blagajne. Zborovalce ie pozdravil imenom velikega župana sre-ski poglavar g. Josip Znidaršič.
Za volitve odbora je vladalo precejšnje zanimanje, ker je vsak sodni okraj skušal doseči čim več vpliva v odboru. Skupine od bivše SLS so imele svojo predkonferen-co, na kateri se niso mogli povsem zedi-niti zaradi kandidatov, zato so bili oddani glasovi zelo cepljeni. Z zborovanja je bila ooslana kralju vdanostna brzojavka. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog župana Ivan Lončarja iz Tržiča, da se izplačajo takoj okrajnim babicam in okrajnim slugam vsaj predujmi, ker niso dobili letos še nobenih plač. Z željo, da bi odbor deloval nesebično in v splošno korist okraju, je zaključil g. Pire ustanovno zborovanje.
Izvleček iz programov
Sreda, 22. mala.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Koncert radio-o-nkestra. — 18: Pravljice pripoveduje pisatelj Milčinsiki. — 18.30: Predavanje iz rastlinstva: — 19: Srbohrvaščina. 19-30: Zgodovina Slovencev. — 20: Pevski večer ge Lovšetove in koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 23. maja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti in reproducirana glasba. — 17: Jonny jazzband. — 18: Antologija slovenske lirike. — 18.30: Predavanje o modernih prejemnih aparatih. — 19: Ceščina. — 19.30: Podzemeljski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20: Baladni večer, izvaja radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila.
ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage.
—	21.40: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD li2: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gospodarske in borzne vesti. — 17.25: Radio-kvartet. — 20.25: Večerni koncert. — 22.15: Poročila. — 22.25: Ciganska godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Reproducirana glasba. — 20: Mešan večer. — 21: Koncert orkestra. — 22.25: Reproducirana glasba. — BRNO 17.45: Koncert NVagnerjeve glasbe .— 19.05: Koncert orkestra balalajk. — 20: Veseloigra. — 21: Večerni koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert
—	16: Koncert kvarteta. — 20.05: Odlomki iz spevoiger. — Godba za ples. — BERLIN 17: Narodne in otroške pesmi. — 17: Klavirske skladbe. — 20: Operetni večer. — FRANKFURT 16.35: Koncert Wagnerjevih skladb. — 20: Orkestralen koncert. — 21.30: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Nesmrtni glas Carusov. — 20.45: Predavanje in koncert lahke godbe. — STUTT-GART 16.35: Koncert iz Frankfurta. — 20: Humoreske. — 21.30: Večer vagabundov. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.45: Koncert lahke glasbe. — 21.10: Instrumentalen io pevski koncert. — Ciganska godba. — TOU-LOUSE 20.30: Večer operne glasbe. — LONDON 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.40: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Simfoničen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. - 20.15: Koncert vojaške godbe. — 21.45: Koncert godalnega kvarteta.
Upravi Državnih Monopola potrebno je 56 6i-novničkih pripravnika III. kategorije, svršenih učenika Poljoprivrednih Skola. koji če se postaviti kao kontrolni organi na kulturi duvana. a raduti u reonima. koji jim budn dodeljeni.
Pravo konkurisania imajo svršeni djaci nižjih poljoprivrednih škola i to samo onih poljoprivrednih šikola. dok j« nastava trajala kod njih 3 godine.
Konkurisati mogu i svršeni djaci srednjih poljoprivrednih šikola. no ovi u tom slučaju rno-raju naznačiti u molbi, da pr ista ju, da se postave u III kategorijo činovnika.
Na kenkurz se mogu javiti sva ona lica. koja su več zaposlena u ustanovama Uprave Državnih Monopola kao dnevničari. odnosno radenici, ako 'spunjavaju napred označene uslove. i ta če lica mati prvenstvo prilikom izbora.
Molbe sa originalnim dokumentima (sa po tri prosta neoverena prepisa svakog dokumenta) po 51 12 Zakona o činovnicima podnosit: lično ili preko poŠte Administrativnom Odeljenju Uprave Državnih Monopola u Beogradu najdalj« do 15 iuna 1929 godine zaključno.
Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola u Beogradu M. Br. 10.057 od 16. maja 1919. god
Zaleski v Budimpešti
Budimpešta, 21. maja. s. Državni upravitelj Horthy in njegova soproga sta danes popoldne priredila na vrtu dvornega grada v Pešti čajanko na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu, ki je včeraj prispel v Budimpešto Čajanke se je udeležilo približno 1000 povabljencev iz vseh krogov fcudimpeštanske družbe Zvečer se je vršil diner pri ministrskem predsedniku grofu Bethlenu. Večerni listi poveličujejo v uvodnih člankih tradicijonalno poljsko - madžarsko prijateljstvo, potrjeno v etoletiih po skupni usodi. s>Magyar Orsagc opozarja v zvezi s posetom Zaleskega v Budimpešti na beograjsko konferenco Male antante, ki se vrši ob istem času ter izjavlja, da je poset Zaleskega v tem trenotku dokaz za to, da 50 se poizkusi državnikov Male antante §praviti tudi Poljsko v to zvezo, izjalovili.
Uve len za umor moza
Beograd, 21. maja. p. Danes se je pred sodiščem prve stopnje vršila razprava pro* ti Desanki Ilič, ki je nedavno na ulici ustre« lila svojega moža, ker je zanemarjal njo in njenega otroka ter se družil z neko va» rijetetno pevko. Obsojena je bila na dve leti ječe
Hmeljski trg
Žstec, 21. maja h Tendenca mirna, na deželi Zmerno nakupovanje. Promet v Žatcu 40 bal. Cene 900 do 1050 K£.
Naši kraji in ljudje
Prekmursko pismo
Nabori — Romanje na Brezje — Delo za povzdigo
Murska Sobota, v maju
Značilni pojav, ki spremlja nabore po slovenskih pokrajinah, je vriskanje, petje, potem popivanje in ponekod še pretep. Vsega tega je med prekmurskimi fanti malo. Mladeniči prihajajo k naboru »sine ira et studio« — brez strahu in brez navdušenja. To ravnodušnost ohranijo tudi tedaj, ko jim napiše pri pregledu zdravnik na prša z modrim svinčnikom »S» in ko sliši »težka artiljerija; osamnaest meseci«. — Presenetljivo je, kako veliko je med na videz močnimi in zdravimi kmečkimi fanti nesposobnih. Tu se jasno vidi vpliv težkega poljskega dela v zgodnji mladosti, silne roke, silna ramena, prs pa toliko ko nič. —
Največja senzacija zadnjih dni je romanje na Brezje. Romanje so priredile skoro vse katoliške občine — udeležencev je bilo čez tisoč — vodil jih je g. prof. Pavlič. Poleg odraslih je šlo tudi precej mladine, zlasti dijakov tukajšnje gimnazije. Romarji so Imeli poseben, lepo okrašen vlak, v katerem so se razmestili po svojih farah in občinah. Na svojem potovanju so obiskali Ljubljano in najznamenitejše kraje Gorenjske. To romanje je za Prekmurje velikega pomena, kajti Prekmurci žive kljub temu, da ima Slovenska Krajina redni promet z ostalo Slovenijo, vendar preveč izolirano. Ljudstvo pozna Slovence skoro edino po uradnikih »prišlekih« in si ustvarja po njih sodbo — večkrat zelo neutemeljeno — tudi o ostalih Slovencih. Oblasti in uradniki pa so za preprosto ljudstvo vedno nekaj zo-pernega in antipatijo do uradništva preneso Prekmurci na vse »Slave« (Slovence to-stran Mure). Ce se hoče torej doseči zbli-žanje med Slovenci tostran in onstran Mure. je treba predvsem ustvariti tesnejše stike med kmečkim prebivalstvom obeh pokrajin. Spoznanje rodi ljubezen — za zbli-žanje je storjen s tem velik korak.
Dela se veliko na povzdigi Slovenske Krajine, zlasti Murske Sobote. Kakor vse kaže. bo uveden reden tranzitni promet z Madžarsko, ki obeta ljudstvu velike koristi. Nadalje so bo vršilo prihodnje dni v Murski Soboti veliko trgovsko zborovanje. Sobe po hotelih so že vse rezervirane za udeležence, ki iih bo baje čez dve sto.
Največ skrbi dela Sobočanom gimnazija, ki ji hočejo spet nekaj razredov reducirati.
Gimnazija v Murski Soboti je ogromnega pomena za vso pokrajino, zato upamo, da se bo posrečilo, ohraniti jo popolno.
Slovo Prekniurcev v Ljubljani
Po precej utrudljivi vožnji po Sloveniji, ki pa bo ostala našim romarjem Prekmur-cem z ozirom na vse lepo, kar so doživeli pri nas, vendarle v prijetnem spominu, je prišel danes za brate in sestre iz Prek-murja čas slovesa od Ljubljane. Prekmurci so si danes v skupinah ogledali razne zanimivosti Ljubljane. Bili so na gradu, ogledali so si muzej, univerzo in vse, kar jih je zanimalo, nakar so se zbrali po pobož-nostih v cerkvah ob 11.45 na Marijinem trgu, da se poklonijo tudi največjemu slovenskemu geniju, pesniku-prvaku Prešernu. Ves Marijini trg se je napolnil, kajti svečanemu trenutku je prisostvovala tudi velikanska množica Ljubljančanov. Po kratki temperamentni koračnici, ki jo je zaigrala vrla domača godba iz Bogojine, je stopil pred spomenik Prešerna vodja izleta prof. Lojze Pavlič, Izvajal je, da je nastopil svečan trenutek, ko pozdravlja spomin našega genija tudi naše ljudstvo iz Slovenske Krajine. Takrat pred sto leti, ko je spel naš veliki pesnik svoj najlepši spev »Krst pri Savici«, je omenil, da: »Največ sveta otrokom sliša Slave«. Bile so to krasne besede in opaja nas prelepa zavest da smo v tem svetu doma tudi mi prekmurski Slovenci. Dalje je naglašal govornik, da hoče in želi narod iz Slovenske Krajine čim več kulture in njenih dobrin, zato zahteva, da se mu enkrat za vselej zasigura v Murski Soboti popolna gimnazija. Slednjič se je govornik zahvalil za presrčni sprejem in povabil Ljubljančane in druge, da prihite na dan 11. avgusta med naš narod v Slovensko Krajino, ki bo tedaj praznoval z raznimi prireditvami 10-letnico osvobojenja.
Nato je sledil razhod. Malo pred 15. pa so se začeli romarji zopet zbirati na Marijinem trgu, odkoder se je razvil sprevod po Miklošičevi cesti ra glavni kolodvor. Pri odhodu so Ljubljančani svoje mile rojake presrčno pozdravljali tako na ulici, kakor tudi iz hiš. Posebni vlak z romarji je odpeljal okrog 15.20 in se je zbralo tudi na kolodvoru dokaj ljudstva, da je še po-slednjič zaklicalo v pozdrav: Živio Prekmurci, živila Slovenska Krajina!
Žalne manifestacije naše mornarice na Vidu
Na otoku Krfu, 19. maja Spominska svečanost v petek, ki jo je naša vojna mornarica priredila na širokem morju, bo ostala kot najlepša in najveličastnejša komemoracija po vojni. Naše vojno pokopališče na Vidu. sicer samotno in tiho, je doživelo nenadejano vstajenje: prišla je ogromna množica, da se pokloni mrtvim junakom.
Bataljon naših mornarjev, vsi oficirji, častna četa grških mornarjev, mornarska godba, naša in grška, vse je bilo postavljeno ob pokopališču v enotni vrsti. Vse čete so pozdravile admirala Pričo in grškega ko-modora Tumpasa, ki sta prišla s svojima štaboma. Med mnogoštevilno oficijelno in neoficiielno publiko so svečanosti prisostvovali guverner Krfa, predsednik mestne občine, naš konzul z vso našo naselbino, duhovniki in menihi ter več pevskih društev. Ob grmenju topov s križarke »Dalmacije« in ob zvokih vojaške godbe je krfski metropolit Atingara otvoril spominsko svečanost. Grško pevsko društvo je zapelo pogrebno pesem v staroslovenskem jeziku. Po službi božji se je admiral Priča z gan-
ljivimi besedami spominjal vojnih žrtev, ki daleč od domovine snivajo tukaj večni sen. V širokih potezah je podal historijat srbske tragedije in končno rojstva Jugoslavije. Govornik je izrekel globoko spoštovanje junakom, ki so izgubili svoje življenje v borbi za svobodo in veličino očetnjave, ter pozval novo generacijo, naj se izkaže vredno junakov na Vidu, zastopnikom grških oblasti pa je izrekel toplo zahvalo za vso skrb, ki so jo posvetile dostojnemu vzdrža-vanju pokopališča naših pokojnih junakov na Vidu. Vsi grobovi so bili okrašeni s cveticami. Koncem spominske svečanosti pa so položili vence na grobove vojnih žrtev poveljnik naše mornarice admiral Priča, grški admiral Tumpas in guverner otoka Krfa Mavrikis.
Na Vidu je bila s tem končana žalna svečanost. A na odprtem morju, ne daleč od otoka Krfa, je za nas svet kraj. Tam so se praznile ladje, morsko dno pa je postajalo skupni grob tisočev in tisočev mrtvih naših junakov Po žalni manifestaciji na Vidu so se zastopniki naše in grške mornarice podali na ta sveti kraj. In tamkaj, kjer so se nekdaj zgrinjali valovi nad trupli, ki so se pogreznila na dno, so padli sedaj venci iz svežega cvetja, prinešenega iz domovine.
S tem aktom pijetete ie bila končana sve-
pozabite da pride
v KI itn eni k i mi Matica
UFA-velefilm! Simbol velemestnega življenja
Gustav Frolilich
Slika sreče in nesreče, dobrega in zlega
rehi
- - - ---------~ -- — --^ ... .	........	■■■ Birga
ljubezni in sovrttštvA) čednosti in gre*lin,
lil«..............	, .-»-r-r -r	I IIJ
Betty Amann
Kulturni pregled
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Sreda, 22.: Greh. D.
Četrtek, 23.: Modri osliček Miško. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.)
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 22.: Zaprto.
Četrtek, 23. ob 20. Proces Mary Dugan. C. Kuponi.
Petek, 24. ob 20. Hasanaginica, prireditev
ljudskega odra. Sobota, 25. ob 20. Oča Boštjan. A. Premi-jera.
CELJSKO GLEDALIŠKE Nedelja, 26. ob 16.: Grof Luksenburškl. — Ob 20.: Poljaka kri. Gostovanje Mariborčanov.
Dr. P. StrmSeb, »Zur alteren Geschirhte der westlirhen Suslawen.< Muzejsko društvo je izdalo 82 strani obsegajoči spis g. dr. P. Strmška, profesorja v Mariboru, ki premotriva razne nerešene probleme starejše slovanske zgodovine, predvsem vprašanje, kedaj so se zapadni Slovani naselili na sedanjem ozemlju. Posebno zanimivo je IV. poglavje, ki razpravlja o naselitvi Slovencev. Avtor je pri sestavljanju tega spisa uvaževal vse dosedanje izsledke zgodovinarjev in je skušal z njimi pojasniti ne-
katere podmene, ki še niso dokazane ter podati celotno sliko naseljevanja, kakor je mogoča na današnji stopnji zgodovinske vede. Spis priporočamo vsem, ki se zanimajo za taka vprašanja.
Srpski književni glasnik z 15. t. m. objavlja med drugimi nagrajeno novelo Nike Bartuloviča »Sinovljeva gos po j ar, več lirike, zanimive »Ruske pararele« dr. Dušana Stojanoviča in članek dr. Sime Markoviča o Einsteinovi teoriji realnosti. V književnem pregledu je izšla ocena Župančičeve zbirke »Naša beseda« iz peresa B. Borka.
Literarno življenje t Črni gori. V marcu je začel izhajati v Podgorici literarni časopis mlajših in najmlajših »Mlada Zeta«. Urejuje ga Vas. Lekovič. V programu pravi uredništvo, da »literarni centri ne posvečajo vedno dovolj pozornosti tako zvani pro-vincialni književnosti.« Odkar so se osnovali iz podobnih stremljenj literarni časopisi v Šabcu, Splitu i. dr., se tudi v Črni gori naglaša potreba zdravega kulturnega regionalizma.
Literarne nagrade mesta Prage. Mesto Praga je razpisalo dve literarni nagradi: Masarykovo v znesku 10.000 Kč za znastve-no delo in Jiraskeve v znesku 5000 Kč za poezijo ali beletristiko. Tako se podpira literatura — drugod ...
Zagrebška drama na Sušaku. Med tem ko gostuje v Dalmaciji ljubljanska opera, je dala zagrebška drama na Sušaku dve predstavi: »Scampolo« in »Žena - vrag«. Predstavi sta se vršili v novo otvorjeni »o-kolski dvorani.
čanost krfsko pristanišče pa je zopet oživelo. Četa naših mornarjev in pomorski oficirji z admiralom Pričo so se vrnili na svoje ladje.
Popoldne so se na križarki »Dalmaciji« vršili svečani sprejemi. Admiral Priča je sprejel guvernerja otoka Krfa, krfskega mi-tropolita in predsednika mesta Krfa. Vsem je admiral Priča izrekel toplo zahvalo za presrčen sprejem naše eskadre.
Binkoštni prazniki v številkah
Ljubljana, 21. maja Binkošti so praznik ljubkosti in vesele prirode. Njih se v prvi vrsti veseli šolska mladina, ki sprejema zakrament svete birme. Starši imajo sicer mnogo skrbi, ker je huda za botrčke in botree. Mnogi morajo marsikaterega dobrega znanca in človekoljuba posetiti. preden dobe zagotovilo bo-trstva. V tem oziru je bil bolj premeten neki navihanec tam za Bežigradom. Ta je kratko naznanil katehetu ime nekega popularnega pesnika, ki je potem, hočeš nočeš, moraš — botroval. Kljub čmernemu vremenu je vlado pred stolno cerkvijo oba bin-koštna dneva najživahnejše vrvenje. Od stolnice daleč tja na Krekov trg so stali v vrstah s cvetjem in zelenjem okrašeni avtomobili Ljubljanski izvoščki so enkrat prišli na svoi račun. Iz okolice pa so se birmanci vozili večinoma v avtobusih, bogatejši pa v kočijah. Letos je bilo število birmancev naravnost rekordno. Največji naval birmancev ie bi! v nedeljo dopoldne. Prišlo jih je 1256 k birmi, popoldne je bilo 550 birmancev, a v ponedeljek dopoldne 234, torej skupaj 2040 birmancev in za približno 200 več nego ostala leta. Mnogo birmancev je bilo iz oddaljenejših krajev, tako iz Trsta, Gorice in mnogo celo iz Hrvatske
Potniški promet na ieleznici Je bil prav živahen. Potniški vlaki so bili oba praznika nabito polni. Promet je postal živahen že v soboto zjutraj. Opoldne se je vozilo nad 900 liudi proti Gorenjski, popoldne okoli 850, zvečer pa nad 700. Tudi mariborski odnosno zagrebški potniški vlak je v soboto pripeljal mnogo turistov. V nedeljo zjutraj je bil večji naval izletnikov na gorenjske in druge vlake. Zjutraj se jc odpeljalo proti Jesenicam nad 600 ljudi, pozneje ob 7. nad 720, opoldne 800 in popoldne 900 ljudi. V ponedeljek je prvi vlak proti Gorenjcki vozi! nad 1000 izletnikov. Vlaki, ki vozijo v Ljubljano, pa so bili v ponedeljek zvečer natrpani v mesto se vra-čajočih izletnikov. Statistika navaja, da so potniški vlaki prevozili ob binkoštnih praznikih okoli 25.000 potnikov.
Bogumil Vrhunc f
Trbovlje. 21. maja. Z bliskovito naglico se je raznesla na binkoštno nedeljo dopoldne po Trbovljah grozna vest, da sta pri Domžrlah ponesrečila dva mlada Trboveljčana, in sicer Bogumil Vrhunc, tehnični uradnik pri TPD in Drago Jambrek. zobotehnik pri g. dr. Baumgartenu. Vrhunc je ponesrečil smrtno, Jamberk pa je odnesel precej težke poškodbe. Trboveljčane je ta vest grozno potrla posebno pa njune znance in prijatelje.
Tako tragično preminuli Vrhunc je bil agilen športnik. Bil je več let tajnik in obenem duša S. K. Trbovlje On ni le vestno in točno opravljal svojih funkcij, ampak je imel vedno odprto srce in odprte roke
za potrebe društva. Njegov brat ni _ kakor
se je pomotoma poročalo — zdravnik, tem-teč ravnatelj ekspozit. TPD v Beogradu in dr. jur. Bil je član vseh narodnih društev, ali najbolj pri srcu sta mu bila vendar le SK Trbovlje in pa šahovski klub, v čijih vrstah je nastala z njegovo tragično smrtjo nenadomestljiva vrzel. V vojski je služil pri avijatiki. V zadnjem času si je zelo želel motocikla in vedno .je fantaziral o njem. In ko si ga je nabavil, je našel smrt. Njegova prva daljša tura mu io je prinesla.
Njegovi prijatelji, tovariši in znanci stoje potrti ob njegovi prerani krsti Naj počiva mirno naš dobri in blagi Bogomil Vrhuuc.
Saltomortale kolesarja čez most 9 m globoko
Kran], 20. maja Poznani »Peraški mostič« pod zloglasnim klancem državne ceste med Otočami in Brezjem, od katere se odcepi pešpot-bliž-njica na Brezje k romarski cerkvi, je bil na binkoštno nedeljo zopet torišče težke nesreče. Državna cesta napravi od odcepa pota na postaji Otoče proti Brezjam padec navzdol, na ozkem Peraškem kamenitem mostu zavije v ostrem ovinku takoj navzgor v brežiški klanec, ki ie znan eden najstrmejših te državne ceste.
Po tem klancu se je pripeljal navzdol s kolesom zidar Ivan Gombec, doma iz Prek-murja. sedaj nastavljen pri tvrdki Josip Dedek. Ko je privozil v diru na most, ni mogel na mokri opolzki cesti več zaviti v ovinku, zaradi česar se ie z vso silo zaletel s kolesom naravnost v kamnito ograjo. Sunek je bil tako močan, da ie Gombeca vrglo s kolesa v loku čez ograjo v globino. Padel je 9 m globoko in priletel v nizko vodo. Bila je sreča v nesreči, da je pade! v vodo ravno med dve skali, ki sta štrleli iz vode, sicer bi bil na mestu mrtev. Gombečevo nezgodovo so videli domači iz poleg stoječega mlina in gostilne Ankerst Takoj so prenesli nezavestnega in močno poškodovanega moža v hišo in odhiteli na Postajo v Otoče, da obvestijo kranjski rešilni oddelek.
Baš v tem času so se v Kranju pripravljali gasilci, da odhitijo z motorno briz-galno in avtomobilom pod sv. Jošt, kjer ie gorelo gospodarsko poslopje, ko dobe obvestilo s kolodvora, da se je zgodila ve-
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem počutku splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo mila naravna »Franz-Joaefova« grenčica, \ želodcu in črevesu nabrane zaostanke pre bave in prepreči v mnogih slučajih, da s< ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitej" zdravniki tega stoletja so se poslužev?" »Franz-Josefove« vode pri možeh, ženah otrocih z največjim uspehom. Dobi se v vs lekarnah, drogerijah in špecerijskih trg vinah.
Lepi zobje,
so najdragocenejši dar, ki ga je poklonila narava, toda ta dar je treba skrbno in redno negovati. Kdor vsak dan vporablja Odol, neguje najbolje svoje zobe in usta.
čja avtomobilska nesreča. Zaradi tega so se odpeljali mesto k požaru z rešilnim avtomobilom v Otoče. Izkazalo se je sicer, da ni bila avtomobilska nezgoda, vendar je bila pomoč ponesrečenemu kolesarju nujna. Prepeljali so ga v Kranj, kjer mu je nudi! zdravnik prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Gombečeve poškodbe so zelo resnega značaja: pri padcu je dobil pretres možganov in poškodbe na glavi ter prelom desne noge.
Na tem mestu se je pripetilo v poslednjih letih več sličnih nesreč. Tudi za avtomobi-Iiste je ta ovinek na ozkem mostu trd oreh. Ta nesreča je resen opomin. Ovinek bi bilo treba premostiti z novim mostom.
Strašen zločin nezakonske matere
Celje, 21. maja
Pred dnevi je bil izvršen v vasi Zalog v občini Št. Peter v Savinjski dolini nečloveški zločin detomora, ki je razburil vse tamkajšnje prebivalstvo.
Pri svojih starših in obenem s svojim bratom Vincencom in njegovo ženo je živela v Zalogu 37-letna Antonija Zagorič-nikova kot samica. Lani je pomagala Antonija pri domačih delih posestniku Ivanu Š., čigar žena je bila bolna. Kmalu se je razvilo med oženjenim možem in Antonijo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko je Antonija spoznala, da je mati, je to sporočila svojemu ljubimcu in mirno čakala svoje težke ure. Po lastni izjavi, ki jo je podala orožnikom ob priliki preiskave, je že v sedmem mesecu nosečnosti sklenila, da bo otroka umorila.
V nedeljo 5. t. m., ko so vsi domači odšli v Št. Peter k zgodnji maši, je ostala Antonija sama doma. Okrog 5. zjutraj so jo ppoadli porodni krči, vendar je še opravila vse gospodinjske posle. Ko so se vrnili domov mati, brat in svakinja, se je Antonija skrila v opuščenem domačem hlevu. Nezakonska mati ni niti malo pomišljala, temveč je hladnokrvno izvršila svojo davno namero. Zgrabila je novorojenčka, ki je bil moškega spola, z desnico za nožici, z levico pa za hrbet, nakar je parkrat divje zamahnila ob steno in detetu razbila ob ka-meniti steni glavico, tako da se je polovica možganov izsula po hlevu. Ko ie končala svoje strašno opravilo, je trupelce zavila v vrečo in ga potisnila pod strop na neko malo polico nad vrati. Da otrok med ubi-vanjem ne bi zajokal, mu je zverinska mati zavila glavico v neko umazano cunjo, staro nogavico pa mu je potisnila v usta. Dasi so ostali v hlfvu znatni krvavi sledovi, je Antonija odšla mirno iz hVva in se podala v svojo izbo. kjer je legla na posteljo.
Zločin je odkril morilkin brat Vincenc, ko je stopil s svojo ženo na dvorišče in mu je žena povedala, da se ji zdi svakinja Antonija zelo sumljiva. Brat je odšel z že-
no v hlev, kjer sta oba takoj opazila večie krvave sledove. Stvar jima je postala jasna. Po daljšem iskanju sta našla trupelce na polici nad vrati, zavito v staro vrečo in z nogavico v ustih. V tem je stopila v hlev tudi morilkina mati, ki je odnesla mrtvo dete v sobo. kjer ga je hotela v primeru, da bi otrok še živel, zasilno krstiti. Toda otrok je bil mrtev in so ga položili poleg njegove nečloveške matere na tla. Detomorilkin bran Vincenc je zločin takoj naznanil bližnji orožniški postaji, ki je uvedla preiskavo. Antonija je po dališem tajenju priznala zločin. Ker je bila Antonija zaradi poroda še zelo slaba, so jo orožniki mogli eskortirati v zapore celjskega okr. sodišča šele te dni.
Sodna obdukcija je dokazala, da je bilo dete normalno razvito in živo rojeno. De-tomorilka Antonija bo prišla pred prihodu io poroto.
Težka nesreča na Hrušici
Jesenice, 21. maja Prebivalstvo mirne vasi Hrušica je na binkoštno nedeljo razburila zopet težka avtomobilska nesreča,
Z avtotaksijem g. Cirila Bajžlja z Jesenic se je vozil njegov šofer 221etni Fran Rov-tar, novo poročeni par Dečman iz Mrušice na Brezje. Svatje so se zvečer vračali na Hrušico. Ko je pred Dečmanovo gostilno izstopila iz avtotaksija družba, sta se šofer in nevestina sestra gdč. Štritofova iz Hru-šice domenila, da se popeljeta še naprej proti Dovjemu. Nekako v sredi med Hrušico in Dovjem je šofer obrnil naza.i v smeri proti Hrušici, da bi odpeljal nevestino sestro na njen dom. Ko se je avto bližal Hrušici ,so mimoidoči opazili, da se vozilo sumljivo vijuga sem in tja. Mislili so, da je šofer vinjen.
Ko je avto privozil do železniškega prelaza, je pripeljal iz smeri Jesenic hlapec gostilničarja Baloha z Jesenic ostale svate, da jih popelje na ženinov dom v železnl-čarskih hišah na Hrušici. Tik pred mostom je hlapec g. Baloha opazil, da vozi proti njemu avtobus.
Avto je z vso silo zavozil v voz in sunek je bil tako silen, da sta se konj in voz znašla na avtobusu in da se je vse skupaj zvrnilo v obcestni jarek. Šoferja Rovtaria so potegnili skozi okno razbitega avtobusa ter ga težko poškodovanega odpremili v ljubljansko bolnico. Na čudežen način pa ie ostala brez znatnejših poškodb gdč. Štritofova, dasi je bil prednji del avtobusa jako razbit.
Lastnik avtobusa trpi znatno škodo in to še tem bolj, ker se mu je vozilo pokvarilo že tretjič. Oškodovan ie tudi g. Baloh. Njegov voz je močno poškodovan, konj pa ie imel še toliko moči, da se je izvlekel iz jarka, šel s hlapcem še kakih 400 korakov proti domu. na klancu Koparniku na je padel in poginil.
Vsem, ki imajo boleče noge!
Zdravljenje Je mogoče!
W2Mm Z Wizard vložki
po sistemu svetovnoznanega profesorja dr. Blodk-a iz New Yorka, bode brezplačno posvetovanje in pregledovanje Vaš h nog po inozemskem strokovnjaku ortopedistu dne 22., 23. in 24. maja. Nikdo naj ne zamudi te prilike!
Wizard vložki so zelo prožni, ker so brez
kovine, j,n se dajo ix> potrebi regulirati.
Wizard vložki so neobhodni za ploščate noge in tudi za trde obtiščance.
Tudi Wizard nogavice brez gume, za krčne žile, posebnost, si bo vsakdo lahko ogledal. Samoprodaja v trgovini s čevlji
FRANJA StfOJ, Ljubljana, Prešernova ni. SO
Columbia, Odeon in drugih najpopolnejših tvrdk
Plošče najnovejši šlagerji.

POMNITE, da ima velikansiko izbiro gramofonov ln plošč, ter koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah tvrdka:
TEHNIK" Josip Kanja i
LJUBLJANA, Pražakova ul. 19. Ljubljanski dvor.
V neposredni bl žini glavnega kolodvora Pridite in oglejte si ali zahtevajte ponudbe. Prodaja tudi na obroke!	Prodaja tudi na Obroke!

Domače vesti
Iz LinbHane
,-f.r- .n-sV-	V : V - , ' <•>'- - •■-. '■ " - "gJU^V -T * ^ ^ r'' . . -
*	Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. »Službene Novine< od 20. t. m. ob javljajo ukaz, s katerim ie odredil Nj. Vel. kralj, da se imenuie ljubljanska univerza odslej univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
+ Odlikovanje. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih za dev sta odlikovana z zlato medaljo za državljanske zasluge Anton Legiša. okoliški nadzornik državne varnostne straže, in Josip Zavodnik, policijski stražnik — oba pri policijski direkciji v Ljubljani.
*	Izpremembe v naši vojski. Imenovani so: pehotna podpolkovnika Milan Majcen in Jurij Martinčič za polkovnika; artiljerijski podpolkovnik Ljudevit Kozel za polkovnika inženierski podpolkovnik Evgen Mozetič za polkovnika; kapetan ekonomske stroke Mir ko Vilfan za majorja; kapetan sanitetne stro ke dr. Miroslav Puher za majoria; podpolkovnik veterinarske stroke dr. Ivan Keber za polkovnika, kapetan sodne stroke dr. Anton Marčič za majorja, v voini mornarici pa: Josip Pretnar za ekonomskega polkovnika, Jurij Pregel za administrativnega majoria, Bogumil Došek za inženjerskega majorja in narednik Anton Komel za inženjerskega podporočnika. Na pomorski voini akademiji je Friderik Juvančič imenovan za rednega profesorja v 4. skupini I. kategorije za uradnike v 1. skupini III. kategorije pa so imenovani: Anton Žitnik. Dragotin Reg-vart. Josip Ravnikar in Fran Anžič.
*	Izpremembe v državni službi. Inženierski pripravnik Valentin Vončina v gradbenem ministrstvu je imenovan za inženjerja v 8. skupini I. kategorije. Premeščena sta davkaria Franc Trepel v Celju in Tomaž Verzegnasi v Šmariu pri elšah. oba k davčni upravi v Šuštanju. Višji pisarniški ofi-ciial Ivan Kolina pri okrajnem sodišču v Radovljici je trajno upokojen.
*	Izpit za rezervnega podporočnika y rezervni oficirski šoli v Saraievu ie napravil narednik dijak Joško Uran iz Ptujske gore
*	Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo je sprejet Artur Serinc, zo-botehnik v Mariboru, skupno z ženo Margareto in maloletnimi otroci.
*	Poroka. Poročila sta se v Liubljani na binkoštno nedeljo g. Pavel Rabič, poštni upravnik v Laškem, in gdč. Marta Burger-jeva poštna uradnica iz Ptuia. Čestitamo!
*	Prvi so je odzval pozivu za pomoč po-gorelcem francoski konzul v Ljubljani. Pozivu g. velikega župana na prebivalstvo ljubljanske oblasti za zbiranje prispevkov za pogorelce se je kot prvi odzval g. E. Neuville, francoski konzul v Ljubljani, z darom 500 Din, za kar mu bodi izrečena najtoplejša zahvala.
*	Sedemdesetletnica smrti bana Jelačiča. Prošlo nedeljo je poteklo sedemdeset let od smrti hrvatskega bana grofa Jelačiča. Pri tej priliki se je ob Jelačičevem grobu, ki se nahaja v njegovem dvorcu »Novi dvor« v Zaprešiču v zagrebški okolici, priredila spominska svečanost, kateri so prisostvovala razna kulturna in nacijonalna društva iz Zagreba.
* Porotniki za drugo porotno zasedanje v letošnjem letu. 3. junija se prične pri dež. sodišču v Ljubljani drugo porotno zasedanje, za katero so izžrebani naslednji porotniki: Marolt Pavel, posestnik, Vel. Štanga, Kern Janez, posestnik, Velesovo; Šinkovee Bogomir, drogerist, Kranj; Paternoster Andrej, posestnik, Podgorica; Vreeek Ivan, posestnik, Visoko; Sajovic Franc, posestnik, Velesovo; Zalaznik Josip, posestnik, Pod-emreka; Zgon Ivan, posestnik in trgovec, Cerknica; Jan Vinko, lesni trgovec, Zg. Gorje; Stražišar Matija, posestnik, Matena: Novak Peter, posestnik in mlinar, Prebačo-
vo; Pristov Janez, posestnik, Selo; Dober, let Fran, posestnik, Savlje; Plevnik Ignac, posestnik, Tomačevo; Aljančič Janez, posestnik in lesni trgovec, Kovor; Mandelc Blaž, posestnik in mlinar, Mlino; Kos Jakob, posestnik, Toplice; Mišic Ivan, puškar. Kranj; Hladnik Josip, poštar v pok., Rakek; Berdajs Leopold, trgovec in gostilničar, Sava; Oblak Martin, posestnik, Vrbljenje; Babnik Alojzij, posestnik, Št. Vid; Rozman Jernej, posestnik in trgovec, Britof; Jurca Franc, posestnik, Petkovec; Zaplotnik Alojz, posestnik, Zg. Duplje; Ferjanc Lov-ro, gostilničar, Strahinj; Klančnik Ivan, posestnik, Sp. Duplje; Pezdir Franc, posestnik, Vnanje Gorice; Fock Makso, tovarnar, Kranj; Maček Jakob, lesni trgovec, Dol. Logatec; Kralj Janez, trgovec in gostilničar, Ziganja vas; Draksler Anton, posestnik, Mavčiče; Cuzak Ivan, posestnik, Sa-dinja vas; Dovč Franc, posestnik, Savlje; Logar Jakob, posestnik, Hotederšica; Jereb Franc, poljedelec, Hraše, kot glavni porotniki ter .Maher Gašper, trgovec; Svetek Franc, posestnik in trgovec; Ahlin Alojzij, posestnik in mesar; Bizjak Davorin, trgovec; Repig Franc, posestnik in sodar; fiatte-lino Danijel, podjetnik; Prepeluh Albin, posestnik in publicist; Zeleznikar Ivan, trgovec; Baloh Janko, trgovec, vsi v Ljubljani kot nadomestni porotniki.
*	Konjiška podoficirska šola v Nišu sprejme 1. oktobra letos večje število gojencev lz civila in vojske. Na sprejem v to šolo imajo pravico mladeniči od 17. do končanega 21. leta starosti. Pogoje za sprejem in vse potrebne informacije dobe kandidati pri svojih občinah, orožniških postajah, pri vojnih okrožjih in pri šoli sami.
*	Smrtna kosa. V Trnavi pri Gomilskem je umrla gospa Antonija K o v č a. Blago-pokojno so položili danes k večnemu počit-ku. — V Laškem je podlegel težki bolezni 68 letni g. Teodor D r o 1 z, nadkniigovodja v pok. Pokopan bo jutri ob 17. na domačem pokopališču Na Mlinšah ie primenula gospa Josipina J a n e ž i č. Njen pogreb ]e jutri ob 9. dop. Pokojnim blag spomin, sorodnikom iskreno sožalje!
*	Slovenski krožek na Dunaju bo priredil prihodnjo nedlio 26. t. m. ob pol 21. v veliki dvorani Češkega doma (hotel Pošta) '
koncert s plesom. Spored: tamhuraški zbori, solospevi ob spremstvu tamb. zbora, moški zbor, oktet, mešani zbori, samospeva za bariton. Zborovodja bo naš znani dunajski skladatelj Klemo Viškovič, nekdaj gojene Glasbene Matice. Samospeve bo pel tehnik g. Zlatko Bisail, konstruktor med Nemci občudovanih brezmotornih letal. Po ko-certu ples do 2. po polnoči. Vstopnina 3 šil. do 50 grošev. Kdor je na Dunaiu naš. naj ne pozabi, kaj je ta večer njegova narodna dolžnost Pripomnimo nai še, da mešani zbor tvorijo tudi naše slovenske »dečve« na Dunaju prvič.
*	Izplačilo potnih stroškov sodnim uradnikom. Iz Beograda javljajo, da bodo finanč ne direkcije v najkrajšem času izplačale vse zaostanke potnih in selitvenih troškov sodnega aradništva za dobo od 1. decembra 1918. do 31. marca 1926.
*	Majnlškl izlet ameriških Slovencev. Na binkoštno nedeljo dopoldne je prispelo v Ljubljano 40 ameriških rojakov na obisk k svojcem v staro domovino. Vkrcali so se 11. maja na znameniti brzoparnik »Ile de France«, last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlantique. Izlet ie v splošno zadovoljstvo priredila tvrdka Sakser State Bank v Newyorku. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali izletnike njihovi sorodniki, prijatelji in znanci; sprejem je bil prisrčen N.ekateri se niso videli dolga desetletja Dobdo došli! Ameriški izletniki so med vožnio v Avstriji srečali 25 ameriških povratnikov ki so na binkoštno soboto zvečer odpotovali iz Ljubljane. Brzoparnik »Ile de France« jih bo povedel danes iz Le Havre v novo domovino Srečno pot in na ponovno svidenje!
+ Cesta med Beljakom ln Bledom čez Podkorensko sedlo je za potniški kakor tudi za avtombilski promet odprta in popolnoma uporabna. V zadnjem pismu iz Koroške so bili podatki o tej cesti netočni, kar bodi s tem popravljeno.
Danes!
Novo!
(paict Tlegrt
s svetovno slavo ovenčana umetnica in kraljica filma v velikem, edinstvenem ter nedosegljivem velefilmu — šlagerju
Bodljikaie žice
Himna človeštva, velepesem bratstva, sprave in ljubezni vseh narodov. Umetnina — filmsko remek-delo, ki bo osolzilo oko in globoko ganilo srce slehernega gledalca!
Tega sporeda ne smete zamuditi!
Predstave ob 4.,	in 9. uri.
Elitni kino Matica
*	Nevihta s točo. Iz Poljanske doline nam pišeio: Dočim so drugod v Sloveniji imeli na binkoštne kraznike dež ie bila na binkoštno nedeljo popoldne tu pri nas prava nevihta s točo, debelo kakor lešniki Dopoldne se je vreme še nekaj držalo popoldne pa so jeli lezti izza Blegoša in ondot-nih hribov Starega in Mladega vrha težki oblaki, ki so kmalu zakrili precej skoro iasno nebo Okrog tretje ure so začele padati deževne kaplje Kmalu je potegnil hud piš in vlil se je močan dež. ki se ie takoi spremenil v točo. Ni toča sicer dolgo padala, a bila je precej gosta, sai ie skoraj pobelila zorane njive. Posebne škode toča ni napravila. Toča je obiskala gorovje okrog Blegoša in Ratitovca. Poljansko in Selško dolino Nevihta se ie prevlekla proti jugovzhodu čez Polhovgradec
*	Zaplenjeno kolo Orožniška patrulja iz Kranja ie pred par dnevi zaplenila pri posestniku Janezu R. v Hrastju moško kolo, ki ga je kupil ta od Josipa Oblaka iz Ter-boj. Predmetno moško kolo, ki je ukradeno, je črno pleskano in že precei obrabljeno. Prvo kolo ima znotrai na platiščih dober centimeter širok moder, zadnje kolo za istotako širok rdeč pas. ood sedežem pa znak A. S. E D O. Z, C. Kolo. ki je prostega teka, se naha.ia na kraniski orožniškl postaji, kjer ga lahko dobi lastnik v svojo posest.
*	Ponoven atentat na most v zagrebški okolici. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci poskušali pognati v zrak most, ki vodi pri Kurilovcu preko Lomnice. Napad pa se ni posrečil in ie eksplozija most le malo poškodovala. To ie že drugi atentat na most v zagrebški okolici. Kakor znano so nedavno pognali neznani storilci v zrak mostič v bližini škofijskega dvorca v Brezovici. Oblastva si prizadevaio odkriti o'or;!Ce Kaj zasledujejo ti atentati ni jasno
ITO — zobna oasta nj?|bo!fša!
*	Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves mehurja, žolčnih kamnov, srca ledvic in jeter. Najuspešnejše in ceneno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte!
*	Obledele obleke barva v različnih barvah ln piisira tovarna JOS. REICH.
*	Klobuke Iz biobučevlne (Filz), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	KAŠELJ. PREHLAD HRTPAVOST PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdrav! Siro-fen Dobiva se v 'ekarnah	357
(Dr. (Pogacnite
priimarij za ušesne, nosne in vratne bolezni ordinira zopet redno. 6712
u— Ljubljanska drama. Opozarjamo šolska vodstva ljubljanskih in izvenliublianskih šol na zabavno mladinsko predstavo »Modri osliček Miško«, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 15. Predstava traja do 17. in so posetni-kom z dežele na razpolago še vsi večerni vlaki. Cene izredno nizke: od 8 Din navzdol. — V soboto 25. t. m. ob 20. zabavna komedija »Dobri vojak Švejk« z gospodom Cesarjem v naslovni vlogi. Igra bo pri znižanih cenah. To bo najbrž poslednja uprizoritev te komedije v sezoni.
u— Na koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice bodo nastopili poleg godalnega orkestra še solisti gdč. Dubravska, članica Narodnega gledališča, ter konser-vatoristi gg. baritonist Marjan Rus, Pavel Šivic in Marijan Lipovšek. Vstopnice v Matični knjigarni. Cene od 30 Din navzdol.
u— Za filateliste. Slov fil. društvo priredi v sredo dne 22. t. m. predavanje in sicer bo predaval g. ravn. Slavko Veselič o zbiranju znamk. Na to predavanje, ki bo v društvenih prostorih, so vabljeni vsi priia-lji filatelije.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20. skupna vaja mešanega zbora. Obvezno.
u— Društvo »Treznost« bo priredilo svoj sestanek drevi ob 20. z navadnim dnevnim redom na moškem učiteljišču. K polnošte-vilni udeležbi vabi odbor.
u— Vlom v stanovanje. Uradnik in posestnik Alojzij Kocmur, stanujoč v Vodmatu v Društveni ulici 49, je te dni pogreši! svoje novo 1500 Din vredno obleko. Kakor je ugotovil, se je splazil v njegovo stanovanje neznan tat, vdrl v omaro ter mu ukradel poleg obleke še nekai drugih malenkosti.
u— Konj ga je brcnil. Hlapec Matija Progar, uslužben pri tovarnarju Franu Golobu na Tržaški cesti, je hotel v ponedePek dopoldne očistiti domačemu koniu na dvorišču rano na kolenu. Privedel ie konja iz hleva ter ga privezal na daljši motvoz. Nato ie namočil v špiritu krpo in hotel rano očistiti. Čim je položil krpo na rano, je konja zaskelelo in ta je udaril hlapca z zadnjo nogo z vso silo v glavo, da ie pade! ubogi Progar še na zid, ki ga je imel za hrbtom. Ranjenec je imel še toliko moči, da se je privlekel v stanovanje in povedal ženi, kaj se je pripetilo. Prestrašena žena, ki je videla moža oblitega s krvio, je odhitela k zdravniku dr. Kancu.ki ie ranjencu nudil prvo pomoč in odredil, da lahko ostane v domači oskrbi.
u— V restavraciji hotela Miklič se toči izredno dober cviček po 14 Din.
n— Žalne obleke in plašče, moderne vedno v zalogi pri tvrdki F. Lukič. Stritarjeva ulica.	81
h Celia
Celjska redakcija »Jutra« ima telefon Številko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191
e— Mestno gledališče. Kakor že javlieno, bo dvojno gostovanje mariborskega gleda lišča v nedeljo 26. t. m. Ob 16. bodo uprizorili melodiiozno in nad vse zabavno opereto »Grof Luksenburški« ob 20. pa muzi-kalno divno Nedbalovo »Poljsko kri«. Nujno priporočamo nabavo vstopnic takoi, ker vlada za obe predstavi največie zanimanje. Ppoldanska predstava bo za okoličane zelo pripravna, ker imajo izvrstne zveze z vlaki na vse strani.
e— Seja celjskega občinskega sveta. V petek 24. t. m. ob 18. bo v sejni dvorani mestnega magistrata redna iavna seja celjskega obč. sveta. Dnevni red: poročilo odseka za avtobusni promet, morebitno ooročilo še kakega drugega odseka in slu-čsinos*'
e— Avtomobilska nesreča pri Arciinu. Na
binkoSfni nonedeliek dopoldne se je zgodila na Mariborski cesti pri vasi Arclin več'a avtomobilska nesreča. k: k sreči ni zahtevala smrtne žrtve Mlad šofer, ki je šele nedavno položil šoferski izpit, ie zavozil z osebnim avtombilom nekega celiskega avtomobilskega izvoščka med vožnio v Voj-nik pri vasi Arclin preko kupa gramoza in se zaletel z veliko silo v neko drevo. V
Da najboljši je to znaj
COLOMBOce/lončaj
Samo še danes!
Triurni!
Samo še danes!

EOTIKOI"
film nad filmi. Prva slovenska filmska igralka Ljubljančanka Ita Rina — Ida Kravanja je v tem filmu ljubavne strasti nenadomestljiva. Očara vsakogar. Treba jo je videti najmanj dvakrat. Zato ne zamudite zadnje prilike! Preskrbite si pravočasno vstopnice! Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. Mladini strogo neprimerno!
Telefon 2730.
Kino »LJUBLJANSKI DVOR«

avtomobilu je sedelo več potnikov, ki pa so odnesli s šoferjem vred zdravo kožo, le neki potnik je bil lažje poškodovan. Avtomobil .ie močno pokvarjen.
e— Nesreča z lovsko puško. Nedavno je »Jutro« poročalo o nesreči, ki se ie pripetila pri Sv. Rupertu nad Laškim. Posestnik Matija Zemljak je ogledoval na prostem staro puško, v njegovi bližini pa se ie nahajala posestnica Mariia Horjakova. Zemljak je bil tako nepreviden, da ni pogledal v puško. ali je nabita ali ne Ko ie ravno nehote obrnil cev proti Horiakovi, se je puška sprožila in Horjakova je obležala mrtva na licu mesta. V soboto 18. t. m. se je vršila sodna razprava pred celjskim okrožnim so-diščem, ki je obsodilo Zemliaka zaradi pre-greška zoper varnost življenja na 1 mesec strogega zapora s primernimi poostritvami.
e— Nevarno streljanje s flobertovko. Policija je prejela več pritožb od stanovalcev v hišah med Glavnim trgom in Kocenovo ulico. Tam se namreč producira še neiz-sledeni iunak s streljanjem iz flobertovke, in sicer si izbere za cilj kako okno. obrnjeno na vrt. Tako ie bila zdrobliena ključavničarskemu mojstru Koželju v Kocenovi ul. ena šipa. naredniku 39. pp. Vrtovšku na Glavnem trgu pa sta bili prestreljeni v soboto popoldne kar dve šipi.
e— Drzna tatvina kolesa. V soboto zvečer sta pila v Goreniakovi gostilni na Kralja Petra cesti delavca Josip Ferian in Rudolf G. Ko sta odhajala, je Ferjan izmaknil v veži. ne da bi njegov sopivec kaj videl, gostilničarievo kolo, ki ga je skušal v neki gostilni na Babnem pri Celju prodati za 700 Din, toda mu ni uspelo. Tamkaj ie spoznal neki Gračner Goreniakovo kolo in ga ie Ferianu zaplenil. Drzni tat ie nato brez sledu izgin.
$c&ti£ničaiiem!
priporočamo, da si žigosajo steklenice sami. Jedkovica za pisanje na steklo se dobi v
Drogerija «Sanitas», Celje
?? ^arihm-p
•Mlirstn c
f
Sestavliajte pesmice o Mirim izdelkih in pošljite jih upravi v Maribor. — Najboljše pesimi prejmejo nagrade v vrednosti do Din 400.—
Mariborska redakcija »Jutra« ima telefon številko 440
a— Kralj kumuje v Slov. Goricah. V Sp.
Jakobskem Dolu v Slov. Goricah se je rodbini Ekselenski narodil 12. sin. kateremu bo kumoval kralj. Krstna slovesnost se bo vršila 2. junija o prisotnosti zastopnikov oblasti, šolnikov in šolske mladine. Kralja bo zastopal major Mičič iz Maribora, ki bo novorojenčku poklonil kraljevo darilo.
a— Iz gledališča. Senzacijonalna drama »Proces Mary Dugan«. ki ie vzbudila v našem gledališču vseobče zanimanje, se bo ponovila v četrtek. 23. t. m. To s niobno amerikansko igro igrajo sedai na vse1! večjih odrih Evrope Ne zamudite ogledati to originalno, skrajno napeto, a obenem tudi zabavno delo — Liudska igra »Oča Boštjan« se uprizori prvič v sobo:o, 25. t. m. v režiji g Pregarca V naslovni vlogi postreščka Boštjana bo gostoval g. Dancš
a— »Hlahol Vinohradsky« v Mariboru. Pevsko društvo »Hlahol Vinohradsky iz Pra ge bo na svoii turneji po Jugoslaviji kon-certiralo v Mariboru v sredo 29 t. m. v dvorani Uniona Pevci pridejo v Maribor s popoldanskim brzovlakom ob 15. iz Zagreba ter iih bo sprejela na kolodvoru JČL z vsemi oevskimi in drugimi kulturnimi društvi Na sestanku JČL je bilo sklenjeno, da jim bodo mariborski pevci pod vodstvom Glasbene Matice zapeli v pozdrav primerno pesem na koldovoru in se nato udeležili po koncertu prijateljskega sestanka, ki se bo vršil na galeriji dvorane Union po skupni večerji ter tudi tam pokazali pevkam in pevcem našo pevsko umetnost. Češkoslovaški zbor šteje 40 pevk in 30 pevcev. Maribor že dolgo ni imel češkega koncerta. Vsi dosedanj' koncerti čeških društev pa so za-
pustili v Mariboru najboljši vtis in vlada zaradi tega tudi za prihod »Hiahola Vino-hradskega« splošno zar.imanie.
a— Novi ustanovni člani Aerobluba v Ma riboru. Mariborskemu Aero-klubu so na novo pristopili kot dobrotniki s prispevkom 1C00 Din: Tvornice »Zlatorog«, Maribor-Me lie, gg.-Herbert F VVoschnagg in VValter V. VVoschnagg, cba industrijalca v Šoštanju g Ivan Braun, industrijalec, Maribor in Zadruga gostilničarjev in kavarnafiev v riboru. Nadalje kot imejitelji s prispevkom od 500 Din: gg. Ubald Nassimbeni in Rudolf Kiffmann, mestna stavbenika, g. dr. Iv. K:movec. odvetnik, gg. Gustav Bernhard, Leopold Gusel in Hans Andraschitz, vsi' ve-letrgovci v Mariboru.
a— Cercle franpais. Čitalnica francoskega krožka v Mariboru se ie preselila na moško učiteljišče. Koroščeva cesta 13. Odprta bo kakor doslej ob sredah od 18. do 20. ure.
a— Opomin in pozfv članom Podnornesa društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru. Oblastno imenovani uprav ni odbor opozarja svoie uslužbenstvo, da v izogib izbegavanja posluje odbor, ki ima nalogo pobirati članarino in izplačevati posmrtnice, izvzemši nredizplačila. neovira. no dalje v smislu društvenih pravil. Poziva se članstvo, da plačuje članske prispevke redno po sedanjem načinu v izogib izkl;u-čitve iz društva po trimesečni zamudi. Upravni odbor ima tudi nalogo, da sestavi čimprej nova društvena pravila — seveda na reelnejši podlagi — ter izvrši priprave za ustanovni občni zbor. Oblastveno imenovanemu upravnemu odboru so poverjeni posli nadalinega vodstva društva, zaradi česar opozarjamo članstvo, da ima v smislu pravi! tudi v bodoče vplačevati članarino, ker sicer izgubi pravice, do katerih iih članstvo upravičuie.	42-n
h Kvarna
r— Strela zanetila požar. Na binkoštno nedeljo okrog 17. je med nevihto udarila strela v neko hruško na posestvu po domače Učana v Žabukovju pod sv. Joštotn ter zanetila ogenj v slamnati strehi hleva istega posestnika. Ogenj se je hitro razširi! in uničil hlev do tal. Gasilci in domačini so komaj obvarovali stanovanjsko poslopje pred požarom. Posestnik trpi znatno škodo.
h Litiie
i— Prva'seja litijske okrajne blagajne bo danes 22. t. m. v salonu prš Borišku. Dnevni red: konstituiranje odbora, volitve šestčlanskega predsedstva
i— Stanovanjska beda. Litijska proigovna sekcija je dobila pred dnevi več delavcev, ki so prišli ii Hrvatske. Ker niso dobili stanovanja, so jih nastanili v prazen star vagon.
Vlom v blagajno okrajnega sodišča
Ljubljana, 21. maia
Šele danes se je razvedela tudi za Ljubljano precej senzacijonalna novica, da .ie bil tekom praznikov izvršen v blagajno okrajnega sodišča v justični palači skrajno drzen vlom.
Ko je stopil davi pisarniški predstojnik okrajnega sod;šča g. Josip Reiner v pisarno v sobah št. 18 in 20, je takoj opazil, da ni nekaj v redu. Čim je stopil k mizi in odprl predal, je zagledal, da so ključi depozitne blagajne premaknjeni. Blagajno .ie takoj odprl in že po površnem pregledu ugotovil, da je neznani vlomilec odnesel iz nje okrog 10.000 Din gotovine. G. Reiner je takoj obvestil o dogodku predstojnika okr. sodišča, nakar so poročali o zadevi policiji. V justično palačo je bil takoj odposlan detektiv. Kakor se domneva, ie izvršil dn.ni vlom najbrže kak bivši kaznenec, ki se nahaja sedaj na prostih nogah. Čudno pri stvari je, da storilec ni odnesel vsega denarja, ki se nahaja v blagajni in se tudi ni dotaknil raznih drugih predmetov kakor ur, verižic itd., kar vse je deponirano v blagajni.
Policija s preiskavo vztrajno nadaljuje in je upati, da bo drzni vlomilec kmalu izsleden.
RatKoeiuiu;termalno kopališče j DOLENJSKE TOPLICE |
(pri Novem mesitu). Zdravi trajno in sigur- g no revmatrizem. nervralyne, ženske bolezni i itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko- j pališčne naprave nad izvirki 3-7—3S° C toptone Zeile®niška tKistaja Straža Topli-oe Zahtevajte prospekte Cene ra.ižane. posebno v pired m po sezoni.
OTROŠKE NOGAVICE
rtGOM
Zefavala.
Nafboljše, najtrafnejše, zato 13	najcenejšeJ
Povodom prerane in nenadomestljive izgube našega srčno ljubljenega, edinega sina in brata
V
dr. Frana Ci^eja
fcre<kamo tem potom svojim ljubim sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so pokazali toliko iskrenega sočutja, našo najiskretieišo zahivalo.
V posebno dolžnost si štejemo, zahvalili se čč. duhovščini, zlasti presvetlemu g. škofu dr. Rožmanu za častno spremstvo, vsem gg. govornikom za tolažilne govore, gg. ravnateljema ter profesorskima zboroma obeh učiteljišč, gg. vseučiliščnim profesorjem, zastopnikom prosvetne uprave, srednjih šol, profesorskega društva. Slov. akademskega starešinstva, Slov. Šolske Matice, Udruženja jugosl. učiteljev, Križa, filozofskega društva na univerzi in vsem gg. akademikom, gojencem in gojenkam obeh učiteljišč, gojenkam ženske realne gimnazije — za veličastno spremstvo, pevskima zboroma za ganljive žalosrtinke, vsem darovalcem krasnih vencev Ln šopkov in končno vsem o-niim, ki so v tako častnem številu spremili blago pokojnega na poslednji poti in se ga v molitvi spominjali.
LJUBLJANA, 21. maja 1929.
Globoko žalujoči ostali.


Šport
Zadnji športni dogodki
Naj nogometni šport si j« isvojeval velik ospeh, ki bo našel odmev ne samo v jugoslovenski športni javnosti, temveč po vsem svetu.
Na tujem terenu v Parizu je naša nogometna reprezentanca porazila francosko s 3:1 (2:0). O tekmi je obširno že poročal včerajšnji »Ponedeljek«. Dodatno k temu poročilu ohjavljamo še naslednje podrobnosti: Tekma sama je bila težka in naporna, in sicer zaradi tega, ker gojijo Francozi docela drug sistem igre. Dočim so našii igrači pred ved! i komibkiaciijisiko igro kratkih pasov ter se odlikovali s svojo tehniko, so Francozi skušafi doseči uspehe s hitrimi prodori. Naše moštvo se ni dalo motiti po tej igri Francozov. Jugosfloveni so kljub bojazni, da moštvo v gotovih delih ne bo zadovoljilo, predstavljali dobro vrigraoo celoto. Naravno je, da začetkoma ni šlo vse gladko, toda po prvi četrti uri ]e jugoslovenska reprezentanca predstavljala enajstorico, ka se je zavedala svoje važne naloge.
Napadalna vrsta le bila dobra. Desna stran Marjanovič - Hitrec ie bila tehnično in taktično boljša, leva pa prodocneiša ter ie pokazala večjo borbenost. Vsekakor je glavna zasluga desne strani napada, da so naši zmagali. Leinert je bil dober vodja napada. Horvat, o katerem so najbofj dvomili, }e bi! zelo hiter ter je o-dda-l tudi nekaj dobrih strelov. Pavelič le dobro zamenjal blesiranega Giiierja. V krilski vrsti 1« bil Cokiago izvrsten. Čeprav ni docela nado-mestova.1 Premerla, je vendarle s svojo igro zapustil najboljši vtis. Zelo dobra sta bila tudi Arsemijevič in Kumst. Naša teniška vrsta je bila sploh boljša od nasprotnikove. Oba branilca sta pokazala zelo dobro igro. Mihelčič ie bil skozi na svojem mesitu ter ie več težkih žog držal v odličnem stilu, tako da mu je publika živahno aklamirala.
Francosko moštvo ni popolnoma zadovoljilo. Najboljši igrač je bil vratar The.pot.
Vsi pariški listi se obširno bavijo z našo zmago ter odkrito priznajo, da je bila zaslužena. Navesti hočemo nekaj izjav pariških listov. »Echo de Šport« pravi, da je jugoslovenska reprezentanca odlično zmagala nad francosko Ju-gosloveni so od svojega zadnjega bivanja v Parizu izredno napredovala ter pokazali krasno kombinactjsko igiro Da ne bi bil v francoskem golu The.pot, ki je sam sebe nadterilieval. b; bil poraz Francozov še večji. List konstatira. da se jugoslovenski nogomet približuje najboljši srednjeevropski klasi. — »L' Auto« pravi, da so Jugosloveni pokazali, da so iz učencev postali učitelji nogometa »Figaro« ugotavlja, da so jugoslovenski igrači delali s Francozi kar so hoteli. Kadar so se pa Francoz' približali njihovemu golu, so naleteli na nepremagljivega Mihel-čiča. »Joiurnal« podčrtava zasluženo zmago ter izjavlja, da je jugoslovenska reprezentanca tako močna, da se mora meriti z vsakim moštvom na kontinentu.
Sodnik Švicar Rouff je izjavil, da je lugoslo-vensko moštvo zasluženo zmagalo ter predvedlo igro izrednih fiines. Dvojica Marjanovič • Hitrec }e brez težkoč pre igra val a nasprotnike Kar ga je pa največ iznenadilo. je najlepši sistem 'gre, ki ga je dosedaj videl pri srednjeevropskih moštvih Francosko moštvo ga je docela razočaralo. Kakor znano. Je sodnih Rouff sodil tudi tekmo Francija : Madžarska, pri kateri so Fran-
co-zi porazili svoje nasprotnike s 3:0.
Naši igrači, ki so tako častno zastopali naše barve v inozemstvu, se virmejo v domovino v sredo zvečer. Vsa jugoslovenska javnost }i.m mora brti hvaležna.
O gostovanju slovenskega prvaka ASK Primorja v Splitu poročamo na drugem mestu. Omeniti hočemo le, da je Primorje izgubilo prvi dan 3:4. drugi dan pa z neverjetno goldifereneo 0:12. Rezerva Primorja je v Celovcu proti Avstriji oba dni izgubila 3:4. V Ljubljani je Hermes porazil celjske Atletike s 3:2 (2:1) in 6:2 (3:1). — Nogometni turnir ob. priliki 10-letnice obstoja mariborskega Rapida se ni igral do konca. Maribor je igral neodločeno z Mirijo 4:4 (1:2), Rapid pa je porazil graški Sturm s 3:2 (0:1). Odločilna tekma med Mariborom, ki ga je žreb spravili v finale, in Ra.pidom se je od-godiia na poznetjši čas.
Na blmkcštni ponedeljek se je v petič tekla »Jutrova« 9tafeta Ker ima Primorje prepoved starta, sta nastopili samo dve štafeti Ilirije. Zmagala je prva štafeta v slabem času 5:15.
Moralna višina športnega Splita
Preden smo šli v Split, smo imeli že par« krat perfektuirano gostovanje s splitskim Hajdukom. Moramo pripomniti, da se ni« smo ponujali mi, ampak, da nas je Hajduk vabil. Toda dvakrat se je Hajduk premislil in že perfektuirano gostovanje odpovedal ter sprejel v goste prvič zagrebško Con* cordijo, drugič FAC«a z Dunaja.
Za Binkošti smo na ponovne brzojav e urgence vendarle odšli v Split. Čeprav ni tudi pri nas vse. kakor bi bilo z idealnega stališča želeti, smo vendar v Ljubljani na* vajeni gotovih manir, ki so v Evropi obi« čajne, in tako smo pričakovali, da bomo, če že ne z navdušenjem sprejeti, pa vsaj deležni tiste primitivne pozornosti, ki je ne opustijo niti divja plemena napram svo« jim gostom.
Kar pa je naša delegacija morala doži« veti v »športnem Splitu«, se menda še ni dogodilo nobenemu gostujočemu moštvu na našem kontinetu. Prvi dan je naše mo* štvo nastopilo po sedemnajsturni naporni vožnji, ne da bi imelo prilike in časa, da se vsaj za silo odpočije. Doseglo je v ta* kih okoliščinah nadvse časten rezultat 3 : 4 Ta uspeh je tembolj uvaževanja vreden, ker ga je moštvo doseglo napram Haidu« ku. v čigar moštvu je nastopil po dolgem presledku tudi renomirani igrač Bonačič, ki se je bil pravkar povrnil iz Francije V prver polčasu se je pri naših igračih še poznala utrujenost z njenimi posledicami, in tedaj je na momente igral Haiduk pr« vo violino; stanje je bilo 4 : 1 za Hajduka, torej je imela publika vzrok, da aplavd'ra tudi našim igračem, kar pa se j- iz teme« lja spremenilo, ko je naše moštvo v dru« gem polčasu, ko je naše moštvo pokazalo, da umejo tudi »Kranjci« uspešno zaigrati nogomet Hipoma so izginile simpatije pu« blike napram našim fantom, in poseči je moral vmes sodnik, ki ie s previr5 '—i od* ločbami zavaroval nrestiž splitskega nogo* met., a športa. To e je d godilo pri sta« nju 4 : 3. Hajdukovci so i s svojo umet« nostjo p kraju, obstojala je nevarnost rzer »»nia a morda celo porazu, in kaj takega Hajduk na lastnih tleh ne prenese. Zato so začeli Hajdukovi igrači še pravo« časno operirati s tvornimi napadi na naše iprače: Veljko Poduie je dvakrat s pestjo
udaril Uršiča in enkrat Terčka, a večkrat« ni internacijcnalec Benčic je uspel proti Zemljaku samo tako, da ga je ponovno od zadaj brcal. Atmosfera, v kateri se je pr« vi dan kor.čavala »prijateljska« tekma, ie dala naslutiti slabe perspektive za nasled« nji dan. Bilo je precej verjetnosti, da bo naše moštvo, drugi dan. po dobrem odpo« čitku, nevarnejši nasprotnik, a Hajduk je mora! nastopiti drugi dan brez Bonačiča, ki mu je JNS do nadaljnjega prepovedal nastop. Zato je bilo že v naprej jasno, da bo Hajduk uporabil vsa sredstva, da ne doživi — on Hajduk — od Kranjcev na lastnih tleh poraza.
Take so bile avspicije za drufii dan. In v resnici so »Kranjci« drugi dan za« igrali svojo v zadnjem času dobro znano temperamentno igro, ki skozi trideset mi* nut ni dala Hajdukovcem priti do sape Z bistrimi cffside odločbami je sodnik pre« prečil, da bi Primorjani realizirali sigurne šanse in tako pretvorili svojo nadmočno igro v odgovarjajoči rezultat. V 25 minus ti pa je le Jug zabil vodilni gol, ki ga sod* nik, dasi je bil povsem regularen, ni hotel priznati. Vse je kazalo, da bo Primorje kljub vsemu v toku nadaljnje igre našlo priliko, da izsili s svojo nadmočno igro pozitiven rezultat. Toda publiki si je ho« telo Hajdukovega uspeha. Z besnim podži« ganjem svojih igračev »hočemo golova«, »ubij ga« je haranouirala svoje igrače, ki so se začeli spozabiiati... Sodnik se je vdal in od tedaj za igrače Primorja ni bil več v vprašanju rezultat tekme, temveč so morali paziti na svoje ude in da odne« sejo na kak način zdravo kožo. Začelo se je prilično v 30. minuti Radi povsem ne« dolžne Zemljakove geste (sunil je nalašč žogo v aut), je Veljko Poduje podivjal in trikrat udaril Zemljaka po glavi, da ga je kri oblila. Za to je sodnik oba odstranil z igrišča... Na intervencijo primorian« skega kapetana. naj bi sodnik dovolil Žem« ljaku povratek, ker vendar ni nič zakrivil, je sodnik izjavil, da tega ne more storiti zaradi publike! Igra se je nadaljevala pod neprestanim divjim vp«'tjem publike »hoče« mo golova, hočemo golova« in se je temu primerno pretvorila v niz tvornih napa« dov na naše igrače, ki si jih sodnik ni upal vzeti v zaščito Začela je serija golov, iz off side pozicij, \i enajstmetrovk (tri!). Hass! se ie kot k.ipetan drznil protestirati zaradi offside pozicij, pa je moTal z igri« šča. odšel je zaradi blesure tudi Slamič. A publiki se je še nadalje hotelo golova in zato je Jančigaj (dasi s sportnesa vid ka to ni opravičljivo) dajal žoge Hajdukov« cem na noge, samo da bo več golov, in da preneha divji stil igre.
Od tod rezultat 0 : 12, ki ga sigurno ni nihče pričakoval in ki ga nihče ne more razumeti. Kar so morali igrači pretrpeti izven igrišča, ne spada sem, kakor tudi ne omenjam vseh psovk, ki so jih Spličani izbruhali nanje in na ves slovenski narod, do izčrpnosti uporabljajoč tozadevni bo« gati del njihovega besednega zaklada.
Jasno je, da bo naš klub smatral, da so odslej prekinjeni vsi športni odnošaji s splitskim Hajdukom in njegovo publiko. In ne bo moglo ostati samo pri tem S
mesecev na |M namesto
2 meseca na usnju
. . f l I ! ir.,al ! milil! T\ar\<:,-r = ' J**""
".etl n r I l 1 '.Gasi ; ' ' 1 ' 1 j!i !!!1 Zaslužek!I!!!!I!I^
I o i • ! i i t i s »	! 1 i i i ! :
namesto Z '.'.!!'. I U^^oO^ 'll MIDoaarJJ-*
IVanj^rTZ je
0&5-0
•'•faS c&3	„<A	„
4e* ** '^
J! t°e>S '
žalili. Tudi LNP bo sigurno napravil s svo« je strani potrebne korake, da zaščiti svoje« ga prvaka.
Prvi dan je sodi! g. Matijevič, drugi dan g. Nedoklan.
Hajduk ni izpačal izgovorjene vsote. Prepustil je naše moštvo usodi, da je s svo« jimi sredstvi krilo stroške potovanja tja in nazaj in dvodnevnega bivanja v Splitu.
Menda je skrajni čas, da se prične akcija proti razmeram v Splitu, ki po vsej prili« ki kulminirajo v bmkoštnih dogodkih.
IVO SANCIN predsednik ASK Primorje in vodja ekspedicije v Split.
ASK Primorje (hazema). Danes v sredo ob 18. uri obvezen trening za vse hazenašice n igrišču ob Dunajski cesti. Službujoči odbornik g. Sancin II. — Načelnik.
Sodniški zbor bazena sodnikov pri JSH In ŽS. Redna seja se vrši danes 21. t. m. ob 20. uri v kavami Evropa. — Tajnik.
Gospodarstvo
= Načrt zakona o izkoriščanju vodnih sil in naše gospodarske korporacije. Dne 16.
t. m. se je vršila v Ljubljani konferenca, katero sta sporazumno sklicali Zbornica za TOI ter Zveza industrijcev in katere so se stvarjo se bo "sigurno pob"avTl Tudi .INS. a i u[leležili tudi zastopniki Inženjerske zbor-
naš klub pričakuje. da ga bo pri njegovi obrambni akciji nodnrla vsa slovenska jav« nost. ki so io Spličani naravnost krvavo
Korist, ki je nabavni ceni..
pri
naplavi CfievtoCetov tovorni vo$ ideainlm prometnim ed&tvom ondi, ftjet je potte&na bitna moe in ekonomičnost p\i ptevajanju.
J^ončno je skonstruiran močen tovorni voz za dolgoletno vporabo.
Šesteilindrski motor pri tovornem vozu jamči, da postanejo popravila nepotrebna.
Cena je manjša kot pri kateremkoli motornem vozu, ki ima Štiri cilindre.
To so razlogi, ki odločajo, da iziberejo pri nakupu trgovci, ki potrebujejo silno moč in ekonomičnost pri transportu, samo novi Chevroletov voz. V vsakem mestu se poslužujejo skladišča, pivovarne, trgovine s premogom, napredni mesarji in trgovci s kolonijalniim blagom Chev-
roleta, ker le tako morejo točno izvršiti dostave in povišati delokrog svojega poslovanja.
Isto tako so tudi poljedelci prišli do zaključka, da se morajo zahvaliti samo tem avtomobilom, da zamorejo svoje produkte hitrejše odip-ošiljati v važna središča naseibin, in to ob tako nizkih cenah, kakor ni bilo mogoče transportirati ob času primitivnega transporta, ko je bila na razpolago le vprežna in tovorna živina. Chevroletov tovorni voz je dosegel ta ogromni uspeh — zato je danes povsod na prvem mestu, ravno tako v Newyorku kakor Casablanci, v Kairu isto-
tako kot v Bukarešti — ker ga je skonstruirala General Motors v poglavitnem namenu, da se doseže čim najnižja potrošnja kuriva za tono pro kilometer.
V ta namen je delala General Motors najskrbne.iše poskuse na svojem preskuševališou biizu De-troita. Ti poskusni motorni vozovi so vozili po vsakovrstnih cestah po največjih strminah, po peščenih tleh in blatnem zemljišču, — stotine in tisoče kilometrov pod nadzorstvom najspo-sobnejš h inžen.jerjev vsega sveta.
Poglejte samo novi Chevroletov tovorni voz — obiščite zastopnika in zahtevajte zapiske o porabi bencina in olja. Zastopnik Vam bo dal brezobvezno vse informacije o opremi in izdelavi karoserije, ki bo najbolj ustrezala zahtevam Vašega poslovnega prometa.
niče ter zastopniki elektraren in velikih in dustrijskih podjetij. Na konferenci, ki jo je vodil univ. prof. dr. Milan Vidmar, se je razpravljalo o najnovejšem načrtu zakona o izkoriščanju vodnih sil, o katerem je po ročal tajnik Zveze industrijcev dr. Golia. Ta zakonski načrt je zgrajen na osnovni tezi da so vse vodne sile državna svojina. Zato je predvideno, da se koncesije podeljujejo samo za določeno število let, po katerem naj vse naprave s pritiklinami neobremenjene in brezplačno preidejo v državno last Po mišljenju, ki je bilo izraženo ra konferenci, nasprotujejo take določbe načelom gospodarstva, poleg tega pa bi ovirale elektrifikacijo naše države. Javni interesi bi bili zadostno zavarovani, če bi si država pridržala pravico razlastitve proti odškodnini. Dovolitev začasne davčne svobode ter carine prostega uvoza instalacij ne more omiliti fundamentalne hibe, ki izvira iz pogresnega poimovanja državne svojine. Po temeljiti razpravi je bilo sklenjeno, naj zastopane ensnodnrske korporacije brzojavno prosijo kraljevsko vlado, da se načrt ne uzakoni, preden ne bodo prizadete korporacije vladi predložile svojih utemeljenih spomenic. Vse velike gospodarske kornora-ciie v državi bodo pozvane, da ^e solidarno zavzamejo za to, da se izkoriščanje vodnih sil pravilno in koristno uredi. Izvoljen ie bil ožji odbor, ki naj v spomenici podrobno navede pomisleke interesiranih korporacij in predloge za spremembo zakonskega načrta.
— Povišanje železniške tarife za prevoz sladkorja. Prometni minister dr. Korošec je izdal rešenje, e katerim se povišuje tarifa za prevoz sladkorja za 10 do 30 par pri kg na dolžine od 100 na 300 km. Finančni efekt tesa povišanja bo znašal 20 milijonov Din letno.
= Poslovne nre na letošnjem ljubljanskem velesejmu. IX. mednarodni vzorčni velesejem bo odprt za promet nepretrgoma od 9. do 19. ure vsak dan od 31. maja do 9. junija t. 1. Na dan otvoritve dne 30. maji bo sejmišče splošno pristopno od 12. ure dalje.
Borze
21. maja.
Na ljubljanski borzi je bil dpnes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah na Prago, Dunaj, Amsterdam, Curih in London. Vso potrebo, razen v devizi na Trst je krila Narodna banka. Deviza na Berlin se je ponovno znatno okrepila, in sicer od 13.515 na 13.5325. Tudi devizi na Newyork in Prago sta se za malenkost dvignili. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 123.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj- 1 banaški 165 — 170._
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Liubljani. 21. maja 1929. Višina barometra 308 8 m.
na škoda danes pod vplivom dalje nazadujo-čih tečajev v Beogradu pričela ponovno popuščati. Za aranžma se je prvotno trgovala po 408, pozneje pa po 405 (v petek 410 do 411), za kasa je bila zaključena po 405 in za junij prav tako po 405. V ostalih državnih papirjih ni bilo prometa. Med bančnimi papirji je Unionbanka popustila na 204 zaključek, v ostalem pa so bili zaključki v Srpski po 150, v Jugobanki po 84 in v Hrvatski po 50. Med industrijskimi vrednotami se je Gutmann trgoval po 205. Šečerana pa je bila zaključena po 430. Trboveljska se je nudila po 465 brez prometa.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.875. Berlin 13-5175 — 13.5475 (13.5325), Budimpešta 9.9178, Bruselj 7.9014, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9795 — 8.0095 (7.9945), London 2"5.60 — 276.40 (276), Newyork 56.695 — 56.895 (56.795), Pariz 222.30, Praga 168.04 - 168.84 (168.44), Trst 296.75 — 298.75 (297.75).
Zagreb. London 275.60_276.40, Nevvork 56.695—56 895, Pariz 221.30—223.30. Milan 296.771—298.771, Curih 1094.4-1097.4. Ber-liin 13.5175—13.5475, Dunaj 7.9795—8.0095, Praea 168.04—168.&1, Budimpešta 9.9028 do 9.9328.
Curih. Zagreb 9.12875, London 25.185. Newvork 519 30, Pariz 20.28S75, Milan 27.1825, Berlin 123.60, Dunaj 72 96, Praga 15.37, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.425, Efekti
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 123 zaklj., Vevče 12z djn., Pra-štedina 850 den.. Kreditni zavod 170 den., Ruše 230 - 240, Stavbna 50 den„ Sešir 105 den.. Strojne 70 den.
Zagreb. Državne vrednote: Voina Skoda aranžma 404—405.50, kasa 404 50—403.50, za junij 409 bi., za december 42S—430. investicijsko 84.5—85.50, agrarne oO— 51 30; bančne vrednote: Praštediona 850—835, Union 204—205, Srpska 150—152. Juso 84 do 85. Narodna 7GC0—7830, Zemaljska 1?>=! den.. Ljublj. kreditna 123 den.. Polio 15.30 do 15.75; industrijske vrednote: Gutmann 205—210, Slaveks' 102—112. Slavonija 180 195, Drava 395—410. Šečerana 430—435, Brod vagon 150 den., Dubrovačka 540, Jadranska 580 bi., Trbovlje 465 bi.
Beograd. Vojna škoda 403.5—404.5. za junij 408— 409, investicijsko 84.5—86.5,
Blagovna tržišča
+ Žitni trg (21. t. m.) Na čikaški borzi je v soboto pšenica ponovno popastila z-i nekaj točk. Za maj je notirala 101 K. Tudi pri nas so cene dalie popuščale. Briška pšen;ca stane okrog 230 Din fco nakladalna postaja, koruza pa je nazadovala na 240 — 242.5. Tendenca je dalje zelo mlačna.
+ Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.) Les: Tendenca mirna. Zaključenih je bilo 64 vagonov, in sicer 55 vagonov drv, 5 vagonov hrastovih neobrobljenih plohov, 3 vag. tramov in 1 vag. orehovih hlodov. Iščejo se bukova drva in hrastovi neobrnb-Ijeni plohi (2.30 m naprej, od 20 cm širine naprej, od 60 mm deb. naprej, fco Postojna). Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen 1 vagon koruze in 1 vagon moke. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni;; baška promptna po 280—282.5. za junij po 287 5—290. Moka: »Ogc, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 405—410. Koruza: laplatska, slov. post. za maj po 312.5—315, za junij po 307.5—310,
za julij - september po 302.5--305. baška
slov. postaja, plač. 30 dni, promptna po 302.5—305, za maj po 3flo—307.5; oves: baški, slov. post., po 295—297.5; ječmen: baški, ozimni po 320—322.5; baranjski pi-vovarski 342.50—345.
4- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 79^ vagona pšenice. 5 vagonov koruze in 3 vagone moke. Pšenica: baška in gornjebanaška 227.5 do 230: baška potiska 230 - 232.5; banalka, pariteta Vršac 225 — 230. Ječmen: baški 240 — 250. Koruza: baška in sremska 237.5 do 242.5: za junij 245 — 247.5: banaška 230 do 232.5. Moka: baška »0g« 330 340: >2« 310 do 232.5. Moka: baška »0g< 330-340; >2< 210 >7« 275 — 282.5. Otrobi: baški 170 — 175;
CHEVROLET TOVORNI VOZOVI
CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL - LA SALLE CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI VOZOVI - G M. C. TOVORNI VOZOVI
KAROSERIJE FISHERA
PROIZVODI GENERAL MOTORSA
Kraj	Ca«	Barom.	Temper.	m M n ■S	Smet vetra in brzina ▼ m ki sek.	01—0 ou3Biqo	Padavine	
Opazovanja				v cn >			Vrsta	r mm do 7. ure
Uubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8.	762 9 762.2 762-6 760-8 /61-1	13 12 13 15 15	85 PO 100 90 85	WSW 2 N 2 mirno mirno mirno	10 10 K) •s	dež dež dsž Dež Dež	17 10 2 o-i 3
Skopll*	7.							
Split		759-1	20	60	mirno	1		/
Soince vzhaja ob 4.26, zahaja ob 19.28, luna vzhaja ob 17.39, zahaja ob 3.21. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 17.4 C, najnižja 11 C.
Dunajska vremenska napoved m sredo: Nobene bistvene izpremembe sedanjega vremena; možnost mraza.
>
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Mdor hočep
ali Jda/ec drugo informacijo ticoco sc malih oglasov naj
sicer ne
taj priloži v snamicah a ho preiel odgovora t « ^mam
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
TTZTU'1
Žagarja
dobro izurjenega sprejmem takoj na samico z zadostno vodno močjo in neprekinjenim obratom. Plača po do-
Sovoru. Rovan Martin, Št. urij, Eaiieče-Ziuani most.
13382
Mesarski pomoč.
dobi službo pn Rudolfu Lovšinu, mesarju, Sodražica fiača po dogovoru. 13369
Trg. pomočnika
agilnega, spretnega prodajalca, zmožnega slovenšči ne in nemščino, sprejme galanterijska trgovina. — Natančne ponudbe s sli-»Jutra« 13367
ko na ogl odd. pod »Galanterija«.
Brivskega pomoč.
6prejme brivski salon Mra-kič. Maribor, Cankar j- va «1. it X.	13354
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca sprejme Vrča Marko, Polzela. Sav. dolina.	13331
Kuharico
popolnoma zanesljivo in ne nad 40 let staro sprejmem g 15. junijem ali 15. julijem v Mariboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13227
Izolatorja
sa hladilnice sprejmem takoj. Prosilci, kateri so v tej stroki že delali, naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevki plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Izolacija«.	13209
Trg. pomočnika
mešane stroke, pridnega in poštenega sprejme Franc Šetinc, Trbovlje I 13183
Vajenca
c hrano in stanovanjem v hiši. v trgovino % usnjem 6prejme Anton M a r k u n. Kolodvorska št 41. 13148
Šiviljsko učenko
eprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13487
Služkinjo
% gospodinjsko šolo iščem. Dunaj.ška cesta 31, I. 13488
Prodajalko
za moko sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13184
Klepar, pomočnik
samostojen, vešč deiavec, se sprejme. Justin, klepar, Tržaška cesta 36, Ljublja-na-Vič.	13522
Krepkega učenca
s primerno šoU»o izobrazbo sprejmem b 1. junijem v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Pred staviti se med 1.—2 uro popoldne. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 13505
Blagajničarko
veščo knjigo rojstva. -prej mem v trgovino z mešanim ' blagom v prijaznem me---tu. Ponudbe s prepisom spričeval in navedbo službovanja sprejema ogl. oddelek »Jutra« pod »Zmožnost in pridnost«
13494
Kuharico
perfektno, k majhni	družini v Sloveniji išče	Jakil, Sevnica.	13503
Bolničarko
izkušeno, veščo vseh poslov, sprejmem v sanatorij Ponudbe s točnim naznakom starosti in službe in spričeval poslati na »Upravo Lej.:ovačkog eanatorija« — Leskovac.	13502
Šiviljo
(pomočnico), izvežba-no — .-prejme takoj modni atelje Adela Lončar, Poljanska cesta 5, I.	13544
Strojnega
ključavničarja
ki je že bil zaposlen pri izdelovanju nasadnih spon, (Aufsatztaud Fabrikatio-n) samostojno popolnoma zmožno moč. sprejme kot »Ein-stellerja« za gumbne avtomate in vrtalne stroje tovarna. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »2. P. B.«
13491
2 pomočnika
sprejme takoj za rielj časa v delo Ivan Kovačič sobni slikar in pleskar v Metliki 13501
Hlapca h konjem
sprejmem. Fran Juvan, valjčni mlin, Gameljne pri Ljubljani.	13485
Plačilno natakarico
l večletno prakso za bolj-So gostilno v Ljubljani iščem. Nastop s 1. junijem. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Natakarica«.	13459
2 učenca
za sobo. in črkoslikarstvo in črkoslikarja sprejmem z vso o-krho. Franc Ambro-«ič, Maribor, Grajala 2.
13433
Dekle
Za kuhinjo. vašče nemščine. sprejmem. Mesečna mezda 300 Din. vsakega polleta obleka in obutev. Nastop 1. junija. Ponudbe na M. Zwfi]ing grad Zden-fcna pri Zagrebu. 13508
Čevljar, pomočnika
epretnega. za boljše delo, sprejmem. Specijalno mora znati delati s »Kondor-Ausputzmaschine«. Pi mene prijave J Postič, Karlovac
Slikarske in pleskarske pomočnike
sprejme tvrdka Iv. Kelbel, Moste, za Ljubljano in deželo plača od 7 do 10 Din na uro, na deželi prosta hrana in stanovanje. 13525
Pekov, vajenca
sprejmem Oskrba v hiši. \ inko Požar, Udmat, p. — Moste pri Ljubljani. 13528
Mizarskega
pomočnika
dobrega, sprejmem. Ivan Novak, Vižmarje 65. 13561
Absolventinjo
trgovske šole. bivajočo v Ljubljani (začetnica), takoj sprejmem kot pisarniško moč. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ljubi iana 54«.	13585
Šiviljo - pomočnico
za fino izdelavo in učenko, ki se je že učila nekoliko šivati, se takoj sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj šnji nastop«.	13586
Šoferja - mehanika
neoženjenega, 25— 30 let. potrebujem. Prednost imajo oni, ki poznajo vozcve marke Delaž Mesto je stalno s stanovanjem in obleko. Nas-top 1. junija t. 1. Ponudbe s fotografijo poslati na Rad Petroviča, poštni predal 102, Beograd.
13576
Trgovske agente
za vsa večja me.ta Slovenije sprejmemo. Reflektira-mo na agilne in zanesljive osebe, ki imaj-o veliko poznanstvo med privatniki — Damo fiksno plačo in provizijo. — Obširne ponudbe pod šifro »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra« 13416
Potnice in potniki
ki sc dobro uvedeni pri privatnih strani-ah po celi Sloveniji, dobe dober zaslužek (provizijo) s prodajo novega predmeta. Ponudbe pod šifro »Agilne in zgovorne« ua ogl odd. »Jufa* 13333
Pisarniška
praktikantinja
znanjem slovenske steno grafije, strojepisja, trguv. korespondence, išče primerne službe. Ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« Mari bor pod »Pisarniška moč« 13482

Zastopnika
za Maribor in vse druge kra e Slovenije išče zava rovainica v Ljubljani. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na ogl odd. »Jutra«
13363
Zastopnika
za Ljubljano, zanesljivega in dobro uvedenega, za prodajo malinovega soka sprejmem. Ponudbe nasloviti na poštni predal št. 37 v Celju.	13328
Za zastopnika
s stalno plačo in provizijo
sprejmem agilno, značaj no in trezno o.-ebo s kavcijo 30.000 Din. Ponudbe 6 podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »30.000 kavcije«.	13269
PozorJ
Potniki, zastopniki in pen-zijonisti! — Izredno visoko provizijo in mesečno fiksno plačo nudimo za prodajo naših predmetov (slik na )latnu it.i) privat. stran-' am. Majhna kavcija Ponudbe na naslov: Specia-1-import. Ljubljana, poštni -predal 174.	13260
Trgovci - grosistl industrije
Trgovski potnik v Sloveniji, dobro vpeljan in priljubljen. prevzame boljše zastopstvo. Cenjene ponudbe pod »Fiks ali provizija« na ogl. odd. »Jutra«. 13545
Pozor!
Razstavlja-lcu na velesejmu papirne ali galanterijske stroke izročimo v prodajo nov predmet. V poštev pride zgovorna oseba Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Novo«.	13531
Za velesejem
išče mesta v kad.em paviljonu trgovsko naobražena gospodična, fctega prevzame tudi na svoj račun. Ponudbe pod »Dobra pro dajalka« na oglas, odd »Jutra«.	13469
Lovec
6tar 24 let. dobro izurjen, vešč vsega gospodarstva, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13497
Kot manipulant
iščem službo pr: lesni trgovini. Izvrsten poznavalec lesa in popolno-ma verziran v lesni stroki. Zmožen knjigovodstva in pisarniških del. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »ilauipulant«. 13535
Gospodična
verzirana trgovka, prevzame ua račun kako stalno podružnico ali na letovišču čez sezijo. Po nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Leto-višče« 13468
Šivilja
(pomočnica), dobra izvežba-na, zmožna tud.i strojnega vezenja, išče službo v Ljubl.an, ali okolici. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Gre event. tudi na dom. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod značko »Šivilja«.	13554
Samost. kuharica
išče službo s 1. Junijem pri kalkem samskem gospodu gospodična srednjih let. Gre tudi na stanico finančne kontrole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 13563
Natakar
išče službo v kaki boljši gostilni. Ima dobra spričevala. Ponudbe pod šifro »Natnikar« na ogl. odd. »Jutra«	13581
Absolvent
nižje realke išče službe. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Absolvent«.
13580
Dva mizarska pomočnika
spre'me takoj C. Kladnik, 135.19 Mokronog.
13575
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Šivilja
sprejme krpanja moškega in ženskega perila ter novo izdelavo na dom. Rimska cesta 24, pritličje.
13560
Službo
primernim kot na-knipovalcu lesa, nudim lepe prilike trgovcu ali kaj sličnega takoj. Naslcv na ogl. odd. »Jutra«.	13572

Prva oblast tconceslionlrana
šoferska šola
Camernik Ljubljana (Jugu avto) Dunajska cesta 36 telefon 2236 Strokovnjašk-teoretični pouk in praktič ae vožnje na različnih mu dernib »vtomobilih s on četkcm vsakega prvega
254
Kot Inštruktorja
iščem dobrega, izobraženega strokovnjaka za stavbno mehaniko Ponudbe pod »Inštruktor« na oglasni oddelek »Jutra« Maribor. — 13480
Za sezijsko kuharico
v kopališče želi mesta mlajša perfektna moč z le-pmi spričevali. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 13574
3 lončene peči
ceno naprodaj Bleiweisova cesta 25	13534

Radioaparati
7-, S- in 2 cevni, oscilator, mikrofon, voltmeter in kov-čeg-gramofon, vse novo. naprodaj. Poizve se pri E Petrič, Brezovica, kolodvo-.
13564
Vodno moč
20—30 konjskih .-i: kupim. Ponudbe pod Vodna moč na oglasni odd. »Jutra«.
13466
Ročni voziček
za prevažanje blaga, dobro ohranjen, 1 pisalno mizo. 1 tehtnico do 10 kg, 1 pult za moko s predali, kupim. Naslov v ogl odd. »Ju tra«.	13555
Poltovorni potniški »Renault«
manjši, «. rz. .a.* i»ro=-s ; ugodno Lamnret in drug. d. z o z., Ljubljana, Dunajska c. 22. 13462
Tovorni auto
3—l tonski nemške znamke prvovrsten, proda ugodao tv. Lampret in drug d. z o z.. Ljubljana, Dunajska c 22.	13641
Limuzina
»Wanderer«. 6 cilinderska, sedežev, popolnoma nova, na prodaj radi odpo-tovanja. Ponudbe na in-seratni oddelek »Jutra« pod »Wanderer« 12931
Prostor s plinom
mali. iščem Plačam dobro. Ponudbe na ogl. oddel"k »Jutra« pod »Dobro«. 13557
S kapitalom
do 300.000 Din se udeležim rri tentabilnem podjetju. Janic-tvo pogoj. Dopise prosim pod značko »Samski« na upravo Jutra v Celju.	13335
Kdor prodaja ali kupuje
AUTO
naj se obrne na naslov. Karol Camernik Ljubljana Dunaiska cesta 36 .Jugu Auto telefon 2236; m roo Sij«? popis voza kakršnega želi orodati ali Kupiti Pri tem posredovanju se oaj bolj varujejo interesi oro lajalca m kupca	23
6-sedežni odprt
»Benz«
ima ugodno naprodaj Lam-wet in drug d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 22.
13463
Dražabnico
spre:mem, sodelujočo s 50 do 70.O00 Din gotovine. — Rcflektantinje, ki si žele trajno in lepo eksistenco, naj se javijo pod šifro — »Ustanovitev industrije v Ljubljani na ogl. od-1. Jutra«.	13532
1000 Din dobi
kdor posodi 5000 Din. — Pismene ponudbe pod šifro »Nesreča 22« na ogl. odd. »Jutra«.	13536
Remscheidske žage
jarmenice in venecijanke tvrdke I Cloulli Remscheid ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica 28.	120
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj o kg po Din 38 kg Izkoristite priliko dokler trajs zaloga L. Brozovič. Zagreb Ilica 82 Kemična čistilnica perja	189
40.
Med tem so spravili avtomobil v kovač-nico. Mirno je stai v svojem kotu. Le škoda, da mu ni bilo usojeno dolgo mirovati! Gospod Kozamurnik in kovač sta bila mislila na vse drugo, samo na nekaj ne...
Vrtnarski delavec
neoženjen, srednje starosti, popolnoma verziran v vrtnarstvu, želi menjati službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13399
Trgovski pomočnik
mlad, dobro verziran v ma-nufakturi. železnim, špece-ri ji. steklu porcelanu in usnju, z dobrimi spričevali, želi službo v mestu ali na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13398
1000 Din dobi
tleti, ki mi preskrbi stalno službo pomožnega delavca v tiskarni, kartonaži ali kaj primernega Kavcija na razpolago — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Nagrad*«.	13155
Absolventka
4. meščanske šole išče mesta kct blagajniča/rka aH kaj podobnega. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
13457
17 letno dekle
ki ima veselje do šivanja, išče primernega mesta s hrano Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13540
Razno:
Bencin motor gnojnični voz stiskalnico zs seno. tovorni avto diro na vzmeteh, ple tilni stroj, železne blagajne slamo vreče razne ste klenice sidra (Anker) in kopirne preše. plinski avtomat proda Franc Stupiea, železnina v Ljubljani Go sposvetska cesta 1. 115
Žaganje
v vsaki množini po znižani ceni prodaja parna žaga V Scagnetti	9929
Odpadke
od parketov bukove la hrastov«, u Kurjavo dostavlja po nizki cent na dom V Scagnettl. parna žaga v Ljubljani za go renj.-kim kolodvorom 108
Otroški voziček
na peresih, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13246
Motorno kolo
znamke F N., 50O cm*, zelo ugodno po nizki ceni pro-iam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 1987«	13284
Avto
dobro ohranjen, šestsede-žen. »Phaeton«, štiricilin-dr-ski. kakor nalašč prikladen tudi za tovornega, po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jtrra«.
13141
Lahek tovorni avto
1 t., znamke »Peugeot«, malo rabljen, z železnimi obroči, v brezhibnem stanju, zelo poceni prodam. — Istotako tudi skoro nov
stoječ bencin • motor znamke »Climait«. 3 do 4 HP. z Bosch vžiga lom — Avtodelavnica. d. z o. z., Celje.	13131
Tovorni avto
pettonski. v dobrem stanju, kupim Ponudbe po-d »50« na cgla«ni oddelek ■»Jutra« v Mariboru. 13481
Točilni paviljon
oddam na ljubljanskem razstavnem prostoru. Naslov pove oglasni od-dele<; »Jutra«	13492
Lokal
iščem v najem za mešano trgovino z najmanj Din 30.000 mesečnega prometa, rcnnlbe pol »Šavinska ali Dravska dolina« na ogla ni o (M. »Jutra«.	13518
Stara gostilna
z gospodarskim poslopjem, ns željo tudi i dobrimi njivami. travniki in nekaj gozda naprodaj na Dol- nj-skem (Posavju), 30 minut od kolodvora pred farno cerkvijo. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 13137
Večje posestvo
ležeče na dravskem pclju, z vsem pridelkom oddam ▼ najem Vpraša se pri Debe-naku, pošta Cirkovce. — 13493
Hišo
l dvema stanovanjema na periferiji me«a Ljubljane oddam v najem z 8. u-nijem. Vič št. 24 12865
Vilo v Zagrebu
tik Maksimira, novozidano. enonadstopno, podkleteno. pet sob, kopalnica, vse pri-tikline. parketirano. 700 kv m ograjenega vrta. prodam aH zamenjam za Din 250.000 ali za manjši objekt v Ljubljani zaradi preselitve. Ponudbe pod značko »Zagreb za Ljubljano« na oglasni oddelek »Jutra«.	13515
Lepo parcelo
prodam pr: »Tičku na Gričku«. Strma pot 8. 13530
Opremljeno sobo
« hrano išče starejši gospod. Dopise pod »Oskrba« na oglasni odd. »Jutra«
13538
Prazno sobo
veliko, solnčno. parketira-no. z elektriko, posebnim vhodom s sto-pnjic, v novi vili po,i Rožnikom, oddam s 1. junijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Po želji lahl.o meblovana in z vso oskrbo.	13529
Opremljeno sobo
z za trkom oddam boljšemu go--podu ali gospodični. Na raapolago k avir in kopalnica. — Kobija. »vila Kanaria«.	13550
Vilo
prodam v švicarskem slogu v centru Ljubljane, krasen razgled, lepa lega, 4 sobe. kuhinja, shramba, vodovo 1. elektrika, 4000 kv m zemlje. Lepa prilika za resne kupce. Naslov pove og'a.;. odd. »Jutra«.	13537
Hišo
z vrtom, po ugodni ceni. blizu kolodvora na Gorenjskem prodam Primerna je za letovišče. Ogleda ee pri Jerih. Medvode. 13582
Lepo sobo
elektriko in posebnim vhodom blizu gl. kolodvora s 1 junijem oddam. SlomJkora 14, pritličje, desno.	13549
Malo sobo
oddam za časa velesejma solidni dami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 13551
Sobo
opremljeno ta! oj	oddam. Rožna ulica 19,	I. nadstropje.	13553
Sobo
čisto, z e'ektriko. posteljo in divanom, oddam na Bleiweisovi c. 5-IU 13506
Samec I Pozabila
star 48 let velejosestnik,! Pozabila sem v mestnem že:i znanja z vdovo, po- - avtobusu, ki vozi 8 in 1 sestnico aii gostiln čarko. 1 četrt od pošte proti Ježici, Tozadevne dopise na ogl. t na binkoštno nedeljo svi-odd. »Jutra. pod šifro ■ len dam. ki dežnik Na:di-
»Srečna bodočnost«. 13367
Ločenka
obrtnica, želi znanja f starejšim gcv^podom z nekaj premoženjem. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod š-fro »2. junij«.	13587
V ljubezni prevarana
iččem znanja z boljšim go-sjiodom Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod «31. mai« 13588
<JT
Stavbne parcele
blizu gl kolodvora prodam. Levceva ul. 11-1.
13578
Prodam
šumi na mestu sečnje okoli 500 klafter bukovih
rv III klase (Haokprtt-;el) za žganje oglja. Suma eži pri Rajhenburgu na glavni cesti zelo blizu ko lodvora. Pojasnila dale SAUER, Zagreb, Vlaška ulica 72 c, III.	13500
Austro - Daimler
odprt 6-7sedežni. 45 KS šestcilinderski. zelo dobro ohranjen ter 4-5sedežni Peugeot v brezhibnem sta nju. prodam Na ogled pri Luckmann. Ljubljana. — Ahacljeva 10	1.3523
Trafiko
kupujem in papirnico v Mariboru ali lokal vzamem v najem s sobo in kuhinjo Ivan Dernulc, Peščenica VI 7, Zagreb.	13520
Pisarne in skladišče
4 sobe, skladišče cea. 100 kv m. oddam po ugodni ceni. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Ožji center Ljubljane«.	13543
um
Hišni posestniki;
Stanovanja ki jib oddajate bodisi za maj ali poznejši termin prijavite ta oddajo tvrnki »Po^eet« M klošiče v» cesta 4 — Prijava in po«redcvauje za oddajalca popoloorna brezplačno 78
Zobni atelje
dobro idoč. v večjem mestu na Štajerskem, je takoj naprodaj V hiši eta-uovanje z lepim vrtom. Ponudbe pod »Ugodno« na ogl. odd. »Jutra«. 13359
Prostore
za obrt ali skladišče oddam v najem s 1 junijem. Poizve se na Poljanski cesti 64.	13573
Gostiln, kuhinjo
oddam dobri kuharici, ki ima več abonentov. Na-^ i slov v oglasnem odd. »Ju-1 tra«.	13526
LštA,

Vsakovrstno zlato
Uujiuj, po uajvišiib cenah
Černe — juvellr
Ljubljana, VVoffova ulica 3
Pozor!
Na drobno točimo Ia brezalkoholni
jabolčni mošt
po Din 9 liter. Dobi se v vsaki množini pri Srečku Potnik in drug, Ljubljana. Metelkova ulica štev. 13.
13244
Vrtno uto
poceni prodam. Erzin, — Zrinjskega c. 8, I. 13433
Lončeno peč
visoko, za v sobo, prodam. Poizve ee Sv. Petra ceeta 71.	13616
Hmelovk
še nekaj vagonov ima na irodaj graščina Boštanj. p. Boštanj.	13504
Ledena omara
3 oddelfci, in 1 moško kolo. poceni na prodaj. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«.	1&24
Lesena galerija
5.10 X 2.80 s stopnjiščem v trgovski lokal, nekaj steklenih sten in pisarniške opreme radi preselitve naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13542
Omaro
in posteljo z žimnico prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13556
Pekarijo
dobro idočo vzamem v najem event. odkupim. Ponudbe pod »Z« na cgl. oddelek »Jutra«.	13579
Stanovanje
soba. kuhinja in pritikline išče zakonski miren par, starejši, brez otrok, za junij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Starejši«.	13498
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin oddam e 1. junijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13465
Stanovanje
1—2 sob, s kuhinjo in pri-tiklinami v mestu ali okolici Celja. Petrovč ali Žalca, iščem za Wkoj ali pa do 15. juli-a t 1. Ponudbe z navedbo mesečne najemnine na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Upokojenec«. 13541
Sobo in kuhinjo
išče mlad oženjen par v mestu ali bližini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »J. Primorec«. 13539
Lepo sobo
zračno. solnčno. parket, elekt. luč. za dve gospodične. nairaje uradnice, g 15. junijem oddam. Isto-tam se dobi tudi dobro domačo hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13568
Lepo veliko sobo
s separiran'm vhodom iz stopnišča, zračno, solnčno. parket, elektr luč. oddam s 1. junijem Dobi se na željo tudi dobro domačo hrano. Naslcv v ogl. odd. »Jutra«.	13569
Sobo
s hrano, ere-di mesta, oddam s 1. jun. dvema gospodoma ali gospodičnama. Poizve se v cgi. odde'ku »Jutra«.	13571
'AU^
Gramofon
dobro ohranjen, pripraven za gostilno, kupim. Ponudbe na Miha Lah, Kamnik.	13577
Ptiča kosa,
ki poje »Naprej zastava slave«, prodam. Potočnik, Dolenja vas-Selce. 13472
Psičke
6—7 tednov stare, volčje pasme, prodam. — Seš-k Alolf. St. Vid št. 16 r.ad Ljubljano.	13436
telja prosim, da ga odda proti nagiadi v S:udentov-ski ulici št. 3 pri Uranič.
13514
Dtomane
od 5511 do 850 v različnih pzoreih prvovrsten la-ten izdelek vzorkovana plišasta pr».gpn.:ala za oto-mane a 6<<). la 750. sa on-sk^ garniture divane mo-droce. zanesljivo najboljše blago kupite pri
Rudolf Sever
tapetništvo	n
Marijin trg št. 2. 47/1
'ii'fitiin'yfi\'f
Več kot 21 let
se uporabljajo Larucin kap sule z najboljšim uspehom pri ^apavici (triperju). belem perilu žensk in bolezni sečnih organov V vseh le karnah škatljica po 25 Din — Po pošt1 pošilja lekarna Blum Subotic« 13 115
Ribje olje
sveže, najfinejše norveško 11 lekarne dr G Picroli ja v Ljubljani	priporoča
bledim slabotnim osebam 257
Želodčno tinkturo
preizkušeno proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr G. Picol-li, lekarnar t Ljubljani.
Pletilni stroj
znamke 10-35 »Ideal« ceno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	13548
Ažurira In entla
takoj Matek & Ljubljana. poleg Štrukelj. Vezenje
Mikeš. hotela oblek 13050
M5/7
Seznanila
bi se rada mladoletno dekle s kakim pametnim obrtnikom srednje starosti. Re?ne ponudbe želi gospodična. Naslov v og asn m odd. »Jutra«.	13499
Kožuhovino
damske in moške plašče sprejemam v shrambo in po[tolno> prenovo Cez po letje popravila računam samo polovično ceno Peter Semko krznar. Ljubljana Miklošičeva 14.	11S
Foto Staut
v ma v znižane cene: 3— 5 — 7 — 9 — 11 — 13 — 15 — 17 — 19. 11811
za kurjavi (odpadki od žage) v vsak' množini M dobe pr
IVAN ŠIŠKA
parna žaga jn tovarna parketov Ljubljana Metelkova ulica 4.	40 6)
Mesni izdelki
na drobno in debelo najceneje v delikat. trgovin
K. .Tare, ,I*ri turistu'
LJUBLJANA Dunajs a oesta
Da damo v«em interesentom za
turhins/ce naprave
priliko, -ia izvršijo merjenje vodnih sil, odločili smo se poslati našega turbinskega strokovnjaka v drugi polovici meseca maja na potovanje po Sloveniji. Vsi oni, ki želijo postaviti
vodne turhine,
naj nam to takoj javijo, da jih more naš strokovnjak obiskati in izmeriti vode.	6587
Dijaška legitimacija • „	,„
se je izgubiia na ime S iva StTOme tOvarne Ifl
livarne d. d.
Sumi. Oddati jo je na sred nji tehniški šoli ali na ogl. oddelek »Jutra«. 13513
Ljubljana.
Stanovanje
eo-be in kuhinje želi mirna stranka treh oseb. — Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Dober plačnik«.	13552
m
Kmečko posestvo
v ljubljanski okolici, oddaljeno največ 1 uro od Ljubljane kupim v ceni od 125—150.000 Din. Poslopja 80 lahko elabejša, važno t se polaga na dobro zemljo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Okoliško posestvo«.	13428
Spalnico in kuhinjo
rabljeno in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 13558
ogl. o »Cisto«.
Hrastovo spalnico
iz trdega lesa in	smrekovo ter kuhinjske	kredence prodam Ivan	Novak, Vižmarje 65.	13562
m
Frak
naprodaj po zelo	nizki ceni v Gledališki	ulici 12, I. nadstr., vrata 6. 13589
Fužino
na stalni vodi kupim Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »fužina«. 18466
Hiša
z dobroidočo gostilno, eno-nadstropna se z inven tarjem vred proda za 225 tisoč Din Nalov v ogl. odd. »Jutra«.	13372
Restavracija
dobro idoča in kavama, na glavni prometni cesti v Zagrebu, popolnoma opremljena, z lepim vrtom in vaem komfortom. takoj naprodaj radi družinskih razmer — Sobe krijejo vso režijo Vrt ima ves potreben kompleten inventar Cena 225.000 Din. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.	13091
Manjša
tekstilna tovarna
r Sloveniji po ugodni ee-ni naprodaj. Elektrika ln vodna moč na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Predilnica«.	13068
Gozdno posestvo
približno 100 johov mlade ga lesa, hiša zidana, hlev, žaga, mlin, zidan ob močni vodi. «e proda Vpraia-ti pod »Pohorje 400« na o gl. odd. »J str««. 13323
Stanovanje
3. do 4. sob s pritiklinami in vpeljanim plinom iščem za 2 samska gospoda. Po nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gospoda«. 13570

Malo sobico
oiMam. Naslov pri oglas nem odd. »Jutra«. 13489
Sobo
z zajtrkom oddam gospodu na Poljansiki cesti 54/1 — vrata 18.	13482
Lepo mirno sobo
parketirano, z eldktrično razsvetljavo oddan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13486
2 lep! opremljeni sobi
event s souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13517
Sobo
oddam, Slomškova soko pritličje.
6. vi-
13506
Trgovec
star 42 let, z dobro idočo trgovino, išče znanja v ^vr-ho povečanja trgevine z gospodično ali vdovo (1 otrok ni izkl učen) z nekaj jiremoženja ali posestva ter veseljem za trgovino. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Jtaj 1929«.	13479
M. Z. M.
Bojim se za Tvoje zdravje. Te ljubim in Ti želim srečne praznike. 13510
Katera čuteča dama
bi z malimi gmotnimi žrtvami rešila mladega, nadarjenega umetnika propasti? Dragocena proti-usluga — častna obveznost. Ponudbe pod »Labod umira« na oglasni odd. »Jutra«	13511
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
> «<*
Največja Izbera — najnižje cene najnovejših dvokoles dirkalnih, za ceste ture in damskih, motorjev, malih dvokolet za otroke, i.gračnih in otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do najfinejšega, brzošivalnih strojev Central Bob-bin. Pred nakupom oglejte si zalogo pri tvrdki Tribuna F. B. L., tovarna _
dvokoles ta otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki iranko.
Prodaja na obroke.
+
Prazne sobe
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13546
Sobo
iščem za časa velesejma v hližini Gosposveteke ali Dunajske ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif. »Velesejem«. 13547
Separirano sobo
nasproti sodniji oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. >Jutru. 13647
Globoko potrti naznanjamo, da je naša ljubljena mama, sestra, stara mama in tašča, gospa
Josipina Janežič
vdova Porenta roj. Jager
posestnlca na Mlinšah
dames oh 7. tiri zjutraj po mučni bolezjii, prt videna s sv. zakramenti, izdihuila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne se vrši dne 23. majnika ob 9. uri dopoldne iz Mlinš na farmo pokopališče Kolovrait.
Mllnše - Zagorje o. S., dne 21. maja 1929.
MLNKA Dr. ZARNIKOVA, bči in ostalo sorodstvo
MIchel Zčvaco:
129
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»2e spet ne ve! Ali mi presedaš! Spravi se, tak spravi se izpred
mojih oči!«
Ta nepričakovani izbruh togote ga je osupil. Kaj ji je bilo, za Boga? Kaj ji je bil storil?
Ker se v svojem strmenju ni ganil, je vzdignila drobno peščico, pahnila ga od sebe in jela tolči po niem:
»Spravi se! Spravi se!«
Chico si je naposled vendarle dal dopovedati. SkIon:l je glavo in p-onižmo odšel.
Da se je čez minuto vrnil, bi bil lahko videl dve solzi, dva svetla bisera, ki sta se počasi trkljala po rožnatih ličkih njegove madone, ko je vsa žalostna ležala v svojem naslanjaču...
II.
Favsta Iti Torero.
Med tem, ko se je Pardaillan krepčal z zasluženim spanjem, je fcil Torero pri lepi Giraldi, svoji zaročenki.
Don Cesar je neprestano izpraševal devojko, češ. kaj ji je povedala zagonetna princesa o njegovem rodu in njegovih liudeh, ki je trdila, da jih pozna. Na žalost je bila Giralda s svojimi odgovori kmalu pri kraju in Torero j« trepetaje od nestrpnosti čakal primer-
ne ure, da bi stopil pred neznanko, zakaj sklenil je bil, da se pomeni z njo iz oči v oči.
Okoli devetih zjutraj si je opasal meč, zabičil Giraldi. naj se ne gane iz gostilne, in odšel.
Na hodniku prvega nadstropja je pred Pardaillanovimi vrati nehote obstal in iztegnil roko proti kljuki, da bi stopil v sobo. Toda zmajal je z glavo.
»Ne,« je zamrmral, »zločin bi storil, če bi ga zbudil zaradi take malenkosti. Naj spi, saj je potreben; čeprav ni veliko povedal, vendar slutim, da je moral prebiti strašno noč.«
Tako misleč je krenil v kuhinjo in stopil k Juani.
»Senjorita,« ji ie dejal z resnim naklonom, »ali vas smem prositi, da bi nekaj časa pazili na mojo zaročenko? Veliko mi je do tega, da ne bi nihče slutil njene navzočnosti v tej hiši.«
Juana, vsa srečna, ker jo je bil nazval senjorito, je odvrnila s svojim najlepšim nasmeškom:
»Ne skrbite, senjor Cesar. Takoj poidem k njej in jo povab:m, naj ostane pri meni, dokler se ne vrnete.«
»Hvala vam tisočkrat, senjorita! Bodite tudi tako dobri in obvestite gospoda viteza de Pardaillana. kakor hitro se zbudi, da sem moral oditi po nekem opravku, ki ne trpi odloga. Nadejam se, da se vrnem čez uro, najdelj čez dve.«
»Obvestim ga.«
Torero se je priklonil deklici, kakor da je imenitna dama, in pomirjen odšel.
Z naglimi koraki je krenil prosti hiši med cipresami, nadejaje se, da najde tamkaj princeso, če ne, pa vsaj kakega služabnika, ki bi mu povedal, kod naj je išče.
Za tisto dopoldne je bil, kakor vsako nedeljo, napovedan slo-
vesni sežig nejevernikov. Praznično oblečene množice so trumo-ma drie proti trgu Sv. Frančiška, zakaj slehernemu verniku, ki se je udeleževal takih prireditev, so bili obljubljeni veliki odpustki.
Mnogi izmed pobožnih radovednežev so spoznali dona Cesarja, ko so šli mimo niega, in so ga z občudujočim šepetom kazali svojim spremljevalcem:
»Torero! E1 Torero!«
Nekateri so ga spoštljivo pozdravljal1. Raztreseno je vračal pozdrave in nasmeške ter naglo nadaljeval svojo pot.
Nnoosled :e zavil v hišo med cipresami in obstal v veži — v tisti, ki si je snoči ni utegnil ogledati, ko je iskal Giralde in Par-udiliana.
Cetvorica Iakeiev v zlato izvezenih oblekah je stala nalik kipom ob znožju stopnic ter ga z nekakšno predrzno ponižnostjo merila od glave do nog.
Torero se j'h ni ustrašil; samozavestno in neprisiljeno je velel prvemu izmed ni.h. naj stopi vprašat gospo, če blagovoli sprejet! dona Cesarja, kastilijskega plemiča.
Lakej je brez naglice spoštljivo odgovoril:
»Njene svetlosti princese Favste v tem trenutku ni v tej letni hiš:. Zato tudi ne more sprejeti senjorja dona Cesarja.«
»Dobro.« je pomislil Torero, »njeni svetlosti je po tem takem ime Favsta. Tudi to je nekaj.«
»Govoriti moram s princeso Favsto o neki velevažni in neodložljivi zadevi.« je rekel na glas. »Povejte m:, k.e jo lahko najdem.«
Lakej je pomislil.
»Senjor don Cesar naj izvoli stopiti z menoj h gospodu dvor-niku, ki morda lahko ustreže njegovi želji.«

ni po ceni zato po gics kruh in pecivo iz nje nencscllii^iljivci«
Umrla nam le po dolgem in mukapolnem trpljenju naša dobra
in pridna mati, babica in tašča, gospa	,
Antonija Kovča
dne 20. maja 1929 ob 3. uri zjutraj.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 22. maja t. 1. ob 10. uri na pokopališče pri Sv. Rupertu.
Trnava pri Gomllskem, 20. maja 1929.
Rodbine Dr. KOVČA, ŠKETA ln KOVČA.
Amalija Orolz roj. Schweiger
naznanja globoko potrta v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem žalostno vest, da je njen dragi soprog, oziroma brat, svak, stric, gospod
nadknjigovodja v pok.
danes zjutraj ob pol 4. uri, previden s tolažili svete vere, po daljšem težkem trpljenju v 68. letu svojega življenja preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil iz hiše smrti v Laškem v četrtek, dne 23. t. m. ob 5. uri popoldne.
Sveta maša zadušnica se bo brala v petek ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Laškem.
LAŠKO, dne 21. maja 1929.
Posebna naznanila se ne bodo izdajala,
Stavbene parcele
tik postaje, skupno 12.524 m2, se prodajo v nedeljo, dne 2. junija t. 1. na prostovoljni javni dražbi na licu mesta v Lescah. Parcele tvorijo en kompleks med železniškim tirom postaje Lesce in glavno cesto Lesce-Bled. 66%
prvovrstna moč (30 do 40 let star) se sprejme takoj v večji manufakturni trgovini. Ponudbe sprejema do 25. t. m. Aloma Company, Ljubljana, pod šifro »Prodajalec«.	6593
Gostilno
s hišo
dobro idoSo event. z ledenico na trgu ali v mestu, prometna toaka, IŠČEM ZA TAKOJ V NAJEM. Najemnina brez oz.ira. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobroidoča*.	6716
VoBstvo premogovnika „BMrčjina4* v CrninsU
razpsaje ;gra3ifev ozkotirne železnice crkadvakn, in dtreh mostov
Ponudbe do 10. unija upravi v Crnoml u, kjer so na vpogled načrt, trase in terenski položaj.	i7i
TESARSTVO, MIZARSTVO, LESNA INDUSTRIJA!
Podpisani si dovoljujem javiti cenjeni javnosti, da sem opremil svoje podjetje z najmodernejšimi mizarskimi, tesarskimi in lesno industrijskimi stroji, nakar se cenj. javnosti najtopleje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Kupim vsako količino hlodov. FRANC MARTINEC, mestni tesarski mojster, Ljub-llana Prule 8. Telefon 2432.	6524
Žagovodjja
vešč vseh manipulacijskih del na večji žagi, tehnične izrabe lesa ter predvsem popravil vseh vrst žagarskih strojev
se sprejme.
Ponudbe s spričevali na Fr. Do-lene, lesna industrija, Škofja ^	Loka.
najcenejša, prvovrstna Samota za peči in štedilnike
tiektr mo^rii C O M Z Altona SahrenfeSti ng. GUZEU. 1'ubliana V*f. Jerneja c. 5
e efon fte«. 625?
Odlične švicarske ure
kupite samo pri £6i9
»OTPLATI«. BEOGRAD. Kralja Petra 64 mezanin.
Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovino.
▼ EKE^IA
Ti Ili TE
A>K#HA
I A*l
A&mi Jk^fflS
FITME ™
MEHIKA kJAMU
TA:-.'-t' ■ • •• v
IMKilA
lEIMA	___
TEBCM/CA PLITIliA
MAIMIlEIMl/EmUMI MITI m«T«KMI rAKMIKI
Za informacije in predbiieibe prostorov se treba obrniti na Centralo oa Beld, ali pa na Agencijo .LIoyd TriestJno« in na Agencijo »Cosulich« ter na katerisikoli bodi pot-oi$ki urad,	4&-1-
UAifEILU CAt<CL*fcU
Prešernova ulica 4
poleg Frančiškanske cerkve
II. Snttner
Ljubljana 4

NajveSja zaloga ur, zlatnine ln sre-•brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
i risi a h §ka a ril a
Birmanske ure za dečke od Din
49.60 naprej Birmanske zapestne ure od Din
98.— naprej Srebrne vratne verižice (Colliers)
od Din 20.— naprej Zlate vratne verižice (Colliers) od Din 85.— naprej
jftoč osebnega vpliva
VSAKDO se nauči po naših epec. amerik. metodah proizvajati VSE poskuse moderne sugestije, hipnoze itd. Drugače vrnemo de-narl Krasna knjiga z navodili Din 28. Pošilja »Veda in znanost;, Celje, Razlagova 8.
KBO
KVBZI
ZA MOŠKO IN ŽENSKO KROJENJE
po sistemu ene o-d največjih akademij na svetu. Prinaša za dobo leta
Krojač, strokovni list za krojače
Novisad, Paromlinska ul. 5. Pošt. pred. 2
Zahtevajte takoj prospekt.
5 CHEVROLET, rablj. osebnih	12u avtomobilov, v ceni od Din
20.000— do	Din 35.000— OAKLAND. 50 HP, 6 cil., 5-sedežni, odprti.	> 38.000— FIAT, 501 Šport. 4sed<?žni, nove gume, nova streha in novo DUCO ličan.	> 32.000— R0LAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil,, 4sedežni šport touring	> 35.Q00,— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti.	» 40.000— ANSALDO, 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti,	» 50.000.— ITALA. 24 HP, 4sedežni,	> 32.000.— FEUGEOT. 24 HP, 4sedežni. s spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni	> 27.000.— PEUGEOT, 4-15 HP, mali poltovorni, dvosedežni, z novo
pnevmatiko,	» 19.000_
PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-
dežna športna tipa	» 30.000__
CITROEN, 24 HP, Sedežni, v
dobrem stanju	> 25.000__
AUSTRO FIAT. 35 HP, 4 cil., 6sedežni,	» 15.000.— AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni, 65 HP, 6 cil.,	» 45.000— S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil.,	> 20.000— RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni, model 1928, 35 HP	> 52.000.— Vozovi v vozovno pripravnem	stanju, t deloma že plačanimi taksami z»	letošnje leto.
Informacije daje:
V. & M. Barešič & Co„	Ljubljana
DUNAJSKA CESTA	12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
Privilegirana
agrarna banka d. d.
Temeljna začetna glavnica 300,000.000'- Dinarjev
Poziv na vpis delnic
privilegirane agrarne banke d. d.
Nepovoljne gospodarske razmere, v katerih živi, dela in proizvaja večina naših poljedelcev, so se zadnji čas zelo poslabšale. Suša, ki je bila pri nas zaporedoma tri leta, je težko zadela naš največji stan poljedelca in še bolj otežkočila pogoje za njegov gospodarski napredek. Slabe žetve so prisilile kmeta, da se je zadolžil, često za velike nevzdržne obresti. Poleg tega so nepravilna tekma naših poljedelskih proizvodov s tujo konkurenco na zunanjih trgih in ojačana carinska zaščita, s katero mnoge države zavarujejo svojo poljedelsko proizvodnjo, povzročile padec cenam naših kmetskih pridelkov.
Treba je brez odlašanja in takoj napraviti konec temu neznosnemu stanju s tem, da se poljedelcu odločno priskoči na pomoč v interesu njega samega, kakor 'tudi v interesu splošne gospodarske koristi ostalih narodnih slojev.
Kraljeva vlada, ki je skrbno proučevala vprašanje, kako bi se pomagalo kmetu, ki ječi pod tako težkimi razmerami, se je odločila, da takoj pristopi ustanovitvi posebne denarne ustanove, da more preskrbeti kmeta s cenenimi kratko in dolgoročnimi posojili. Radi tega se je z zakonom od 16. aprila t. 1. ustanovila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA D. D., ki naj izpolnjuje in vrši gornjo nalogo.
Privilegirana Agrarna Banka s sedežem v Beogradu je delniška družba, ki bo ustanavljala svoje podružnice in ekspoziture tudi v drugih mestih naše države, kjerkoli bo to zahtevala poslovna potreba.
Začetna glavnica banke znaša 300,000.000,— dinarjev, razdeljena na 600.000 delnic, ki se glase na ime, vsaka po 500.— dinarjev. Bančna glavnica se more povečati do ene milijarde dinarjev. Država prispeva pri prvem vpisu delnic s 120,000.000.— dinarjev, državna razredna loterija v začetku z 20,000.000 — dinarjev. Poleg tega je velik del vpisa zagotovljen od državne hipotekarne banke, narodne banke in poštne hranilnice.
Vodstvo Privilegirane Agrarne Banke bo v rokah upravnega odbora, ki sestoji iz 15 članov. Predsednik upravnega odbora je postavljen s kraljevim ukazom, sedem članov postavlja predsednik ministrskega sveta na predlog poljedelskega ministra, ostalih sedem članov voli zbor delničarjev.
Banka bo dajala kratko in dolgoročna posojila izključno poljedelcem, poljedelskim, zadružnim, kreditnim, proizvajalnim ustanovam, podpornim zakladom in sličnim ustanovam. Posojila bodo dana na podlagi obveznic, menic, ki zapadejo najdalje do enega leta, na podlagi zastave poljedelskih proizvodov in na tekoči račun. Dolgoročna posojila bo dajala banka na zastavo nepremičnin. Banka bo denarno pomagala zadružnim organizacijam, da se zgrade skladišča za poljedelske proizvode in za organizirano skupno prodajo poljedelskih proizvodov. Banka bo prejemala hranilne vloge, za katere jamči država. Izdajala bo tudi založnice na podlagi posojila na nepremičnine.
Z ozirom na določbe zakona o ureditvi banke uživa ona velike predpravice:
Državne ustanove bodo sprejemale delnice agrarne banke kot kavcijo, naro dna banka, državna hipotekama banka in poštna hranilnica jih bodo pa prejemale y zastavo (lombard).
Banka je oproščena vseh državnih in samoupravnih davkov in doklad.
Država jamči za izplačilo hranilnih vlog, kakor tudi za založnice in bančne obveznice.
Država jamči za izplačilo dividende do 6% na delnico. Preko te najmanjše dividende, ki je zakonito zagotovljena, imajo delničarji pravico tudi na superdi-yidendo v razmerju z višino čistega banč nega dobička.
Privilegirana Agrarna Banka bo imela vse pravice, katere uživa državna hipotekama banka v pogledu izvršilnega postopanja.
Na skupščini delničarjev ima vsakih 10 delnic en glas.
Pozivajo se vsi pridobitni krogi, gospodarske ustanove, poljedelske zadruge ter njihove zadružne zveze, ustanove in denarni zavodi, banke, zavarovalna 'društva in vsi državljani, katerim je napredek našega kmeta in naše zemlje na srcu, da z vpisom delnic Privilegirane Agrarne Banke prispevajo k ustvarjanju čim čvrstejšega temelja te koristne ustanove. Z vpisovanjem delnic Privilegirane Agrarne Banke ne vrše oni samo dolžnosti vestnega državljana s tem, da stavljajo na razpolago svoja sredstva poljedelstvu, ki je najvažnejša in temeljna panoga našega narodnega gospodarstva, nego vlagajo svoj denar plodonosno v sigurni prvovrstni vrednostni papir z zagotovljeno dividendo. Denarnim zavodom in bankam je zakonito dovoljeno, da delnice Privilegirane Agrarne Banke vpišejo za svoje rezervne fonde.
Pri vpisu je treba položiti 125.— dinarjev, to je 25% nominalnega iznosa delnice brez kakih stroškov, a ostanek je treba plačati v treh enakih obrokih, po pozivu upravnega odbora, najdalje do 31. marca 1930.
Vpis delnic se vrši od 22. maja do 22. junija zaključno pri sledečih ustanovah:
Državna hipotekama banka Narodna banka Poštna hranilnica
s svojimi podružnicami,
Zadružne Zveze,
Oblastne Zadruge osnovane po Zakonu o Poljedelskem Kreditu
IN SLEDEČE BANKE:
V SRBIJI: BEOGRAD: Beogradska Zadruga Zanatska Banka Kraljevine SHŠ. Gen. Banka za Trgovinu i Industr. Izvozna Banka
Jadransko Podunavska Banka Opšte Jugoslov. Bankarsko Društvo Srpsko Amerikanska Banka Tehnička Banka Cinovnička Banka Francosko Srbska Banka Jugoslovenska Udružena Banka ALEKSINAC. Aleksinačka Štedionica ARANDJELOVAC, Šumadijska Kreditna Banka VALJEVO, Valjevska Štedionica VELES. Veleška Banka VEL. GRADIŠTE, Gradj. Štedionica VRANJE, Vranjska Kreditna Banka VUČITRN, Vučitrnska Kredit. Banka GILJANE. Giljanska Privredna Banka GOR. MILANOVAC, Rudnička Banka GRUŽA, Gružanska Banka ŽABARI, Moravska Štedionica ZAJEČAR, Zaječarska Zadruga JAGODINA. Jagodinska Štedionica KNJAŽEVAC. Knjaževačka Štedionica KOSOVSKA MITRJ2VICA Kosovska Bsnks
KRAGUJEVAC, Kragujevačka Šumadijska Banka KRALJEVO. Kraljevska Akcionarska
Štedionica KRUPANJ, Radjev. Privredna Banka KRUŠEVAC Kruševačka Zadruga KUMANOVO, Kumanovska Trgov, i
Industrijska Banka LAPOVO. Lapovska Kreditna Banka LESKOVAC, Leskovačka Centralna ■Banka
LOZNICA, Podrin. Zemljorad. Banka MISNICA, Kolubarska Banka
MLADENOVAC, Mladenovačka Privredna Banka NEGOTIN, Negotinska Štedionica NIŠ: Niška Zadruga Prva Generalna Banka
Niškci Btinkci
OBRENOVAC, Obrenovačka Zadruga PALANKA, Palanačka Trgov. Banka PARACIN, Paračinska Trgovačko-Za-
natlijska Banka PEČ, Pečska Trgovačko-Industrijska BctnRči
PIROT, Pirotska Trgovačka-Zanatska Banka
POŽAREVAC. Požarevačka Trgovač-
fcci Bcinkči
POŽEGA (Užička), Požeška Gradj.
Štedionica PRIJEPOLJE, Porimska Banka PRIZREN, Prizrenska Banka PRIŠTINA, Prištinska Banka PROKUPLJE, Toplička Zadruga za
kredit i štednju RACA KRAGUJEVAČKA, Račanska Banka
SVILAJNAC, Resavska Zadruga SKOPLJE: Banka Stara Srbija
Trgovačko-Industrij. Banka Vardar SMEDEREVO: Podunav. Okr. Zadr.
Smederevska Kreditna Banka SOPOT. Kosmajska Akcionar. Zadr. STRUMICA. Strumička Trg. Banka TETOVO, Tetovska Trgovačka i Industrijska Banka ČUPRIJA, Čuprijska Štedionica UB, Ubska Ekonomska Banka UROŠEVAC. Uroševačka Banka UŽICE. Užička Gradjanska Štedionica ČACAK. Cačanska Izvozna i Uvozna Banka
ŠABAC, Šabačka Trgovačka Banka ŠTIP, Bregalnička Banka
V Beogradu, maja 1929.
V HRVATSKI I SLAVONIJI:
ZAGREB: Jugoslovenska Banka Jugoslovenska Udružena Banka Prva Hrvatska Štedionica Srpska Banka BROD NA SAVI, Srpska Kred. Banka VINKOVCI, Prva Vinkovačka Vere-
sijska Banka VUKOVAR. Srpska Kreditna Banka DARUVAR, Čehoslovačka Banka ZEMUN; Srpska Narodna Štedionica
Trgovačka Banka INDJIJA, Prva Indjijska Kred. Banka IRIG, Srpska Privredna Zadruga KARLOVAC. Srpska Kreditna Banka
i Štedionica NOVA GRADIŠKA, Srpska Štedionica OSIJEK: Slavonska Agrar. Štedionica
Srpska Centralna Banka RAVNA GORA (Gorski Kotar). Banka i Štediona RUMA, Srpsko-Sremska Banka SENJ, Senjska Štedionica SISAK, Posavska Štedionica ST. PAZOVA, Staropazovska Štedionica
CAKOVEC. Čakovečka Medjumurska
Štedionica ŠID, Šidska Štedionica
V SLOVENIJI:
LJUBLJANA: Zadružna Banka Zadružna Gospodarska Banka Kredit. Zavod za Trg. in Industrijo Ljubljanska Kreditna Banka MURSKA SOBOTA. Prekmurska Banka
MARIBOR: Mariborski Kredit. Zavod
Posojilnica CELJE, Celjska Posojilnica
V VOJVODINI: APATIN, Apatin. Banka i Štedionica BELA CRKVA, Srpska, Kredit. Banka i Štedionica V. BEČKEREK: Opšta Privr. Banka
Srpska Štedionica VEL. KIKINDA: Srpska Banka
Velikokikindska Central. Štedionica VRŠAC. Vršačka Pučka Banka NOVI BEČEJ, Narodna Štedionica NOVI VRBAS. Novovrbas. Štedionica NOVA KANJIŽA, Novokanjiška Centralna Štedionica NOVI SAD: Trgov, i Obrtna Banka
Srpska Trgovačka Banka PANCEVO: Pančevačka Kred. Banka
Pančevačka Pučka Banka SENTA. Sencanska Okruž. Štedionica SOMBOR, Somborska Zanat Banka SRPSKI ITEBEJ. Banka Posednika
Srp. Itebej. Pašnjaka D. D. ST. BEČEJ. Bačko-potiska Kreditna Bsnks
SUBOTICA: Opšta Kreditna Banka
Opšta Privredna Banka TITEL, Prva titelska Štedionica ČURUG, Čuruška Okruž. Štedionica ODŽACI. Odžačka Štedionica
V BOSNI IN HERCEGOVINI:
BANJA LUKA: I. Banjalučka Šted.
Srpski Kreditni Zavod BIJELJINA, Zemljoradnička Banka BIHAČ. Srpska Banka BOSANSKA GRADIŠKA. Srpski Kreditni Zavod. BOS. DUBICA, Srpska Štedionica BOSANSKA KRUPA, Srpska Banka
i Štedionica BOSANSKI NOVI, Srpska Štedionica BOSANSKI PETROVAC, Srp. Banka
Vladni komisar
Vojin M, Djuričič s. r.
BOSANSKI ŠAMAC. Srpska Banka, BRČKO, Prva Muslimanska Banka BUGOJNO, Srpska Banka VIŠEGRAD, Srpska Prometna Banka GACKO, Srpska Štedionica MOSTAR: Srpska Banka
Hercegovačka Banka PRIJEDOR, Prva Srpska Štedionica SANSKI MOST, Srpska Štedionica TEŠANJ, Muslimanska Trgovačka i
Poljoprivredna Banka TRAVNIK. Hrvatska Banka TREBINJE, Srp. Banka i Štedionica FOČA. Srpska Banka i Štedionica SARAJEVO: Banka Gajret Bosanska Industr. i Trg. Banka Zemalj. Banka za Bosnu i Herceg. Srp. Centralna i Privredna Banka Amerikansko-Srpska Banka
V	DALMACIJI:
DUBROVNIK, Dubrovačka Trgovačka Banka	i. ^ .lmšA
KOTAR, Bokeška Banka SPLIT. Prva Pučka Dalmatin. Banka SUPETAR. Bračko - Amerikanska Banka
HERCEG NOVI. Hercegnov. Banka
V	ČRNI GORI:
Cet!n]e, Črnogorska Banka
Cinovnička Štedionica NIKŠIČ. Nikšičska Kreditna Banka PODGORICA, Podgorička Banka