Tečaj II. V Gorici 15. marca 1864 List 3. Iiinj* 15. vsjcc?3 eic»ci »iva('nJ na Vu P0'"' asupvm rvs? "5 m PisMi ' 1 *-Li ikM Velja s poštnino vred en goldinar la celo leto. m i^S NS riN SST1- MESEČNIK g Gora, morje, o ^ Ruda, kupčija A Tebe red«. voon. % $ Lcmcž klepaje — & Klepljem naš rod; g g S kruhom za duhom q £ Pol moj in hod. & , u.gosp. " % l kmetijstvo, olirtnljstvo in druge deželne zadeve, ter za Izobraževanje ljudstvu sploli. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška. Naznanilo in prošnja. ' Tiste p. n. naročnike, ki so se ža „Umnega Gospodarja" o-glasili, pa naročnine do sedaj ne še plačali, prosimo, naj bi svoj goldinar brž ko je mogoče vredništvu poslali. — Ponavljamo še enkrat, da naroeiltio leto „Umnega Gospodarja" teče, ne od januarja tega leta, ampak od oktobra 1863 naprej (to je, od lanskega do letošnjega sv. Mihela). Za ves ta čas se plača en goldinar naročnine. Prihodnjič pa ho začenjal „U. G." svoje leto redno z januarjem. — Ker se naročnina ne jemlje, ko za celo leto h kratu poslana, zato se pošiljajo vsem novim naročnikom vsi listi od lanskega oktobra naprej, če kdo tudi poprejšnjih listov želi, naj natn to razločno naznani: sicer pa moramt) povedali, da i/.med poskusnih 3 listov, ki so od julija do oktobra mesca 1863 na svetlo prišli, in se (po Goriškem) zastonj razpošiljali, je prti še ves pošel. — P. ti. udom kmetijske družbo, kteri italijanskih Alti e memorie" ne jemljejo, ni treba za „ Umnega Gospodarja" nič plačali; tisli udje pa, ki prejemajo „U. Gospodarja" in „Atli e raemo-rie", naj odrajlajo svojo naročnino (t. j. en gold. za »Gospodarja") ne nam, ampak z Iclnino vred, ali kakor in kedar hočejo, kmetijski družbi. Zdelo se nam jo pa zato potrebno, naročilne in naročninske zadeve še enkrat razložiti, da ne bo pomot ali pritožb, iu da se bodo stari in novi naročniki po tem ravnali. Vredništco. Napredovanje v našem času. • » Naprej! truda ne ustrašite se 1 - Skušnja prihaja za skušnjo! Marljivi in zuajdeni naš čas izmišljuje in počenja toliko, da nam je vedno teže pazili na njegovo urno napredovanje. — K sreči, ako smemo tako reči, ni pri tem ravno tolike škode, kakor hi mislili. Mnogo, kar je novega in čudnega današnji dan rodil, je pozabil že drugi dan, ali pa ni vsega doveršil. Le kar sta bister um in vedra pamet, izveste presojevaje vse pervine, izsno-vala in času svojemu izročila, kakor nalogo, ki naj j0 izgotovi, pre- terpi neugodnosti razmer in premaga vse težave in ovire._ Nebrojni in neizmerni so vspehi in napredki, ki jih je dose-' gel novejši čas, in skoraj nemogoče bi bilo obseči jih vse in popisati.— To tudi ni moj namen. — Pa dovoljeno naj mi bode, da v sledečem iz o bi lega našega napredovanja le malo čertico podam,— Kmet je začel paziti na to, kar ga učita zelišar (botanikar) in. ločhar (kemikar). Sila ga jo zmodrila! Pozornih oči ogleduje zemljo in obdeluje jo s pripomočki, ki jih ponujata una dva, in ona prinaša zvedeni roki obilniše pridelke. Zuabiti, da ga tudi no vidiš več brez-miselno in klaverno hoditi za težkim plugom. Znajdenost človeška da-ja mu priročniše orodje1 v ožuljeno roko. Celo živina vleče težavne vozove bolj veselo iu čilo, — Enakomerno2 razdeluje se seme po dobro zrahljanih brazdah na dobro preorani njivi. - Če med koristnimi rastlinami poganja plevel, skerbela je ostroumnost človekova že za drugo mašimo (stroj), ktera ga hitro odpravi in dosledno zauuši,— Se po prt j pa pri obdelovanji zemlje učila ga je vednost naj- Duko smo preudarjali, ali bi dali ta sostavek z razlago, (kakor nam g. dopisnik svetuje) ali brez razlage natisniti; na zadnje pa se nam je zdelo, da bi morali til pa tam predaleč začet!, preveč ovinkov delali, ko bi hoteli vse tako pojasnili, da bi se plitvi razumnosti pnprostih bravcov popolnoma prilegalo. Mislili smo si: Qui potest capere capiut. Namenjen bodi torej ta spis izjemama izobraženim bravcom, razlaga naj jim kolikor toliko, kam meri ta a„š list. - Kakor glede na reč samo, tako nismo tudi glede na pisavo in na (memo naših nekoliko drugačne) oblike nič propravili, Vredn. ~ . \ l) Kakor plug-brsna-itd. - 2j. S sejavnico - Pis. pripravnice pripomočke, kako nnj hi povernil3 uni oduzeto redilnost (plodnost) za prihodnjo rast. In če ste blagoslovljeni pridnost in skerb. če so napolnjeni jkednji bersnega snopja, sedaj mu bo mlalilnica prihranila dokaj te-invnega dela in truda množili rok, in tako mu bo šlo manj zernja pod ilo.— Tedaj tudi tukaj sega vednost dobrodelno v življenje. lir če tudi nima dobrega vspeba vse kar skušamo — začetek je siorjen in skušnja sama je mati novih skušinj in sama svoje plačilo, kajti Ic delavna, živa moč veseli se same sebe.— Pa ne le ta ali una tajna rastlina kaže se tvojim očem na slserbniše obdelani njivi, ne le ta ali una bistroumna mašinn. ktere korist še le poznamo, ko jo rabimo. Tudi marsiktero tuje pleme4 ožlahnu-j*e in boljša staro domačo iivino, pa jo tudi samo dostojno in pripravno za vsaklcro koristno rabo. — Pa tudi staro živino najdeš lepšo, bolj rejeno in rekel bi skoraj zadovoljnišo.— (Dalje prihodnjj Koze. V 6. listu nUmn. Gosp." lanskega leta preudarja nek dopisnik važno vprašanje: Kaj bi kmetijstvu koristniši bilo: rediti koze, ali o.dpraviti jih1'? - Dovolite častiti gospod vrednik, da se tudi jest na to Vprašanje oglasim. V 19 stclelji bi ne bilo menda treba še le obširno dnkazavati, da so koze škodljive. Ali, ker bi. kdor bere „Umnega Gospodarja*1, misliti utegnil, da smo vsi goijani z unim dopisnikom enakih misli: prosim, naj se še en zvon posluša. Bog je res vse modro ustvaril. Odkazal je vsaki živali njen prostor in posebno nalogo (opravilo), celo črvu in golazni, kakor medvedu in-kozi. Nečem tukaj preiskovati: v čem da naloga posamnih žival ali živalic obstoji, to pa vem, da izobraženi ljudje stiskajo medvede, volkove itd. čez mejo obljudenih krajev, ter preganjajo tudi koze; izobraženi ljudje sadijo po nekdanjih puščavah trte in sadne drevesa; omika nam nosi iz zamorskih krajev celo v le naše tominske gore svilne drevesa — murvo in njlant. Vse vpije dandanus: Naprej! Jenja naj tudi v telesnih zadevah stari zakon, novi naj sc prične! Ali stranka starokopitarjev kriči: Proč z novim! Nikar nam ne kalile sladke sreče starih časov"!---Počasi, počasi, prijatli! Pomislite raji z nami vred: Ako se bomo vecjno starega držali, svojih posestev ne le ne zboljševali, ampak še celo ohranovali ne: kam pridemo? kdo bo za nas vedno viši davke plačaval? Da koze nekoliko koristijo, je res, pa bi ne bilo morda mogoče enake in še veči koristi drugod iskati? namesti pri kozah, raji pri ovcah? Bi se ne dale mar koze, ki nam vse naše gojzde kazijo, vrednost lesu zmanjšujejo, in ki so vzrok plazovom, drčam, lijakom itd., z veliko koristnišimi in nedolžnišimi ovcami nadomestiti? 3) z umnim gnojenjem. — Pis. - 4) Posebno na Francoskem je veliko plemen iz druzib (telor svetil, ki jih skušajo privadili našemu obnebju. Pis. — 22 - Kar se meno tiče, nfseni videl še nikjer tropa koza brez ovac, ne po Tomin* fckem, ne po Bovškem, temveč mi je'znano, da ravno skopčevina (kaštronovo meso) iz Trente kjer so, kakor dopisnik Irdi, koze neobhodno potrebne, je zelo imenitna. Prijatel koz v C. listu, U. G. prav pravi rekoč, da koze imajo hude zobe, in da so pripravne „gmajne" (pašnike) trebiti (ali ne tudi mej (bost)?) saj to nam spričujejo bovške goličave. Ali mi Tominci nečemo te h.....živali, ker začenjamo vrednost lesij ceniti, in ker vidimo drugod, kako težko je gole, strme bregove zopet zasajati in pogojz-dovati.- Od kod pa pride to, da v Trenti cesarska meja (gojzd) hira, medtem ko srenjska napreduje? Po vzrokih le prikazni nam ni treba 2000 ondotih koza uprašati, temuč c. k. gojzdnarje. Res, koza daja lep dobiček človeku, naj bo še tako len sli siromak. Ali se pa s to koristjo vjema škoda, ki jo z<\ vse veke stori ? Koza se nikoli ne vžene, trpi narhuji mraz, nikoli za lakotjo ne crkne, ne prizadeva gospodarju nobene skrbi, ne po leti, ne po zimi. Pade sneg: gospodar odpre hlev, vzame lopato, gazi pred njimi v mejo in - koza je na dobrem. Če zmrzne sneg, jih podi po vrh snega, in zdaj strižejo mrhe lepe vrhe do kterih po leti niso mogle segati.- Ce zapade sneg nizko grmovje, zdaj še le ima koza svoje gostenje. Pastir vzame sekiro, splazi se na viši drevje, in hajd, vrh za vrhom nar brst-nejših dreves pada požrešnim mrham v gobec. Kaj ne da-? To je lahka živinoreja; tako si kmet brez težav pomaga in napreduje. Je li pa po tem takem moč, sadne ali druge drevesa pred temi živalimi ohraniti? Koliko sadnega drevja redi Bovec? — Te nepovračljive škode se je naš prijatel koz še lo v sklepu svojega preudarka zavedi!, kjer pravi: „. . . toda preveč jih vendar ne srne biti" . . . (koliko pa jih sme biti, da jih ne bo preveč?) . . . „zakaj koze v hudi lakoti", pravi na dalje, „vse, kar doseči morejo, objedoSicer pa, da ostane koz.im milo.stljiv in pravičen prosi na, zadnje da naj se na lo pazi, kaj koze na paši, in ne v £-li, po poti grede", jedo, ter sklepa, da prijalli koz« imajo prav, da so umni živinorejci. -- Kako pa naši gospodarji z mejo (bosto, gojzdi) gospodarijo, in da, ako se drugačnega gospodarjenja ne poprimejo, je koristnejši, koze rediti, kakor jih tudi jest redim— o tem- bom drugi krat govoril, ako mi prostorček privolite. Iz tominske okolice 28. januarja 1804. Vam in Vaši reči vdani sluga Martin Burger, posestnik in mizar. iz&uSsjja. (Nar boljši gnoj za sadne drevesu) je glen, to je blato na dnu luž ali rek (vod). Stare _češpe, ki niso kazale več, da zainorejo še roditi, so po glenu zopet oživele in prav rodovitne postale. Nasuje naj se glen za kake 3 čevlje na debelo krog debla, in na vrhu naj se kakšenkrat zrahlja in polije.- Se ve, da po takem gnojenji z glenom postanejo tudi druge sadne drevesa bolj r dovitne, in celo tudi zeleni-na in sočivje. Glen se da brez stroškov napravljati, in je torej celd I lahko to reč poskušali. _ . (Frauend. BI.') Dultovske zadeve. Nj. veličanstvo cesar je imenoval E. g. Jan. Abrama, vikarja tuk. prvostolne cerkve in začasnega dvornega kaplana pri sveti, nadvojv. Karolu Ludoviku (cesarjevem brala) v Gradcu, častnega dvornega kaplana. Muška fara je do 24. t. m. razpisana. — Za kanonika (penitencijarja) na po-prejšoje mesto dekana kop., prč. g. Urdiha, pride št. ignaški mestni fajm. in častni kanonik pri-, g. Jožef Tuui. Mestna fara na Travniku je do 16. aprila razpisana. — Prestavljeni so: g. Ant. Cibič iz Bovca v Vedrijan za vikarja; g. Aridr. Peternel iz Kobarida v Čcz-Sočo za vikanja. — Umrla sta; 15. febr. g. Tomaž Kutin, vikar v Cez-Soči in ril.l!' J A Si O I" HUO!;, nekdanji goreči duh. pomočnik nar popred v Volčah potle v Ročinu, pozneje fajmošter v Batujah, nekaj časa lazarist (v Parizu), potem administrator v nemških Rovtah in zdaj poslednji čas vikar na Pečinah, v svojem rojstn. kraji (v dekaniji tominski), bivši poslanec v deželnem zboru goriškem, eden izmed prvih djanskih zbujavcov slovensko - narodne zavednosti na Goriškem, Slovencom sploh in zlasti duhovšini slovenski slavno znani pridgar in pisatelj (spisal je med drugim več pridgarshih bukev) je 29. februarja v Gospodu zaspal. — Opravilo, ki mu je bilo vselej nar ljubši — oznanovanje besede božje — bilo je zadnje opravilo njegovo. Dalj časa že je bolehal, in, ko je v nedeljo 2S. febr. po sv. maši na prižnico stopil, imel je še toliko moči, da je mogel do konca govoriti; s prižnice pa ni mogel več, morali so mu pomagati. Drugi večer ob 11. uri je stal že pred Njim, ki je imel za-nj od vekomaj pripravljen tisti mir, ki mu ga svet ni mogel dati. Drnse eželsiš z)i>or goriški. >15. februarja, kakor smo že unikrat omenili, je svetli cesar državni zbor na Dunaji slovesno sklenil. Začela se je bila druga sejna doba državnega zbora 17. junija lansk. leta; trpela je tedaj celih 8 meseov. Zbornica poslancov je imela v tem času vseh skupaj 87 sej, gospojska zbornica pa 31.-Brž po sklepu drž. zbora je bilo s ces. patentom od 14. febr. t. ]., zun ogerskega, erdeljskega (ki je bil že sklican, pa le odložen), hrovaškega in gališkega, vseh 16 druzih deželnih zborov za 2. dan tekočega mesca marca sklicanih. Vsled tega se je tedaj s slovesno sv. mašo, ki so jo prevzv. nadškof sumi peli, tudi naš goriško-gradiški deželni zbor začel, in je to III. sejna doba njegova. Prca letošnja seja je bila brž po maši 2. t. 111. V ti začetni seji je deželni glavar g. Vilhelni grof Pace zbor ob kratkem ogovoril in mu novega cesarskega komisarja, namestniinega svetovavca barona Kubecka predstavil. Za njim je cesarski komisar spregovoril rekoč, da si (o svojo službo v čast šteje, in upa, da mu bo mogoče s pomočjo deželnega zbora po ustavni poli blagostanje (srečo) goriške dežele pospeševati. Na to poda gospodu glavarju tiste nasvete ali predloge, ki jih je vlada (regirenga) zboru poslala, namreč, že v lanskem zboru pretresano, pa na Dunaji zavoljo 5 paragrafov ne potrjeno občinsko (t. j. srenjsko ali komunsko) postavo; postavo zastran skladanja za šole, tudi ne potrjeno itd. Potem je spomnil d. glavar, da biž po sklenitvi lanske sejne dobe je nemila smrt obenospoštovanega poslanca za tomiuski, bovški in cerkljanski okraj g, dr. Voliič-« prijallom in domovini, žali Bog, prezgodaj pograbila, ler g?, zbornike povabil, da c«j hi \s»avši rajnemu spodobno fast skazali. Polle je b;l nn Volšič-evo mesto izvoljeni po«Ianec g. Izidor žl. Pagliaruzzi, potem ko so bili volitveni spisi prebrani, potrjen, in je rtjvarju roko podavši namesti prisege postavno obliubo storil, da bo zvest in pokoren crMrju, da se bo postav držal in dolžnosti svoje na tanko spolnoval. — Na zadnje so deželni odborniki d.r Doliak, d.r Deperis, d.r Pajer, in VVinkler sporočevali (brali): kako j« deželni odbor od aprila 18G3 do konca februarja 1SG1 službo opravljal. (Iz tega sporočila bomo včasih kaj prinašali). — 2. seja 3. t. m. ob. 5. u. zvečer. V ti seji so bile o-privila, kar jih je b lo na dnevnem redu, raznim posebnim odborom (komitatom) v na-prejšnje posvetovanje izročene, namreč: občinska postava in načrt postave, uravnajoče oblast deželnega zbora in odhora v občinskih zadevah goriškega mesta odboru 7 poslan-cov (Rsmondo, Doltori, Winkler, Vilh. žl. Kitler, llichielli, Pagliaruzzi, Deperis); druzemu odboru) v kterem so gg. nadškof d.r Gollmayr, Doliak, Polaj, Žigon, Codelli, Grosmann, Fabiani) postava zastran skladanja za šole, in vladin nasvet zastran politiškega dovoljenja pri Zfkonih; tretjemu odboru (v kterem so poslanci Gorjup, Candussi, Hektor vit. Ritter, Čcrne, Del Torre, Višini, Pajer) končni računi (rajteuge) in preudarki deželni. — „No-tratiji opravilni red" (t. j. ordenga, po kteri se opravila v zboru opravljajo), ki je bil že la ni v posvet vzet, pa ne dognati, je bil zopet lanskemu dotičnemu odboru izročen; načrtek postave, zadevajoče napravo deželne hranilnice, (Sparkasse) ki ga je d.r Doliak pr ed-loiil, je prevzel drugi gori omenjenih odborov. 3. seja 9. t. m. ob 5. u. zv. - Ces. komisarje predložil lansko (zavoljo enega paragrafa ne potrjeno) postavo zaslran delanja in vzdrživanja cest; izročila se je odboru za občinske reči, da naj bi jo poprej pretresel. Na dnevnem redu je bila občinska (komunska) postava, ktere niso hoteli na Dunaji potrditi, in sicer zato ne, ker to, kar je bil lani naš deželni zbor sklenil, „da sme, namreč, vsaka davkarska (katastralua) občina med svojimi mejami samosvoje opravila sama opravljati", in „da vojaške (militarske) osebe ne morejo biti izvoljene v občinski odbor (Gemeindevorstand)" ni bilo vladi všeč. \Vinkler kot poročevavec o ti zadevi je v izvrstnem, obširnem svojem sporočilu med drugim dokazal, da prvi gori omenjeni sklepne žali po nikukem člena VII. v državnem zboru na Dunaji narejene, 5. marca 1862 razglašene državne postave; da s tem, kar vlada katastralniin srenjam daja in pripušča, namreč, da sinejo le svoje premoženje (imetke) in dohodke po posebnem upravnem svetovaestvu (odboru), ki ga one direktno volijo, same oskrbova'i, niso srenje zadovoljne, ker to samo njih potrebam in željam ne zadostuje. Le iz vzrokov primernosti, pravi g. \Yink!er na dalje, priporoča odbor, da naj se srenjska postava, po vladini volji popravljena, sprejme, da sa ne bo zavoljo nje pomanjkanja, Bog zna kako dolgo, odlagala nova uredba (organizacija) občin, ktera mora biti podlaga tudi politiški in sodnijski uravnavi, in po kteri občine že davno hrepenijo; znahiti, da dosežejo davkarske občine s časom po djanski poti saj nekoliko tistih pravic, ki jim jih črka te postave za zdaj krati. Ako je zamoglo mnogo katastralnih srenj v naši grofiji skoz 14 let dolžnosti krajnih občin (Ortsgemeinden) spoluovati, ne bo moč tudi družim, večini in premožniš m soseskam, če bojo hotele same svoje biti, tega odreči. Posvetovanja so se udeležili poslanci : Dottori, Gorjup. Deperis, ces. komisar, Ris-mondo, Pajer, Doliak, in poročevavec Winklcr. Na zadnje so bili vsi na Dunaji zavrženi paragrafi, kakor vlada hoče predelani, po odsekovem nasvetu sprejeti. Po tem takem smemo upati, da bomo imeli v kratkem občinsko postavo gotovo in potrjeno. (0 svojem času kaj več od tega. Vred.) — V postavi zastran skladanja, kedar ze šole zidajo, klere ni cesar zato potrdil, ker je bil zbor v §. 1. patronate občnih zalotjov (fondov) obdržal, bilje omenjeni paragraf po vladinem predlogu sprejet (11 glasov zoper 10): poročevavec je bil d.r Do/tak, — Postava zadevajoča moč in oblast dež. zbora in odbora c občinskih, zadevah gorišk. mesta (poročevavec Rismondo) je bila sprejela, kakor je od vlade prišla; odbor ki jo je pretresal, je bil samo nektere besede spremenil. Vse te postave so bile brž tudi v 2. in 3. branji pohvaljene. Zadnjič je zastran pohtiske privolitve pri zakonih (poročev. Doliak) zbor enoglasno svoje mnenje izrekel, da, ker ni pri nas ta privolitev nikdar postavno veljave imela, naj se nepogojno odpravi. Ogled po svelu. (5 šlesviškega bojišča.) V poslednjem l-stu smo povedali, da so se Danci, svoje trdnjave, Dauevirke, na južnem koncu Slesviga na neprevidoma in naglo zapustivši, urno proti severju pomaknili. Zdaj imamo povedati, da so za časa in srečno ušli, ter umaknili se se na otok Alseii, kteri je sredi Šlesviga na vzhodni (desni) strani nasproti, le po morski ožini od suhega ločen Pot ali prehod1 čez ožino na otok zapirajo Diipelskc trdnjave ali okopi (šance). Danci so na tem otoku veliko bolj na varnem, kakor poprej v Danevirku. Zun kacega malega rovanja ali nagajanja se ni pred Diipelnom celi nusec nič posebnega prigodilo. Važno je pa to, da so Prusi, česar ni nihče pričakoval, severno šlesviško mejo o priložnosti nekega malega konjiškega boja prestopili in mesto Kolding v Iutlandiji posedli. Iutlandija pa spada že k pravim danskim deželam, zavoljo kterih ni nikake pravde; mislilo so je torej, da se avstrij insko-pruska zvezna armada ne bo upala iti čez mejo med Slesvigom in lutlandijo. In res, nastalo je bilo zavoljo tega prestopa nekako mrzenje med Avstrijo in Prusijo, zdaj pa je že vse poravnano. Po tem takem se bo zdaj en del zvezne armade tudi v Iutlandiji z Danci meril. Zlasti pa gre tukaj za (ob izhodnjem morji ležečo) trdnjavo Fridericijo, ktero bojo skušali veči del naši Avstrijanci premagati, me.l tem ko bodo Prusi pred Diipelnom zadosti opraviti imeli. lutlandijo pa ne obdržite zaveznici Avstr. in Prnnija tudi če Dance premagate, ampak le vojskine potrebe so neki tako nanesle, da se je popred pruska in te dni tudi avstrijanska armada tje gori proti Fridericiji pomaknila, da se bodo imeli Danci na dveh krajih h kratu braniti. Komaj so naši v lutlandijo prišli, in že so zopet v malem boju pri reki in mestu Veile Dance zmogli iu jih kakih 10 milj. od Fridericije proti severju zapodili ter že tudi (10 t. m.) mesto Horsens posedli. Velike Litve pa ni bilo še nikjer. — Omenili moramo še, da je bila unidan-le Angležka, ki se vedno prizadeva, da hi vojskujoče pomirila, posvelovaven zbor (konferencijo) nasvetovala, ktere bi se^ bili imeli razun Avstrije, Prusjje, Danije, in Angleškega, tudi francozki, ruski poslanci in namestovavec nemške zveze (vse Nemčije skupaj) udeležiti, ali Dancom, ki so Vsf ?a vojsko vneti, ni bil všec angleški nasvet. Torej se bo še nadalje kri prelivala, in bati se je še večih homatij, ko so do vseh mal bile. — Slednjič naj povemo še to, da Danci, ki so na morji dovolj močni, lovijo po vseh morjih, ne le naše in pruske kup-čijske ladije, temuč tudi barke druzih zveznih nemških držav. Za voljo tega pojde skor vse naše brodovje (flota), dobro oboroženo, varovat kupčijske ladije po raznih morjih. — Cesarjev brat, nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan, prevzame za gotovo iz Napoleonovih rok, kar je prav čudno, krono novega mehikanskega cesarstva v Ameriki. Zdaj je šel popred francozkega cesarja obiskat, potle na Angležko. Na veliko noč sprejme v Trstu mehikanske poslance, ki mu pridejo že v drugo krono ponujat. 10. t. m. o poldne je umrl kralj bavarski Maksimilijan II. 53 let star; vladal je od 1. 1818.- Sin njegov Ludovik U. roj. 1. 1845 je prevzel ze vladarstvo. Listnica vreilnjJitva. G. M:lozv. Vig. v Štebnu: 2 gold. prejeli. 1 gold. smo zapisali na račun prih. norociln. leta. Če pa raji 2 iztisov (za g. Iv. Derin.) želite, ali pa, fia se Vam 1 gold. nazaj pošlje, blagovolite naznaniti nam, V imenu glavnega odbora, Andrej Maruiic, odbornik, odgov. vrednik. r ■ ■ ■ • -• ■ ■ ■ — ■ V Gorici> nal. Paleraolli. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana