COLOVEVE
illFOSfiliiGjE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XI.	JULIJ 1982 263 360 ŠT. 7 <120>
Kaj je pravzaprav dopust?
Že Goethejev Faust je končni človekov smisel odkril v •ustvarjanju. Dan, teden sta naravnana na delo za zagotovitev materialnih dobrin za preživetje, pa tudi za duševno zadovoljstvo, ki ga v slehernem pušča zavest dobro opravljenega posla. Delo kljub veselju organizem utruja. Prav tako kot kosa kruha, je človek potreben dnevnega in tedenskega počitka. V poletnih mesecih pa _ telo zahteva daljši dopust.
Kaj je pravzaprav dopust? Prijatelj mi je pred leti izdal svojo vizijo pravega, bogatega počitka, ki te prenovi od pete do te-

mena. Bel bi, pravi, daleč od ljudi, se potikal po gozdovih, prisluhnil dihanju stoletnih dreves, zalezoval mlado srno, s hladno vodo studenca bi zaužil tudi njegovo iskrivost, plaval bi v valovih reke in poslušal njeno večnost, se vzpenjal na vrhove in v tišini spoznaval rojstvo jutra in otožnost večera, dihal bi, rjul sredi čudovite narave, da bi spet našel izgubljeno IME, ki ga z vsakim trenutkom sredi civilizacije pozabljam.
Mi smo različni: nekdo bo presrečen, če bo lahko nemoteno od jutra do večera preležal na vročem soncu nekje ob morski obali, drugi
bo še sredi noči hitel proti vrhu, posedel trenutek in spet divjal dalje za novimi cilji, tretji bo prevozil tisoče kilometrov po naši lepi domovini, poznal vse ceste, duha krajev pa ne bo občutil, četrti bo sedel na kolo in si v potu obraza nabiral kilometre, peti bo proste dni izkoristil za popravila, preureditve ali zidavo doma ...
Vsak po svoje si bo uredil, načinov je nešteto, pravil ni. Vendar, res zavidam prijatelju iz preteklih let, že za idejo, za željo vrniti se vsaj za nekaj dni v letu k pristnemu — k zemlji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
VRSTA NOVOSTI
1.	Temeljne določbe
V temeljnih določbah zakon uvaja novost, da bodo delavci, ki delajo v družbenih dejavnostih (SIS, združenjih, D PO, društvih ter drugih podobnih organizacijah), kjer združuje delo manjše število delavcev namesto s samoupravnimi splošnimi akti urejali delovna razn^erja s samoupravnim sporazumom a|i pogodbo s pristojnim 'organom organizacije, za katero opravljajo storitve in sindikatom./
2.	Sklenitev delovnega razmerja
— Zakon natančneje opredeljuje, katera so dela oziroma naloge, ki zahtevajo določene delovne izkušnje, in sicer določa, da se delovne izkušnje določijo kot posebna zahteva le za opravljanje tistih del oziroma nalog, pri katerih so glede na njihovo vrsto, zahtevnost in odgovornost in ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe, delovne izkušnje potrebne.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zato se ne bom v vročini in koloni pomikal po metrih proti morju, da bi se med množico obračal kot čevapčič na ražnju in si morda privoščil toplo pivo v bifeju ali pa delal konkurenco nemško govorečemu turistu, ki bo pretežni del tedna žulil eno in isto radensko, pa ga bo natakar kljub temu hitreje in vljudne j e postregel. Tudi ne bom na predvečer ženinega rojstnega dneva odpeljal družine v bližnjo konobo na ribe in za mastnih trideset jurjev po porciji žalosten preobračal po krožniku dve tuberkulozni skuši, na katerih še slutiš napis Made in Japan. Ne bom šel na Triglav, da bi ob pogledu na množico romarjev,' ki puščajo za seboj svinjak, izgubil prepričanje, da hodijo v hribe le dobri ljudje.
Dopust bi konec koncev moral biti čas aktivne sprostitve za telo in duha — torej dobrodošla sprememba, ki človeka potegne z enoličnega teka skrbi, zadolžitev in informiranosti.
Prijeten dopust tistim, ki se nanj šele pripravljate in lepe spomine tistim, ki ste se že vrnili v normalni kolovoz.
P. S. Sam še iščem svoj dopustniški cilj.
Frane
GOLOR2
Zaradi možnosti hitrejšega zaposlovanja novih delavcev, zakon predvideva skrajšanje roka za prijavo kandidatov na oglas ozirpma javni razpis od dosedanjih najmanj 15 dni na najmanj 8 dni.
— Nov zakon seznam tistih, s katerimi se lahko izjemoma sklene delovno razmerje brez javnega razpisa, razširja z udeleženci usmerjenega izobraževanja, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela in nezaposlenimi invalidnimi osebami. Delavec, ki se je zaposlil na tak način, mora to V roku 8 dni sporočiti pristojnemu zavodu za zaposlovanje.
— Nov zakon trajanje delovnega razmerja za določen čas omejuje, in sicer:
a)	če traja izvršitev dela in nalog po svoji naravi določen čas, ki pa ni daljši od 9 mesecev,
b)	če se začasno poveča obseg dela, ki pa ne sme trajati več kot 6 mesecev.
Zakon tudi omogoča, da lahko delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščal, preneha delovno razmerje ali če začasno povečani obseg dela TOZD postane trajen, sklene delovno razmerje za nedoločen čas brez oglasa.
— Zakon predvideva, naj TOZD sprejmejo načrt za število pripravnikov najkasneje do 31. 12. Poleg tega zakon TOZD, združenim v delovnih organizacijah oziroma sestavljenih organizacijah omogoča, da s planom kadrov določeno število priprarvnikov v DO oziroma SOZD razporedijo po posameznih TOZD glede na potrebe. Plani kadrov v TOZD oziroma DO in SOZD morajo biti usklajeni s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini.
— Zakon predvideva, da naj bi delavci v samoupravnem splošnem aktu določili, da se delavca lahko razporedi na delo iz enega kraja v drug kraj brez njegove privolitve ob pogoju, da je razdalja, med krajema manjša od 30 km, ter da je zagotovljen prevoz na delo in z dela s sredstvi javnega prometa o-zirom^s sredstvi TOZD in pod drugimi pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu (npr. upoštevanje delovnih in življenjskih razmer delavk z majhnimi otroki, zdravstveno stanje delavcev, delovnih invalidov, s čemer bi se zagotovilo, da se ne bi poslabšale razmere delavca in njegove družine). Če pa bi bila razdalja med krajema večja od 30 km, bi se lahko delavca razporedilo iz enega kraja v. drug kraj samo z njegovo pri-
volitvijo ali če se s tem ne bi bistveno poslabšale njegove življenjske razmere in življenjske razmere njegove družine.
— Zakon določa, da je delavec lahko razporejen v drugo DO za določen čas (največ 6 mesecev), če zaradi zmanjšanega obsega dela v TOZD ni mogoče zagotoviti dela ali če je potrebna pomoč drugi TOZD.
S to razporeditvijo delavec pridobi pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja v drugi TOZD polej* tega pa zadrži vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz prejšnje.
Poleg tega zakon vsebuje novo določbo, po kateri ima delavec pravico, da na podlagi predhodno sklenjenega sporazuma organov upravljanja obeh OZD preide na delo v drugo OZD zunaj DO oziroma SOZD tudi v primerih, ko mu je TOZD po ■ zakonu dolžna zagotoviti delo v okviru TOZD, DO ali SOZD 'pa ni ustreznih del oz. nalog, ki bi jih tak delavec lahko opravljal.
3.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju
— V zakonu so točno opredeljeni primeri, v katerih ima delavec po prenehanju opravljanja ali druge družbene funkcije pravico, da se v roku 30 dni vrne v prejšnjo TOZD.
— V zvezi z delovnim časom prinaša zakon naslednje spremembe in dopolnitve:
a)	če tako zahteva narava dela, je delovni čas lahko med letom neenakomerno razporejen, upoštevaje povprečno 42-urno delovno obveznost v razdobju do enega leta;
b)	trajanje sezonskega dela je o-predeljeno z oziroma na delovni teden;
c)	do začasne prerazporeditve delovnega časa lahko pride tudi v izjemnih okoliščinah,, upoštevaje povprečno 42-urno delovno obveznost;
■ d) prek polnega delovnega časa delavci delajo, če tako zahteva splošni družbeni interes, vendar za omejeno dobo. Za ta dela se ne šteje dežurstvo;
e)	delo prek polnega delovnega ,časa sme trajati največ 30 ur tedensko in se ga ne sme uvajati, če se lahko opravi z boljšo organizacijo dela;
f)	delavca, ki je polno zaposlen v drugi temeljni organizaciji, sme temeljna organizacija sprejeti na delo, če se na objavo ne javi nezaposlena ali delno zaposlena oseba. Temeljna organizacija je tako objavo dolžna objaviti vsakih 12 mesecev;
g)	delavec sme delati še v eni DO, vendar največ tretjino delovnega časa.
— Zakon prinaša tudi novost v zvezi z odmori, počitki in dopusti. Maksimum za določanje dolžine daljšega letnega dopusta je 45 dni (po prejšnjem zakonu 35 dni). Do podaljšanega letnega dopusta ima-
jo pravico invalidi, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno in zmerno ali težko prizadeto osebo (npr. starši), vendar pa po vseh teh merilih podalj -sani letni dopust ne sme znašati več kot 5 delovnih dni. To pravico imajo tudi vseh vrst invalidne osebe, ki jim je priznana 60 % telesna o-kvara.
— Zakon prinaša tudi novost s področja izobraževanja delavcev. O-predeljuje pogoje, ki se nanašajo na izobraževanje in usposabljanje delavcev ter precizira urejanje medsebojnih razmerij delavcev in udeležencev usmerjenega izobraževanja.
4.	Varstvo pri clelu
— Glede varstva materinstva in pravic delavcev, ki skrbijo za otroke, zakon prinaša naslednje spremembe oziroma dopolnitve, ki so v skladu z mednarodno konvencijo.
Delavke ne smejo opravljati podzemeljskih del v rudnikih razen delavk, ki opravljajo dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki morajo zaradi strokovnega izobraževanja opraviti določen čas delovne prakse na podzemeljskih delih v rudnikih in ki so zaposlene v zdravstvenih in socialnih službah ter v drugih primerih, ko morajo odhajati na podzemeljska dela v rudnikih zaradi opravljanja del, ki niso fizična.
V primeru smrti matere, začasne ali trajne nesposobnosti matere za samostojno življenje pripada delavcu — očetu otroka pravica do nepretrganega porodniškega dopusta, zmanjšanega za toliko, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni.
— V zvezi z varstvom invalidnih oseb zakon določa, da imajo pri izbiri kandidatov prednost nezaposlene invalidne osebe, če so za dela ustrezno usposobljene.
5.	Odgovornost
za delovne obveznosti
- — Na področju disciplinske odgovornosti zakon razširja seznam hujših kršitev delovnih dolžnosti, za katere je predviden ukrep prenehanja delovnega razmerja (izdaja poslovne tajnosti* zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni itd.). Poleg teh kršitev zakon določa, da delavci v samoupravnih aktih sami določijo še druge kršitve.
Delovno razmerje tudi preneha zaradi neopravičenih izostankov z dela od 5 do 7 dni v obdobju 6 mesecev. Število teh dni je potrebno opredeliti v samoupravnem aktu.
— Zakon tudi opredeljuje, da lahko delavci TOZD uveljavljajo odškodnino za povzročeno škodo s strani delavca pri sodišču združenega dela oziroma delavce za škodo, ki so mu jo povzročili delavci TOZD, če ta škoda ni povrnjena v roku 3 mesecev ali pa v tem roku delavec izjavi, da škodo ne bo po-
vrnil oziroma TOZD s sklepom zavrne zahtevo delavca za povračilo škode.
— V primeru odstranitve delavca z dela ima delavec pravico do razlike pri osebnem dohodku, če je b.il neupravičeno začasno odstranjen z dela (če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo u-stavljen, če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen in v primerih, če je kazenski postopek zaradi kakršnihkoli razlogov zoper delavca s pravnomočno sodbo oziroma odločbo ustavljen).
— Pri začasni razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge, do katere pride zaradi kazenskega postopka, hujše kršitve delovne obveznosti itd., delavec ni upravičen do zagotovitve ustreznih del oziroma nalog z ozirom ria strokovno usposobljenost delavca.
6.	Prenehanje delovnega razmerja
— Delavcu delovno razmerje preneha zaradi neopravičenega izostajanja z dela z dnem, ko je nehal delati, če se do konca disciplinskega postopka ne vrne na delo.
Delavke se glede izpolnjevanja pogojev za polno osebno pokojnino izenačujejo z delavci, če to želijo.
— Dela in naloge, ki jih opravljajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za polno osebno pokojnino oziroma dela in naloge, ki jih opravljajo delavci, ki bodo izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino do 31. 12. 1982, so delavci dolžni objaviti najpozneje do 1. 10. 1982. Torej so delavci za Vsa dela in naloge, ki jih opravljajo in bodo izpolnili pogoj za polno osebno pokojnino dolžni objaviti 3 mesece pred izpolnitvijo tega pogoja. Tudi, če se ta dela ne bodo 'objavila, delavcu, ko izpolni pogoj za polno osebno pokojnino, delovno razmerje preneha.
7.	Začasno ali občasno delo
— Maksimalni čas trajanja pogodbenega dela se skrajša iz 90 na 60 dni v koledarskem ietu.
— Za kratkoročna pogodbena dela (do z7 dni) ni potrebno pismeno soglasje pristojnega organa TOZD.
8.	Kazenske določbe
— Kazni za prekrške nosilcev samostojnega osebnega dela so dokaj višje (od sedanjih 3.000—10.000 din na 5.000—50.000 din).
— Novi prekrški TOZD se kaznujejo z denarno kaznijo od 5.000—
50.000	din.
9.	Končne določbe
— Glede dela prek polnega delovnega časa in pogodb o delu bodo manjša odstopanja dovoljevale občinske skupnosti za zaposlovanje, vendar le do 31. 7. 1984.
— Delavci TOZD morajo uskladiti samoupravne splošne akte in urediti delovna razmerja ter delo
po pogodbi o delu v skladu z določbami tega zakona do 31. 12. 1982.
10.	Zaključek
— Vse določbe tega zakona veljajo tudi za DSSS in druge organizacije.
— V članku so navedene le bistvene določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, saj vseh podrobnosti tu ni bilo mogoče navesti, čeprav bodo pri izvajanju mnogokrat dokaj pomembne.
Viktor Potočnik
Glumaški večeri
V počastitev občinskega praznika Ljubljana-Šiška je koordinacijski odbor sindikata v okviru KS Medvode v juniju organiziral 5. glumaške večere. Ves teden so se vrstile večer za večerom izbrane predstave ljubiteljskih in poklicnih igralskih skupin. Predstavili so nam dela domačih avtorjev oz njihove priredbe. Razveseljivo je, da je oživelo delo DPD Svobode Medvode in Amaterskega gledališča Škofja Loka. Imeli smo izi*edno srečo z vremenom, da so predstave nemoteno potekale v atriju baročnega dvorca Goričane.
Tudi publika je bila letos izredno pozorna in disciplinirana. Mnogi izvajalci so pohvalili naše občinstvo kot nekaj izrednega. Škoda, da je med temi še vedno tako malo Co-lorjevcev.
Izredno doživetje je bil koncert moškega okteta Jelovica. Usmerjeni snopi luči reflektorjev, bele arkade v polmraku, občinstvo v pritajeni tišini in zbranosti, z izrednim posluhom zapete narodne in umetne pesmi. Iz bližine prinese veter vonj cvetoče lipe, ki se polagoma razleze med nas. Si to razkošje kombinacije baroka, naše pesmi in junijskega večera lahko privošči še kdo drug — razen Medvodčanov?
P. A.
COLOR 3
Poslovanje v prvem polletju 1982
OBRAČUN CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 30. 6. 1982
B e s e d ii il o
CELOTNI PRIHODEK PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK
RAZDELITEV DOHODKA ZA:
PRISPEVKI IZ DOHODKA GLEDE NA OD
—	prispevek za stanovanjsko gradnjo
—	prispevek za starostno zavarovanje kmetov
—	za štipendiranje v Lj.-šiška
—	komunalnim skupnostim
—	zdravstvo
—	'invalidsko in pokojninsko zavarovanje
—	zaposlovanje in soc. varnost delavcev
—	prispevek za požarno varnost
PRISPEVEK IZ DOHODKA GLEDE NA DOHODEK IN DRUGE OSNOVE
ŽG ŽTP Ljubljana prispevek za pokrivanje stroškov
Prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje
val. pokojnin
SIS izobraževanja
SIS raziskovalne skupnosli
Prispevek za druge republike — ostali
DAVKI IN PRISPEVKI OD DAVČNE OSNOVE
—	davki iz dohodka SRS in druge republike "
—	vodni prispevek
—	solidarnostni prispevek
DEL DOHODKA ZA DELOVNO SKUPNOST
—	delovne organizacije skupnih služb
—	za delovno skupnost Kemija
DEL DOHODKA ZA DRUGE NAMENE
—	amortizacija nad predpisano stopnjo
—	vodni prispevek (onesnaževanje voda)
—	članarine
—	'kazni, takse in sodni stroški
—	zavarovalne premije
—	bančne storitve
—	povračila stroškov plač. prometa v Jugoslaviji
—	za uporabo mestnega zemljišča
—	prispevek SIS za ekonomske odnose s tujino
—	obresti
—	financiranje ljudske obrambe
—	nadomestilo OD delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju obrambe
—	ostali prispevki po predp. drug. republ.
—	štipendije
—	nepovratna sredstva za komunalno gradnjo
—	prispevek za usp. zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo
CISTI DOHODEK
RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA ZA:
—	osebne dohodke
—	za inovacije
DEL ZA SKUPNO PORABO Od tega za:
—	druge namene
—	stanovanjsko izgradnjo
SREDSTVA REZERV: del za rezervni sklad DEL ZA POSLOVNI SKLAD
TOZD	TOZD
SMOLE	PREMAZI	DSSS	DO COLOR
465,783.329,00	977,170.643,02	48,402.283,00	1,491.356.255,02
371,782.309,93	814,438.131,48	13,710.173,80	1,199.930.615,21
94,001.019,07	162,732.511,54	34,692.109,20	291.425.639,81
2,098.853,75	6,253.168,90	3,093.208,35	11.445,231,00
220.083,65	655.836,40	336.382,50	1,212.302,55
79.417,80	236.645,60	116.332,75	432.396,15
78.321,55	233.393,65	114.753,05	426.468,25
172.307,50	513.466,20	252.456,55	938.230,25
1,355.797,95	4,039.660,55	1,986.329,30	7,381.787,80
125.584,65	373.537,90	188.330,75	687.453,30
28.179,90	83.931,80	41.246,95	153.358,65
39.160,75	116.696,80	57.376,50	• 213.234,05
4,370.005,25	9,238.997,45	656.847,35	14,265.850,05
1,177.920,30	2,823.294,25	—	4,001.214,55
1,448.366,10	3,396.959,40		4,845.325,50
1,325.414,35	2,294.570,75	497.875,90	4,117661,00
418.304,50	724.173,05	158.971,45	1,301.449,00
2,740.898,30	3,986.321,60	463.853,45	7,191.073,35
1,931.050,40	2,801.506,95	463655,45	5,196.212.80
683.294,75	991.302,45	198,00	1,674.795,20
126.553,15	193.512,20	—	320.065,35
18,717.426,70	29,881.306,30		48,598.733,00
18,167.592,05	28,811.803,95	—	46,979.396,00
549.834,65	1,069.502,35	—	1,619.337,00
14,098.027,20	31,456.737,20	781.525,45	46,336.289,85
8,000.000,00	16,000.000,00	—	24,000.000,00
698.345,70	795.054,30	7.929,30	1,501.329,30
119.343,60	227.145,00	2.137,00	348.625,60
848,00	8.344,50	54.282,00	63.474,50
1,140.000,00	2,030.010,00	103.800,00	3,273.810,00
142.133,40	737.246,95	226,60	879.606,95
153.113,75	247.661,65	38.237,20	439.012,60
173.308,50	473.097,60	44.442,30	690.848,40
18.970,35	45.532,05	—	64.502,40
2,513.403,20	8,876.410,25	—	11,389.813,45
206.802,25	358.018,15	6*1.049,10	633.869,50
3.503,00	11.160,00	5.735,00	20.398,00
—	—	282.430,60	282.430,60
46.116,00	82.224,00	69.180,00	197.520,00
600.136,40	1,076.626,20	—	1,676.762,60
282.003,05	488.206,55	104.076,35	874.285,95
■ 51,975.807,87	81,915.980,09	29,696.674,60	163,588.462,56
16,119.766,85	47,771.982,05	25,824.746,80	89,716.495,70
1,533.500,00	4,790.000,00	2,506.668,15	8,830.168.15
1,353.785,10	4,121.839,90	1,365.259,65	6,840.884.65
2,350.025,45	4,068.312,80	—	6,418.338,25
30,618.730,47	21,163.845,34	—	51,782.575,81
COLOR 4
N
IZVLEČEK FINANČNE ANALIZE OD 1. 1. DO 30. 6. 1982
■ gg
Doseženo Doseženo -o 11	Indeks
TOZD SMOLE 1. Celotni prihodek		1. 1,—30. 6.81	1. L—30.6. 82	£5	Plan 1982 plan	= K
		406,092.714	465,783.329	115	515,225.000	90
2. Dohodek		108,445.916	94,001.019	87	118,137.000	80
3. Čisti dohodek		84,972.548	51,975.808	61	77,881.000	67
Od tega: osebni dohodki		11,827.045	16,119.767	136	17,065.500	94
skupna poraba		1,361.523	2,887.285	212	2,853.500	101
rezervni sklad		2,711.148	2,350.025	87	2,953.500	80
poslovili sklad		69,072.832	30,618.730	44	55,008.500	66
4. Amortizacija (amort.: skladi: PS, RS)		75,756.765	49,095.951	65	72,391.080	68
TOZD PREMAZI 1. Celotni prihodek		857,546.371	977.170.643	114	1,193.290.000	82
2. Dohodek		203,249.757	162,732.511	80	243,784.000	67
3. čisti dohodek		152,666.954	81,915.980	54	152,684.500	64
Od tega: osebni dohodki		34,034.710	47,771.982	140	49,801.500	96
skupna poraba		4,164.672	8,911.840	214	8,390.500	106
rezervni sklad		5,081.244	4,068.313	80	6,094.500	67
poslovni sklad		109,386.328	21,163.845	19	88,398.000	24
4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)		120,560.199	55,608.829	46	121,925.420	46
DSSS						
1. Celotni prihodek		34,680.083	48,402.283	140	49,477.000	98
2. Dohodek	•	25,111.567	34,692.109	138	35.719.500	97
3. Čisti dohodek		21,459.708	29,696.675	138	29,953.000	99
Od tega: osebni dohodki		18,674.085	25,824.746	138	26,393.500	98
skupna poraba		2,785.623	3,871.927	139	3,559.500	109
4. Akumulacija		1,173.619	2,327.883	198	1,883.880	124
DO COLOR						
L Celotni prihodek		U98.319.168	1,491.356.255	115	1,757.992.000	85
2. Dohodek		336.807.240	291,425.640	87	397,640.500	73
3. Čisti dohodek Od tega:		259,099.210	163,588.462	63	260,518.500	63
osebni dohodki		64,535.840	89,716.495	139	93,260.500	96
skupna poraba		8,311.818	15,671.053	189	14,803.500	106
rezervni sklad		7,792.392	6,418.338	82	9,048.000	71
poslovni sklad		178,459.160.	51,782.576	29	143,406.500	36
4. Akumulacija (amort.: skladi: PS, RS)		197,490.583	107,032.663	54	196,250.280	55
O poslovanju v I. trimesečju letošnjega leta smo zapisali, da so bili doseženi slabši rezultati od tistih, ki smo jih načrtovali pa tudi tistih, ki smo jih dosegli v enakem obdobju lanskega leta. Isto velja tudi za poslovanje v drugem trimesečju letošnjega leta. Pri tem pa je potrebno omeniti, da je bilo to trimesečje le bistveno uspešnejše od prvega, tako da lahko za gospodarjenje v prvem polletju rečemo, da je bilo uspešno. Upoštevati moramo namreč, da je bilo leto 1981 za Color še posebej uspešno (ne računajoč v celoti tudi IV. trimesečje) ter dejstvo, da so sc pogoji gospodarjenja v primerjavi z lanskoletnimi bistveno spremenili.
Rezultati poslovanja kažejo, da smo v primerjavi z letom prej dosegli v obravnavanem obdobju za 15 % večji celotni prihodek. Celotni prihodek je v tem II. trimesečju porastel za nadaljnjih 7 °/o v primerjavi s I. trimesečjem, pri čemer je pomembno, da je v TOZD
Premazi porastel za več kot v TOZD Smole, kar se odraža v dejstvu, da sta indeksa rasti ob koncu polletja v obeh TOZD skoraj enaka.
Ker je bil celotni prihodek več-ii in ker se je v primerjavi s I.. trimesečjem letošnjega leta zmanjšal tudi delež materialnih stroškov in amortizacija v njem, se je povečal dohodek in s tem materialni okvir za pokrivanje tekočih in razvojnih potreb delovne organizacije. Resda se je v II. trimesečju dohodek povečal v primerjavi s I. samo za 4%, vendar je tb povečanje ob ostajanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na enakem nivoju povzročilo povečanje poslovnega sklada od 1,64 na 5,17 milijard starih dinarjev ali povedano drugače, v obravnavanem obdobju smo ustvarili 15,17 milijard starih din sredstev za razširitev materialnih temeljev dela, od tega 3,53 milijard starih din v II. trimesečju, kar je enkrat več kot v
I.	Pri tem je pomembno, da se je
poslovni sklad v TOZD Premazi povečal od 0,47 na 2,1 milijarde starih din, kar je veliko manj od načrtovanega a na nivoju sorodnih (konkurenčnih) OZD.
Vzroke za omenjene rezultate lahko iščemo v prvi vrsti v razmeroma dobri oskrbljenosti s surovinami (sorazmeroma zato, ker plan oskrbe z domačimi surovinami ni bil v celoti izpolnjen, saj je bilo nedobavljenih približno 1600 ton surovin, ker so bile zaloge v dobršni meri desortirane in dobave pogostokrat nepravočasne) in v tem, da smo uresničevali selektivni proizvodno prodajni program usmerjen v proizvodnjo za ohranjanje reprodukcijskih povezav ter povečevanje posrednega in neposrednega izvoza.
V II. trimesečju je bilo veliko truda vloženega v izboljšanje re-
(Nadaljevanje na 6. strani)
COLOR 5
(Nadaljevanje s 5. strani)
zultatov poslovanja na račun smotrnejšega izrabljanja surovin, boljšega izrabljanja delovnega časa in drugih dejavnikov znotraj delovne organizacije, na katere imamo kot upravljale! družbenih sredstev neposreden vpliv. Prav gotovo moramo s temi prizadevanji še bolj odločilno in zavzeto nadaljevati tudi v III. trimesečju, saj se razmere oz. pogoji gospodarjenja ne bodo iz-
boljšali, temveč še dodatno zaostrili. Usmeritev v naše delovanje, ne,sa-mo v tekočem trimesečju, ampak v celotnem drugem poletju in tudi v naprej je prav gotovo zmanjšanje odvisnosti na področju zunanjetrgovinske menjave, kar bomo lahko dosegli s samostojnim neposrednim konvertibilnim izvozom in ohranjanjem ter jačanjem proizvodnih povezav za konvertibilni izvoz, na podlagi skupnih razvojnih ciljev in potreb.
KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ZA OBDOBJE OD I.—VI. 1982
DO COLOR
Zaip. št.	Izkazan Element	v		1981	1982	Indeks
1.	Dohodek na delavca	din	529.571	456.780	86
2.	Dohodek v primerjavi s povpr. uporabljenih Sred.	%	30,85	21,20	69
3.	Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	407.389	256.408	63
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	%	55,30	28,21	51
5.	Akumulacija v primerjavi z ustvarjnim čistim dohodkom	%	71,88	50,25	70
6.	Akumulacija v primerjavi s s popreč. uporabi j. sred.	%	17,06	5,98	35
7.	Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca — mesečno povprečje	din	19.090	27.531	144
8.	Čisti OD na delavca — mesečno povprečje	din	12.306	17.191	140
9/	Izločitve iz osebnega doh. na delavca — mesečno povpr.	din	4.606	' 6.246	136
1Q.	Izločanja iz dohodka na delavca	din	68.324	86.581	127
11.	Akumulacija z amortizacijo v primerjavi s povprečno uporabo sredstev	%	18,09	7,79	43
12.	Povprečno uporabljena sredstva na delavca	din	1,716.717	2,154.540	126
13.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	%	135,00	124,29	92
14.	Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi	št. obr.		1,54 x	l,36x	88
15.	Izsuba na delavca din	din	—	—	—
16.	Dohodek v primerjavi z načrtovanim	%	131,90	73,29	56
17.	Del čistega dohodka za OD v primerjavi z načrtovanim	%	94,82	96,20	101
18.	Povprečno število zaposlenih po stanju na koncu meseca	absolut. znes.		662	658	99
DISCIPLINSKI UKREPI
Izrečeni disciplinski ukrepi na 22. in 23. javni obravnavi skupne disciplinske komisije DO dne 23. 4.. in 19. 5. 1982 so postali pravnomočni in glasijo:
ZLATKO RADOVANOVIČ, ki o-pravlja dela in naloge — težja skladiščna dela v TOZD Premazi je odgovoren, da je
a) neopravičeno izostal z dela šest (6) delovnih dni v razdobju treh mesecev, in to: 8. in 12. junija, 8. in 9. julija ter 24. in 25. avgusta,
6 COLOR
poleg teh dni pa ponovno neupravičeno izostal še 21. novembra 1981, skupno sedem (7) delovnih dni, b) da ni opravljal del in nalog dne 20. julija — 2 uri, 21. avgusta — 2 uri, 16. septembra — 5 ur in 8. oktobra — 3 ure.
Z dejanji pod točko a) je delavec storil hujšo kršitev, z dejanji pod točko b) pa ponavljajočo lažjo kršitev. Za storjene kršitve mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo 12 mesecev.
ANICA BEZLAJ, ki opravlja dela in naloge — administrativna o-
pravila v DSSS je odgovorna, da'je dne 5. in 6. aprila 1982 neupravičeno izostala z dela. S tem dejanjem je storila hujšo krištev delovnih obveznosti in ji je bil izrečen ukrep OPOMIN.
ROBERT KRIŽAJ, ki opravlja dela in naloge — čiščenje obrata v TOZD Smole je odgovoren, da je dne '23. 1. 1982 neupravičeno izostal z dela. S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je zato izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
VINKO MOHORČIČ, ki opravlja dela in naloge — izdelovanje smol v TOZD Smole je odgovoren, da je dne 5. in 6. junija 1981 neupravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Izrečen mu je bil ukrep JAVNI OPOMIN.
RAJKO MRAVLJA, ki opravlja dela in naloge — šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je 31. 3. 1982 namenoma izostal z dela In to na dan, ki je v delovnem koledarju za leto 1982 o-značen kot solidarnostni dan ter da je ponovno neupravičeno izostal z dela dne 9. 4. 1982. S temi dejanji je storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je bil izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
VALENTIN ŽAKELJ, ki opravlja dela in naloge — enostavna opravila v obratu TOZD Premazi je odgovoren, da je
a)	dne 7. septembra neupravičeno izostal z dela in dne 11. septembra prišel vinjen na delo,
b)	neupravičeno izostal z dela 13 delovnih dni v mesecu novembru in decembru (18., 19., 20., 21., 24. in 25. novembra, ter 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. decembra),
c)	dne 21. aprila 1982 ponovno prišel vinjen na delo in bil z dela odstranjen.
Z navedenimi dejanji je storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
RAHMAN FEJZULLAHU, ki o-pravlja dela in naloge — enostavna opravila v obratu TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 5. in 26. oktobra ter 2. decembra 1681 neupravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
JANKO PUSTOVRH, ki opravlja dela in naloge v oddelku mešalnice TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 21., 22., 23., 24. in 25. decembra 1981 neupravičeno izostal z dela ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznpsti in mu je zato izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, pogojno za dobo 6 mesecev.
BORIS LEVSTEK, ki opravlja dela in naloge — šaržiranje proizvodov v TOZD Premazi, je odgovoren, da je dne 22. 3. 1982 neupravičeno izostal z dela ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Izrečen mu je bil ukrep OPOMIN.	Breda Kokalj
IMA G Lit
»Nikako nečete preži v jeti«, je nehote postalo geslo našega planinskega izleta na Maglič med prazničnimi dnevi. Tako »gostoljubno« so nas pozdravili pri informacijah v hotelu Tj en tiste. »Kam vendar rinete? Koča je zaprta, nikogar ni, ostali Jjoste brez vode...«
Če bi prišla privatno, bi me verjetno prestrašili. Ker pa smo bili skupina — in to Colorjevci, smo se med sabo spogledali in tiho dogovorili. Čimprej odtod do koče! Da vidimo!
Uspelo se nam je strpati v neko terensko vozilo. Med nalivom dežja smo prevozili 22 km in priropotali do koče Save Kovačeviča. Že od daleč nas je pozdravil gostoljuben dim iz dimnika. Koča je odprta, tu je prijazen sprejem, vroči čaji, kislo mleko v karlici in prenočišče pod streho.
Zbudimo se v čudovitem soncu. Nahrbtniki se nam zdijo lažji in že hitimo proti Magliču po najkrajši poti. Nismo srečali nobenega domačina, nobenih planincev, pač pa smo se v razmaku 1 ure pojavile na vrhu Magliča 3 skupine Slovencev. Planinci. Litostroja so tu končali svojo nekajdnevno turnejo po Črni gori. Za njimi so prišli koroški planinci, ki so pobrateni z Goraždani.
Nadaljevali smo svojo smer — spust proti Trnovačkemu jezeru. Veselo smo začofotali po jezeru in skritih kotičkih. Ob določeni uri so se seveda pripodili oblaki in poiskati smo si morali prenočišče v _pol ure oddaljenem katunu — črnogorski pastirski staji. Uredili smo si ležišča. Na ognjišču je zapra-sketal ogenj in napolnil katun s svetlobo, toploto in domačnostjo. Tihemu večeru je sledila nemirna noč. Prebudilo me je silovito lajanje psa. Nato samotni strel. Pomaknila sem se bližje k ugašajoči žerjavici. Veter je zavijal skoz špranje, odpiral vrata. Celo noč se je trudil, da nam razkadi oblake in rezervira spet sončni dopoldan. Streha škriplje, da preglasi zadovoljno smrčanje. Zbudi nas toplo sonce in mirno jutra Pastirica Radmila mi je pri mleku razlagala, kako se je to noč pojavil v okolici volk in da je vso noč bedela. Poslovimo se od prijaznih pastiric, vračamo se v dolino v vas Suha. To je bila najmanjša vas v Jugoslaviji in spada sedaj v Nacionalni park. Z višine približno 1.800 m se spuščamo ob .suhi strugi potoka v čudoviti divjini gozda. Nabiramo jagode, maline. Še nikoli v življenju jih nisem toliko videla. Izobilje. Ob točno določeni uri spet dežuje. Smo že v dolini .in vedrimo. Nato nadaljujemo pot z avtostopom. Zvečer smo spet v Tjentištu. Zaključili smo našo planinsko pot.
Razmišljam o tem, kako pomehkužen je postal današnji svet. Zakaj so nas toliko plašili? Pred čim? Kolikor vem iz dosedanjih izkušenj, so katuni pojem gostoljubnosti. Tokrat so nam nudili prenočišče, drva, kajmak, sladko mleko, prevrelo mleko, domač kruh ... ]£ako naj, ob teh dobrotah človek še kaj pogreša?
Odšlo nas je 9 in toliko se nas je' vrnilo. Preživeli smo — in to prav imenitno; doživeli pa mnogo več, kot smo pričakovali.
Hodili smo po ozemlju, kjer poteka sedaj transverzala Sutjeska. Tod so divjale legendarne bitke 5. ofenzive. To je bil neenak boj
127.000	dobro opremljenih sovražnikov in Operativne grupe Vrhovnega štaba s 16.000 lačnimi borci, 2100 ranjenci in bolniki Centralne bolnice. V dolini, kjer je danes magistrala, so se junija 1943 bile grozotne borbe ob prebijanju obroča iz soteske Sutjeske na Ze-lengoro. Po okoliških planinah in v dolini Sutjeske je obležalo okrog
7.000	naših žrtev. V Tjentištu je sedaj spomenik’’ — Kostnica 3301 borcem in spomenik bitki na Sutjeski v obliki kanjona Sutjeske. V svoji veličini kipi v nebo in zvečer ves osvetljen zažari v nemi tišini.
Anica
Osnovna šola Ota Vrhunca-Blaža iz Medvod se. delovnemu kolektivu Color iskreno zahvaljuje za sodelovanje in pomoč ob poimenovanju njihove šole in odkritju doprsnega kipa Otu Vrhuncu-Blažu dne 23. 4. 1982.
COLOR7
Ognjeni zublji v medvoški Sori
F	ss-Tfi.	m
Naši gasilci, ki so v stalni pripravljenosti, so prvi odgovorni za požarno varnost v delovni organizaciji. Vedno so pripravljeni pomagati in se odzvati klicu sirene na pomoč tudi drugim delovnim organizacijam v okolici Medvod. To so storili tudi 10. 7. 1982 ob 14.15, ko je zagorelo v tovarni »Sora« Slovenijales v Medvodah. Brez hitre in uspešne akcij,e in pomoči ostalih teritorialnih društev bi lahko nastala velika katastrofa. Zavedati se moramo, da bi v tej situaciji in dokaj neugodnih gospodarskih trenutkih bil to velik udarec za medvoško kotlino, posebno pa za njihove delayce. Zato ne bi bilo odveč, da se tega zaveda vsak občan in vsak delavec na svojem delovnem mestu in utrjuje znanje o protipožarni kulturi.
Avgust Sešek
NAGRADNA KRIŽANKA
Žreb je odločil
COLORJEVE INFORMACIJE številka 7 (120) leto 11., julij 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 Je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 13. avgusta 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
.	m						'K			R'	Er.
						•K	O	T	L	o	v
		1	P h « •	\ 4			K	X?	V	R	R
							E	3	O	L	/
					:		N	0	l/	R	C
J							1	K	s.	Sr	R
				y	1	H	A/	/	K	R	<•#**->
	p					1K	R	r	E	T	R
jsSj	L	E	N	T		R	ŠBk,*- 95	/	R	e	C
		/	D	i	o		T	/	S	u	K	SL
	N	E	a	R.		O	F	O	3		R
dr	■S	n	E	T		m	R	3		3	R
	K		Z	>		z	L	/	A/	a	
sr;	R	r	rt«	L		o	/	R	E.		R
	R	R		L		o			t	O	J
rr:,-	L/9	H	V	R			E",L	3	R	R	D
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli le 33 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v obratu družbene prehrane v Medvodah. Komisija v sestavi Mirjana Krčmar,- Albiga Pavlovič in Nasta Dolinar 'je ža dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Naceta Sovdata, drugo nagrado 150 din prejme Milena Kuralt, tretjo nagrado 100 din pa Janez Štrukelj.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
BARVANJE PODHODA
V akcijo za lepšo podobo mesta Ljubljane smo se vključili tudi mi in z našo barvo prebarvali podhod pri Avtomontaži pod Celovško cesto. Učenci šole za oblikovanje pa bodo poskrbeli za končni videz ...