LISTEK. Klofnta. (Konec.) Leseno trdi objem od dveb strani je zapozneli mosek tako stisnil, da se je posolzil v debelo dolgih, krvavih ourkih. Neprifiakovani krvavi uščip t orjaško mogoSni aos smo videli vsi potniki pri oknih in tudi moj kondaktor. IKrvavo žalostni prizor je bil za krifiavega muatafiarja ne pomilovanjii. vredna žaloigra, amjmk najb«U smeSna burka. Na ves glas se je zakrohotal, fleekal oveseljen z rokaini in se tolkel po koleiiah. Smeii ga je tako potcesaval, da še brlizgati ni mogel na piščal. Samo lopatasto desnico je dvigal v znaatenje, da se vlak lahko odpelje. Vr trenutkib. ko je imš Goljat odpravljal vlak. 38 je ponudil nam gledaleem nezabni prizor, ki je pa za z roko mahajočega sprevoiinika dokaj sramo^ na žaloigra. Za kondukterievim hrbtom se je pojavila bliskoma žeuska i>ostava visoke rasti. razmrlšenih las, krvavečoga, izvanredno na dolgo raslega nosu in ua pol ohlečena. Ta babnica je zamahnila od zadaj z desnico in kot bi trenil, se je oprijela siirevotinikovega lica — mastrm klofuta. Naš j;nmk je z:!tulil kot smrtno zadet tur, a vsled presenefienja je obtiCal kot pribit od tople zaužnice na mesti1. Še le krobol potnikov ga je streznil v toliko, da se ,je pognal za sovražnikom. Zenska zlofiinka ga seveda ni ftakala. A rešil je ne bi bil pobeg, ampak le edino le odhod vlaka. IstoCasno, ko se je obrnil kondukter za predrzno ba- buro, je vlak zavrisnil in oddrdrali smo. V onih sekundah od zaušnice do odhoda vlaka ne bi bil rad za nobeno ceno v sprevodnikovi koži. Po nedolžnem oklofutani siromak je bojeval v tem casu hud notrajen boj. Stal je kot nekoč Herkul na razpotju v negotovost: ali bi ]o ubral za pretepačo, da se opravičeno' mašfiuje, ali bi skoftil na vlak, kamor ga je klicala služba? Moj spremljevalec se je pokazal tokrat blagodušnega junaka, ne po zunanjosti, pač pa po srcu in duši. Odločil se je po zgledu starogrškega Herkula za ftednost, za vcstnost v službi. Pustil je pogon za razjarjeno babo in se odpeljal z nami. IK meni ga ni bilo nn celi poti več. Nekam med zadnjimi vozovi je bil izginil. Jaz ga nisem več videl na nobeni postaji. Nikdo ni odslej tajco gromefie preklicaval imen postaj, nikdo ni veC tako preklicano dolgo in močno pihal v ftiščalko. Nemarnosti v službi tokrat z žensko roko okleščenem kondukterju ne bi mogel zameriti • in šteti v zlo nikdo ne. Vgaka kloluta boli, najbolj pa mora le grizti in šfiipati na znotraj zaugtiica, dar — ženske roke. Kot v irameCek je bil ta sramotni udarec vnebo vpijoče krivičeii. Moj goljatski sopotnik se .te baburi samo smejal kod vsak izmed nas, nos in kri ji je pa iztisnil terebasti debeloglavec. Kaj se je zgodilo z njim? Nift! Nemenefi se za krvavi prizor, je nbsprle' !!a !:!o;>i s ?;isni!;nm v rokah ir. z vržir.Vo v ustih Jaz pa mislim še danes, da se je ta po krivem udarjeni kondukter po podarjeni klofnti skril zar^di tega. da je lahko razmotrival nemoteno: n svetovni vojni, o pred nebom krivični zaušnici, o krvave^em nosu in o nekaznovano brezbrižnem krofafiu. Po teb pref-itanih vrsticah se naj poglobi vsak bralec po sprevodnikovem vzoru. in našel l>o sličnost med: svetovno vojno, klofuto, krvavim nosom in ra-  vnodušnim krivcem-debeloglavcem, ki je po vseh tehi burnih prizorih na postaji v Werndorfu pušil svoja vržinko ter škilil v časopis. Ta zapisani, reainičnl doživljaj, dragi bralec, ti bo tudi, če ga pretuhtaS^ ključ do zaželjenega miru. Pomni, da svetovno krivi-* Cne klofute ue bodo nikdar maSčevane s peštjo! Gostija. (Januš Golec.) Na dušo, čast in poštenje bi se lahko zaklel a mirno vestjo po podedovani slovenski navadi, da ja poznaJo na Remšniku vse Plajtovega Fičfeta. Glavni podporniki časti in uglfeda pri nas na kmetih so pač: bogastvo. županstvo in eeknieStrija* Mar li mislite, da je bil naS Plajt bogatin? Kaj še!i Ptiči imajo svoja gnezda, lisice svoje brloge; Fifie pa ni toliko posedoval na lastno kot tice pod nebom in zveri na zemlji. Remšniškemu županu, ali kakoo smo ga nazivali vsi spoštljivo ,,gospod burgermajs:er", se ]e odkrival Plajt jiriklanjnje že na metre oddaljenosti. Kdor pred vaSkim ,.bfirgerma.jstrom" zraC.\ klobuk, ni sam župan. Sv. Juriju, farnemu patronu, je Fi?e opravljal i;valevredno službo, saj mu je ob nedeljah in praziukib med službo božjo podpiral zvonikov voge!: to-> rfn 1.1:..»- kljiiM tej rhnogoledii podpori pa imu ni zaupal g< žiipnik cer^eriiii kljuoev. Fiee ni bil niti oekmašter* Pnznano priljubljen ,je bil po vseh remSniškiK grobenili in grabah. a ni posedal niti denarja nitf ni sedel na župansl-.om stoiou niti ni nadziral cerkvene blagajne. Co som bil kedaj v zadregi, da opiŠem in zaupam bralcom po imet.ju in zmožnoštili glavnega junaka, sem gotovo tokjrat. Plajtov Fi6 ni bil nifi po .imetfu, še mafi.j pa po dostojanstvii. A poznalo in 'Ijubijo tra jo vse. Ck> palici ljubezni in občeg« poznanja po celi fari je koreoal radi tega, ker je znal odpirati pri govorjenju usta in sukati jezik ne kakor navadno hribovec na jedno stran, ampak kar na tri. Da pa izrazim to Fičevo čednost in prednost po remšniški: Plajt je umel besedepostavljati napravo od vseh strani. Pri vsej ogromni množini na pravo ubranih besed pa je še kramal s celim košem listniakom — dobre volje, od katere je nesebiCno podarjal starim in mladim. Prepričan sem, da še niste niti sedaj do dna uganili ter zapametovali Fičevih čednosti in zmožnosti. Kako pa tudi? Saj vendar vsak po 61oveško prikrojen kristjan zna govoriti in dobre volje biti. Vse res! A jaz sem kaplanovaj na visokem v hribih, koder morate korakoma priznati, da sta hribovcu dokaj tuja zgovornost in dobra volja. Meni v dlišobrižnost zaupane planinske ovce so bile zadovoljne, da so sunkoma in prav počasi pebale človeške zvoke med svet. Radi globokih grab in strmih grebenov so si služili moji farani vsakdanji kruh krvavih žuljev in ourkoma potnega obraza. Vsled dela in trpljenja so bili na znotraj in zunaj strogo resnega značaja brez smeha in krohota. Vkljub zavoram jezika in smeha bodi jim v 6ast pribito: znali so ceniti, spoštovati in ijubiti Človeka urnega govora ter bogato založene dobre volje. Sedaj bote vsi umeli, zakaj da je bil obče priIjubljen in spoštovan Plajtov Fič. Govoriti je znal naglo in gladko, povrh pa je še imel za< vsakega meri00 dobre volje, to je bilo vse FiCevo preraoženje in doatojanstvo. ffedaj, ko sva se spoznala s Plajtojji, je mahW vp po resno moški poti 40 let. Bil je primerno visoke ; ustl, modko lepega obraza in res razposajeno blebetaro 'dobr* volja. Ob delavnikih si je služil kruh s t9m, da je dnaril. Po nedeljah pa je poplaknjeval grlo zastonj. Ker se je režal in govoril za celo faro, ga je povabil rad vSak k mizi in mu ponudil poln kozarec; vsaj mu je v zahvalo katero na hitro ubrano povedal ter mu pokazal, kako treba zapotegniti hribovska usta, da potem ljudje pravijo: Olovek se smejL Remšniški možje so Plajta cenili in ga napajali radi zgovornosti in tolikanj v planinah pogrešanega smeha. ¦Kaj še le ženski spol, katereir^u sta na naglo zaokrožena beseda in od srca z^onko donefc smeh vse na svetu. Zaljubljene — ne! govorimo po doma6e, ne po mestno prisiljeno, rade so imele Fifieta dekleta, žene in babure. Pri Adamovih potomcih je Plajt cvetel v 6asti; Bhine hčerke so ga imele vsepovprek rade. . Sedaj pa vas vpraSam: Ali mar nista užiTaoje 6asti pri moških in čislanje pri ženskah bogastvo tega sveta? Clovek, ki ima jesti in piti, za prigrizek ln namazek pa še pbčo Ijubav, ali ni tak bogatln in sicer prav dobesedno vzeto? V poletnem ftasu je Fi6ek drvaril, govoril, pil in rajal. Pa v hribe se prikla,ti zgodaj ostra zlma z visokim snegom, ki zaplanka vse poti, samo Ijubezenskih ne. Po zimi, v sn&gu in mrazu, so vara]i in prekuhavali moji hribovoi mehke srčne obgutke, sklepali zakonske zveze in obhajali gostije. Zgled in pa vzor vse zabave, vsega veseVja je in ostane pri nas na kmetih — gostija! Gostijo. ta pravcati raj veselja, po kateremse mi cedijo še dandanes sline, poznali in gojili so tudi moji RemgniCani. Ce se je ženil, je gostoval vsak bajtar kot gruntar, seveda vsak po svoje. Zima, visoka snežena zima, ognjišce, ob katerem so se pogrevala in topila v ljubezni sioer oledenela planinska srca. je bila najbolj razsežno polje Plajtovega Fifeta. Ne pretiravam, če trdim, da brez Plajta se ni vklepal v zakonske telege (jarem) aobeden samec ne vdovec. Pa nikar ne mislite, da bi bil Fiče mešetaril z zakonsko robo, da bi bil nastavljal drugim zakonske mreže v svoj lastni prid in korist. Ne! Obrekel bi ga na grdo in debelo, 6e bi trdil, da je bil za moje vednosti kovač in mešetar t zakonskih zadevah. Remšničani so zavezovali sami one nerazlofiljive vozle, ki jim pravimo zakon. Fičeta so vabili na gostije, da je gladko naglo govoril in reselja6il povabljence. Da ne bom kvantal po nepotrebnem in na dolgo, povem na kratko: Fiček je bil ua vsakem gostovanju camer (drug). Služba planinskega camerja pa ni tako jednostavno priprosta, kakor znaii nje ime^ Ni samo dovolj. da bi popeljal camer nevesto pred oltar, aobro jedel in obilo pil, ne! Camer je v onib. krajih kolo, ki mora neprestano vrtefie sukati na gostiji govor in zabavo. Kakor že obilo omeiijeno, je držal v obla^ti go\or in zafoavo na Remšniku jedino dobro Fi6e, radi tega je tudi camroval gruntarjem in baj',arjem skozi desotletja. V Plajtovega Fiča, v najboljšega camerja vse fare, katerega slavo bo trosilo ustno izročilo Se v stoletja. je bilo uprtih za mojih 6as»ov, na njem je viselo in obtičalo raarsikatero oko in srce. Vsak mi bo zatrjevalno potrenil z ofiesom, 5e povem, da sta na svetu na,jnevarne.jše orožje: žensko oko in srce. Prešeren je resnično pelr nSlep ]e, kdor se s petjera ukvarja." Jaz pa pravim: Trikrat in tisočkral slep ,je, kdor se ulararja z ženskim sreem in okom. Proti pušicam, sulicam in meftem so se oklepali vitezi v železje. Proti kroglam krije in šfiiti^iaše viteštvo mati zemlja; a ni ga tako trdega jekla, ne tako globokega strelskega jarka, katerega ne bi prevrtala ter preluknjala žensko oko in srce. (Dalje prihodnjie.)