List 21. Tečaj XLVII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr 90 kr., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr za za r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 22. maja 1889 Obseg: Vabilo na občni zbor. Perutninstvo Razne reči Zemljepisni in narodopisni obrazi Govor poslanca Kluna. Naši dopisi. Novičar. ) Gospodarske stvari. zborovanja popoludne ob 4. uri skupno ogledati ndeasa na družbenem poskusnem vrtu. bi Glavni odbor kmetijske družbe kranjske. gospodom družabnikom c. kr kmetijske Ljubljani dne 6 maja 1888. družbe kranjske Jos. Seunig 9 podpredsednik na občni zbor v Ljubljani 28 dne maja 1889. Gustav Pire tajnik. 7 (Zbor je v dvorani mestne hiše in se prične ob pol dopoludne.) uri Vzpored: 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji glavnega odbora Perutninstvo. Spisuje Josip L enarčič Omeniti nam je še pasme Dorking, f grofije . 1888. Predložitev družbenega računa za leto 1888. in proračuna za leto 1^90. (Račun in proračun dopošljeta se gg. družabnikom še ob pravem času, razpoložena sta pa v pregled v pisarni kmetijske družbe). 4. Volitev družbenega predsednika. 5. Imenovanje tajnika na podlogi § 12. novih družbenih pravil. katera je prejela ime svoje od mesta Dorking Surrey na Angleškem. Po zunanji podobi spominajo Dorkingi navadnih domačih kokoši, od kojih pa jih lahko ločimo po čokatem, močnem truplu. Dorkingi so drobnih kosti, imajo širok široke prsi z dolgo in prav visoko prsno kostjo hrbet > f okoli katerega je mnogo izvrstnega belega mesa, kratek, debel vrat, srednje veliko glavo i rdečo glavo f . Volitev treh odbornikov v glavni odbor namesto po družbenih pravilih izstopivših gg. odbornikov H. barona Lazarinija, cesarskega svetnika J. Murnika in vodje Frana Povšeta. . Poročila in predlogi odborovi, med njimi tudi rdeča ušesa, dolge in široke podbradke, nizke gole noge s petimi parkeljci, ločijo se pa najbolj od navadnih po izredno veliki teži, pitani petelini temne barve so težki do 6 kokoši pa do 5 Greben je pri temnih petelinih velik, enoten kvišku stoječ in lepo zarezan, beli petelini pa imajo rožnat greben. Gosto perje se prav dobro oprijemlje života, torej predlog, kako ravnati z drevjem, ki je vzgojeno v druž- ne moti gledalca, da bi več kazalo, nego je v resnici beni drevesnici. trupla pod njim. Po barvi perja ločijo se Dorkingi v temne ali sive, v svetle ali sreberno sive, v jastrebasto Poročila in predlogi podružnic. Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov, pisane in v bele. Opomba: Glavni odbor vabi vse gospode ? ki se Petelini temne barve imajo belo perje po glavi, bodo udeležili občnega zbura, naj si blagovolijo na dan vratu in sedlu pa črno z belim obrobkom, po hrtu T^mlkS-B v m 162 ramenih pikasto mešano. — Splavute (Schwungfedern) so na zunanji strani bele, na notranji črne; krilno perje košji reji, Tej pasmi se moramo zahvaliti za velik napredek v ko (Deckfedern) po perutih je črno, tako tudi po prsih, stegnih in spodnjem delu trupla. Kokoši so po glavi in vratu iste barve, kakeršne petelini, perje po prsih pa je rjavo, in na konci vsakega peresa videti je črn polumesec; po vsem drugem životu ker ona je dala neko posebno izpodbuj za je perje sivkasto rjavo s svetlejšimi tuljavami (Schaften). Noge so svetle, mesnate barve. Svetlo sivi petelini se ločijo od prejšnjih po veli-ker so manjši; perje po glavi, vratu in sedlu je sivo črtico po sredi. Skleneni peruti sta rejo boljših pasem. Karakteristična svoj*tva Cochins so: Veliko, okorno kratko truplo, ki je obraščeno z obilim mehkim, rahlo stoječim perjem, kar dela kokoši veče nego pa ao rumeni, gosto obraščeni nogi ; kratek, bolj v resnici; kratki mehak in top rep; kratek vrat, rdeča glava bradka dolg rdeča pod enoten, kvišku stoječ greben in dolga kosti belo z malo ? videti beli s črnim robom. Prsi in rep so črni. Angleži smatrajo pasmo Dorking za neko angleško posebnost ter so ponosni na težo teh kokoši. Dorkingi so. rekel rdeča ušesa. Rep je skoro popolnoma skrit pod velikim mehkim sedlom, tudi peruti sta skoro skriti v obilem perji drugega trupla. Spodnji del života je velik in gosto Dobro z mehkim perjem obraščena stegna na obraščen , „namizne kokoši" (Tafelhuhner) prve vrste ker kaj hitro nastavijo mnogo mehkega, sočnega in okus nega mesa, zrastejo hitro ter se dado prav dobro spitati Za petah ne smejo kazati dolgih strebova peta) Po barvi nazaj molečih peres (ja nesenje jajec pa jih ni posebno priporočati pač zanesljivo, tudi vodijo dobro. Mladi piščanci hitro obrasto, vendar so mehkužni. valijo sicer perja delimo Cochins v rumene, rjave ali prepeličarice, v črne, bele in v jastrebaste. Od rumenih se zahteva, da so popolnoma rumene brez drugobarvnih peres, le petelini morajo po vratu in > duj mrzla vlažnost zlasti jim zelo ško po spodnji strani Velikani*. Pod tem imenom združujemo velike azijske kokoši , Langshan in Plvmout-Rocks. športne", zahteva kakor Cochins, Brahma Te kokoši so visoke, velikega života širokega hrbta j ščene , širokih prsi in prve tri vrste imajo tudi noge obra j Med seboj se ločijo po naslednjih znakih Cochini imajo enoten, srednje velik grebe sedlu biti nekoliko temnejše Pri rjavih Cochins je petelin črn, po vrhu pa rumen in rdeč. Ker spada ta pasma tudi med se natanko predpisani obris perja, s kojim popisom pa ne bodem mučil čislanih čitateljev. Ko so Cochin vpeljali, mislili so, da bodo te kokoši nesla „zlata jajca* ter združevale vse dobra svojstva, pa kmalu so izprevideli, da ideala treba še vedno iskati. Gospodarska pasma ni, ker glede števila jajec, pa i ---—j —tsuoui«. ui, aci giouc stevua jajec, pa rumeni nogi, ki sta razen notranjega parkeljca popolnoma tudi glede mesa zaostaja za drugimi pasmami. Število obraščeni in kratek rep brez pravih srpov jajec, koja so proti truplu kokošjemu jako majhna, zlasti Brahme imajo trojnat greben, obraščeni nogi, kot Je zato PičIo> ker te kokoši 1© prerade Kločejo, kakor Cochinrep z malimi srpi Langsh ki sta malo obraščeni imajo enoten, velik greben, nogi sivi zunaaji parkeljček zlasti > rep kvišku stoječ z dolgimi lepimi srpi j sem uže večkrat omenil. Podloži se jim lahko dvakrat, trikrat, celo štirikrat zaporedoma. Le nekoliko preokorne so ter mnogokrati pohodijo kako jaice zarad obile te- lesne teže Ker so Cochins zelo utrjene kokoši prično Plymouth-Rocksi imajo enoten nogi goli > velik greben n Namizne kokoši" pa > rumeni, rop s srednje dolgimi srpi. Cochins ali Cochin-Chinas. 5 nastavijo po prsih le malo mesa Ta pasma nima po pravici svojega imena iz Kitaja, a ne iz Cochin-Chine, mače ime „kinezarice4, bolj opravičeno Prve kokoši te pasme prišle so leta 1847 navadno zgodaj po zimi nesti. zato niso, ker imajo predebele kosti, rumeno kožo te ► Tudi je meso bolj trdo in ne tako sočno kakor francoskih pasem ali Dorking Za namizno kuretino so še najsposobnejša mlada piščeta, zato je tudi naše do- koJa nastavijo po bedrih dokaj sočnega mesa ter jih je ker je lahko rediti ker niso občutljiva proti vremenskim ne iz San zgodam. Cochins imajo dobro lastnost da tudi po za gaja v Evropo, ob istem času so gotovo dospele tudi prtil1 Prostorih uspevajo. Mestni kokošerejci jih torej no Ameriko. Ko so leta 1849. angleški ča- lahko rede' kajti mirno čakai° krme, med kojo pa mora biti primešanega dokaj zelenja. Za rejo pri kmetijstvu prve v sopisi donašali popjse teh velikih kokoši razburili so se kokošerejci francoski in nemški ter se -jako navdu- D1S0 sP°8obne> ker si živeža same skoro nič ne poiščejo ševali za nje. Vsakdo jih je hotel imeti da so ravno torej, nje velikanske vsote plačevali. Akoprav je danes ter se vedno to navdušenje za Cochins jako potihnilo, vendar hajajo skoro po vseh kokošjih razstavah plačujejo za nje še velike vsote zanašajo na krmljenje (Dalje nasl.) se na tako stavi v »kristalni palači tudi danes na pr. je na raz u v Londonu leta 1886. bil pe telin te pasme od mrs. Barton odlikovan s častnim da rilom in prodan za 50 lir, to je 500 goldinarjev v zlatu * Orehovega Razne reči. drevja ne obrezuj nikdar po zimi o ---.3 -----•*,) 1' ^ dokler se je bati hudega mraza, ampak šele tedaj, kadar 163 postaja toplejše, torej na spomlad. Obrežeš pa ga lahko je ogromen prostor, obrobljen na vse strani s krasnimi tudi jeseni, na pr. meseca septembra, a vsekakor toliko in gostimi pinijami. Visoko obzidje loči grobišča posameznih dinastij. Duhovniki budiški odpirajo pozlačena vrata. Najpreje stopiš na velik dvor, kjer v vrsti stoji zgodaj, da se morejo rane še nekoliko zaceliti. 514 Kadar režeš šparglje (beluše), nahajaš poleg lepih in debelih tudi tanke in nerazvite. Odreži tudi te stotin do 6 črevljev visokih kamenenih kandelabrov » vselej, ker oni le slabijo korenino, a ti ne dado nobe- t0 80 darovi prijateljev pokojnikovih. Skozi druga še nega dobička. Podučile stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. lepša vrata stopiš na drugi dvor, ki je prvemu enak; tudi tu stoje kandelabri ali so od brona. Skozi tretja vrata pa stopiš v poslopje, kjer po štirje duhovniki noč in dan kleče molijo. Poslopje je leseno, rudeče pobarvano in pozlačeno; simbolske živali, vzlasti pavi, lepšajo prostore. Tu počivajo tajkuni in čisto nič ne moti svečane tihote, kakor samo kedaj pa kedaj krokarji visoko v ozračju. Zaman povprašuje radovedni tujec spremljevalca svoja o tem in onem, nič ne izve. Kakor radi (Dalje.) 108. Ja- Duševne potrebe in Jjudoljubne naprave poncev. Imajo pa templji japonski to vlastitost, da ne služijo edinole naboženskim svrham, temveč tudi mnogim drugim ki z naboženstvom nimajo govore Japonci, vendar o veri in o državnih naredbah ne pripovedajo tujcu. Posebno hvalevredno je na Japonskem to, da so s templji in samostani spojene razne dobrodelne ustanove, kajti ljudoljubnost in dobrodelnost se smatrate kot dolžnost duhovenstva. Zato pa vlada in posamezniki vzdr-žavajo in bogato obdarjajo samostane, da bi tu dobivali > čisto nobene dotike. Proiz zavetje in hrano potrebni in nesrečni ljudje. Kakor smo vajajo se v njih gimnastiške vaje, pokazujejo tuje živali uže povedali, hodijo v samostane uboge udove i tudi gledalcem in drugo temu čajarne jih upotrebljajo. tako pa tudi za bazare in Japonci so veliki ljubitelji podob svojih molikov sprejemajo vanje sirote, ako nimajo usmiljenih sorodnikov, kateri bi zanje skrbeli. Pa tudi tedaj, kedar bi ubožni roditelji ne mogli prehraniti svoje dece, dopuščeno » naj so naslikani, iztesani ali vliti Navadno ljudstvo poleplja stene hišine z raznimi podobami. Največkrat je videti črnorogi Givon, to je vologlavi vladar jim je peljati jo k duhovnikom, kateri jo vzgajajo pri templjih za duhovnike. V vsakem glavnem mestu, v Jedu, neba o katerem verujejo, da čuva rodovino sleharnega zla, zlasti pa deco osepnic. Take obraze in podobe postavljajo Japonci po trgih, ob potih, na razpotjih, po mostovih in drugej. Miaku, nahaja se pri enem templju blaznica. V Miaku je tudi poseben ustav za slepce, kateremu je zavetnik sam mikado. V ta ustav sprejmejo vsakega slepca, kateri ne dobiva podpore pri sorodnikih. Gojenci se uče j ako so mladi, godbe in raznih ročnih del. Izučenec gre s spričevalom iz ustava in se živi navadno s podučevanjem Preprosto ljudstvo je zelo praznoverno in vražno, deklic v godbi, ali ročnih del. Ako rado nosi svetinje okrog vratu > ki jih kupuje od sve- trebnih mu nedostaje po dohodkov j gotovo dobi dobrotnikov > ki zanj čenikov na božj ? 9 češ pote _ • da bode srečno potem. Japonci radi hodijo skrbe. zlasti v take templje, v katerih j e po kaka čudodelna podoba in od tam prinašajo odpustke Ti odpustki so male škatljice, v katerih leže kosci raz- oglase nega lesa v bel papir poviti. Take odpustke prodajajo popotni svečeniki tudi po vaseh. Ali ti odpustki imajo svojo moč eno samo leto, ob letu jih je treba obnoviti. Kampfer nam pripoveda ob osemdesetletnem starcu določeno. Vse te naprave pa so pod nadzorstvom vlade, menihu, ki je vse žive dni prebil na potovanju, obiskal Razen tega se nahajajo v vsakem mestu posodivnice, ki samostanu postrežejo tudi potnikom, ako se pa ubožcem ; o teh poslednjih je v obče na vse strani poskrbljeno, da bi ne bili v nadlego ljudstvu. Kdorkoli najema delavce, mora jim pomagati, kedar so v potrebi, tako veli zakon. Po vrhu imajo delavci svoje vzajemno pomoč, vsak vklada, kolikor je zadruge na je skoro vse templje po celej državi in ljudstvo ga je so jih ustanovili ali pojedinci, ali družbe. Kedar po častilo kot svetnika Poslednja leta, ko je bil opešal, večih mestih nastane pomanjkanje radi slabe letine v preživel je v nekem samostanu, kamor je vrelo ljudstvo najbližnjih pokrajinah in cena riži tako poskoči, da za- od blizu in daleč po blagoslove njegove, skazovalo mu služek navadnega delavca, ali rokodelca ne zadošča več, je božjo čast in postavilo mu je kip, dokler je še takrat vlada odpre svoje zaloge in deli rižo zastonj živel. ubožcem in to tako dolgo, doider dovoz z daljnih po-Japonci nekda mnogo skrbe za lepa pokopališča, krajin ne naredi konca potrebi. Kedar so potresi, in v Tujci radi hodijo gledat pokopališče tajkunov v Jedu. Japonskej so pogostni, postavlja vlada na svoje stroške treba je dovoljenja načelnika mestnega, Ki dade hiše, da ima streho ubogo ljudstvo, dokler si ne postavi Ali tudi dva častnika za spremljevalca. To popokopališče samo novih hiš poslednjem času je začela vlada ja * 164 ponska ustanavljati tudi bolnice s pomočjo evropskih zdravnikov. Vkljub vsemu temu je v Japonskej dosta privile-govanih prosjakov, kateri prosijo z zakrito glavo jih ne spoznali. Ti prosjaki so zvečine da in da so jih ravno zaradi tega negovali tn redili knezi. Ljudstvo pa je takrat o židovskem prebivalstvu imelo drugačne nazore in zaradi tega se ne smemo čuditi vse bivši ako si je moral v mnogih slučajih narod t uradniki Zgodo državni, ali drugi svoje dni dosta imenitni gospodje, kateri so bili radi gotovih prestopkov odstavljeni ter so sam pomagati pa dokazuje in tudi židovski zgodovinopisci ne morejo tajiti, da ta preganjanja Židov niso imela svojega vira v predbaci ob enem zgubili tudi svoje dostojanstvo in imetje. Njim marveč da so netoleranciji katoliške Cerkve je dovoljeno prositi kjerkoli hočejo in ljudje jim radi dele. šolstvo je v Japonskej izborno urejeno. Po mestih je dovolj osnovnih šol, javnih in zasebnih, katere dobi- idje j vajo podporo od občine, ali od premožnih zasebnikov tako da z malimi stroški se more tudi deca ubogih roditeljev vsega potrebnega naučiti. Po manjših vaseh > i ni nastavljenih učiteljev, uče duhovniki, ali nune ne kjer brezplačno, tako da je komaj dobiti Japonca, ki umel Citati in pisati Deca začne hoditi v šolo s šestim letom in hodi do šestnajstega. Uči se nastopnih predmetov čitanja, pisanja, računanja, nravouka i. t Deca pre možnih roditeljev se uči tudi borenj plavanja, matere pa uče same doma hčere šivati, in drugih ročnih del Po nekodi jih nadomeščajo udove, ki takošen poduk smatrajo kot svojo dolžnost Petj godbe in plesa se uči mladina japonska v zasebnih ustavih. S šestnajstim letom se učenje završuje. (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Govor poslanca Kluna v državnozborski seji dne 21. marca t. 1. (Dalje). Prvo krščansko zakonodajstvo Nemčije tedaj pod Karolom Velikim se naslanja na vse druge predmneve, kakor starorimsko malikovalsko pravo, katero je včeraj tako toplo zagovarjal nemško-narodni poslanec Lippert. Nadalj je ekel isti gospod poslanec, da je cerkev in ker je hgtela naložiti svoj denar, kupovala kmetije njimi tudi kmete. Listine s katerimi je hotel to dokazati, ostal nam je seveda dolžan, in morebiti bi iste ne bile tega dokazale, kar je trdil, marveč ravno nasprotno, in pokazale, da so se kmetje premnogokrat prostovoljno podvrgli cerkveni gosposki, in sicer zaradi tega, ker se jim je pod to gosposko vedno že pravi stara prislovica: živeti. Pod dobro krivo cr t> odilo, kakor to palico je d/bro Tudi preganjanje in zažiganje židov seveda ni smelo izostati, in čudil sem se le, zakaj ni morala v boj tudi španjska inkvizicija, Prav res je, da so bili židje denarni mešetarj rinski najemniki in finančni služabniki knezov, za varstvo, katero so vživali, s strani knezov. srednje v knežje dvorne blagaj ., čada 80 nepo- plačevali velike svote meli pri takih preganjanjih ravno najvarnejše zavetje pri katoliški duhovščini Gospod poslanec tudi govoril o škofih, ki so si že naprej dali darovati hiše Židov, katerim je bila namenjena smrt v ognji. Mogoče je, da so bili v srednjem veku tudi dandanes nekateri duhovniki protižidovski, kakor so mej protižidovi baj tudi profesorji toda nego imenovati bi bil moral tedaj natanko dotičnike gospod poslanec nam je ostal dolžan navesti imena onih, ter nam ni dal priložnosti, da bi si bili ustvarili pravo sodbo v vsakem posameznem slučaji, kar je povedal; kajti škofov v Mogunciji in Koloniji je bilo več jeden, Mogoče bo prišel gospod poslanec nekega dne celo s trditvijo, da se vse to, kar sem govoril glede vplivanja krščanstva, ne sme pripisovati katoliški Cerkvi, marveč morda modrosti kakega dandanašnjega profesorja, kar r ako mnih, marveč ta ali oni novošegni nemški profesor. (Veselost na desnici.) Dovolite mi sedaj, da preidem k drugemu gospodu poslancu, ki je včeraj govoril v tej visoki zbornici. Razprave gospoda poslanca za Hartberg so bile tako jasne in tako sijajne, da so mu morale popolnoma soglasno pritrditi vse stranke na desnici te visoke zbornice (Tako mu pa bilo pač težko dokazati, posebno tedaj bi hotel trditi, da smodnika ni iznašel katoliški na desnici), in menim, gospoda m tudi na levici bilo mnogo takih, ki so si vzlic navideznemu pr tivnemu vedenju mislili v srcu: Princ Liechtenstein ima prav Venda pa se je tem jasnim razpra tukaj oporekalo. Gospod poslanec dr. Greg včeraj sicer ni mogel tajiti, da se šola kakor mel v slih in J° popisal knez Liechtenstein, ne more grajati, da, da bi se moralo predlogu celo pritrditi s samoupravne sta lišča Rekel pa je ) da to ni odkritosrčno: klerikal kar je povedal predlagatelj j stranka se dela tako po hlevno le toliko časa, dokler ni v posesti oblasti; potem pa deluj s aštvom in strpaostj do 86 sklicuje na zgodovino svoje domo j boje so pretili vreči narod njegov v odprti grob na one stoletne Po mojem mnenji je tu mislil husitske boje in tridesetletno vojsko, ki so v istini provzročili veliko opustoše lep češke dežele. Menim pa, da ima ravno častiti gospod poslanec dr. Gregr najmanj uzroka za take pritožbe, dokaz temu hočem kot pričo navesti zoper njegove razprave zopet moža, ki je srdit sovražnik katoliške Cerkve pristaš in učenec Dolingerjev, namreč starokatoliškega Na j profesorja Friedricha, čast vedi bodi rečeno i • ki piše o Husu stopno r> globokejše in resnejš zgodo vinopisje o Husu daje spričevalo resnici, da ravno pro testanstskim zgodovinarjem pristuje v tem oziru največji j - zasluga. mož bodo še poznejšim rodovom spričeval, da tudi v našem času ni manjkalo prave ocene Janeza Husa in njegovih pristašev, poveličevalni ga spisi in slike bodo pa dokazovali površnost brez dna, ki označuje dandanašnji čas in naše olikano občinstvo." Gospod poslanec Gregr, ki nam je včeraj pripovedoval, da ga je ranjki pater Greuter nazivljal „husita", in kateri ta naslov menda smatra častnim, ima po mojem mnenji, kakor pravi Friedrich, tudi del te površenosti brez dna, ker skoro gotovo ravno tako malo pozna nauk Husov, kakor katoliški katehizem; Husovi nauki so morali na Češkem provzročiti socijalni prevrat in imeti za nujno posledico husitske vojske; teh naukov tukaj ne bodem razpravljal, ker se nisem namenil predavati veronauk. Omenil pa bodem le jeden teh naukov, kateremu jedro je to, da nobeden, niti papež, niti cesar, ne smeta zase zahtevati pokorščine, dokler ju teži smrten greh. 2e prijatelji Husovi so mu očitali, da mora pri tem nauku prenehati vsak red v trgovini in menjavanju, občevanju in opravilih, pri prisegah in podložnosti. Že takrat je vzbudilo začudenje, da zgubi kralj, ako pade v greh, gradove, mesta in celo kraljestvo svoje, da smejo posvetni gospodje grešnim duhovnikom po svoji previdnosti jemati njihova posestva in da sme z isto pravico tudi kmet tirjati za-se posestva grešnih kraljev in posvetnih gospodov. (Dalje nasled.) (Dalje ) XIII. Gospod zbornični predsednik Vaso P e t r i č i 6 poroča, da se je za ustanove, katero so deželni odbor:, občinski svet ljubljaaski, Kranjska hranilnica in pa trgovska in obrtniška zbornica razpisali, oglasilo pri vodstvu c. kr. strokovnih šol v Ljubljani 21 učencev lesne strokovne šole in 35 učenk na strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo. Prošnje učencev na c. kr. strokovoi šoli za lesni obrt bodo vse uslišane, ako slavna zbornica pritrdi nasvetom odsekov, na učenke se pa ni moglo na vse ozirati, ali tudi med temi pro-siteljicami jih bo le 6, katere ne bodo dobile nobene ustanove, ali tudi od teh 6 bodo se najbrž še trem ustanove od druge strani podelile. Odseka posvetovala sta se o prošnjah natančno in nasvetujeta z opomnjo, da bode poročevalec dal razjasnila, ako bi jih kdo želel: Slavna zbornica naj podeli ustanove naslednjim: 1) Cibru Franu iz Matene 50 gld; 2) Črnetiču Antonu iz Knežaka 30 gld; 3) Črnetu Karolu iz Litije 30 gld; 4) Golobu Franu iz Glinec, 5) Langofu Antonu in 6) Vrtniku Aleksandru iz Ljubljane po 25 gld; 7) Brili Ivanki 25 gld; 8) Jak Ivanki 50 gld; 9) Krsnik Zorki 30 gld; 10) Leskovic Matildi 30 gld; 11) Magister Amaliji in 12) Muzlovič Mariji po 25 gld; 13) Primožič Mariji 30 gld; Poročevalec omenja le še, da sta dobila učenca Črnetič Anton in Črne Karol uže ustanovi po 50 gld; in to prvi od Kranjske hranilnice, drugi pa od občinskega sveta ljubljanskega, tako da bosta odslej imela vsak ustanovo za 80 gld. Ko gospod poročevalec še konečno nasvetuje: Zbornica naj izplača ustanovni znesek v dveh obrokih vodstvu c. kr. strokovnih šol, katero naj pozneje potrdila prejemnikov predloži, — sprejmeta se oba predloga jednoglasno. XIV. Gospod zbornični svetnik Vaso Petričid poroča, da je c. kr. deželno sodišče javilo, da je od trgovcev, katere je predlagala zbornica za deželnosodne prisednike, trgovec Vaso Petričič odklonil sprejeti to častno službo in da je trgovec Aleksander Dre o umrl. Zategadelj bila je zbornica pozvana, da namesto njiju pre dlaga dva druga upisana in v Ljubljani stanujoča trgovca.Odsek torej priporoča z ozirom na visoki minister-ski razpis od dne 2. decembra 1864, drž. zak. štev. 89: Zbornica naj za izpražnjena mesta dveh deželnosodnih prisednikov pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani predlaga gospoda: Alfreda Ledeuiga, javnega druga tvrdke „Goričnik in Ledenig", trgovina s suknom v Ljubljani, in Em. Mayerja, bankirja in lastnika tvrdke „J. C. Mayeru, trgovina s suknom in tkaninami na drobno v Ljubljani. — Predlog je bil jednoglasno sprejet. XV. Zbornični tajnik poroča, daje predstojništvo mestne občine črnomaljske prosilo, naj se mu dovoli, da sme semnja za živino in blago od 19. na 12. dan marca 1889 in od 24. na dan 17. decembra 1889 preložiti. Ker je dne 19. marca praznik sv. Josipa in dne 24 decembra ravno dan pred božičem, niso upravičeni ugovori občin do semnja pravico imajočih, namreč občin Črnomelj in Novo Mesto, kajti obe sta preodda jeni 0 ia zato predlaga odsek: Slavna zbornica naj se v svoji 1 i izjavi do c. kr. deželne vlade izreče za preložitev obeh semnjev. — Predlog je bil sprejet XVI. Go spod zbornični svetnik Karol Luckmann opomni na razprave, ki so se vršile v zborničnih sejah o dolenjski železnici, in misli, da bi se spet bilo treba obrniti s prošnjo do visokega državnega zbora, ker je že visoki deželni zbor dovolil v svoji zadnji zborbi donesek pol milijona za to železnico in ker so tudi drugi udeleženci voljni doprinesti doneske. Predloga pač ni treba utemeljevati, ker se je zbornica že večkrat izrekla, da je potreba zidati rečeno železnico. Priporoča torej, da se sprejme naslednji predlog : G Zbornica obrne naj se s posebno prošnjo do visokega državnega zbora, da ta, uvažujoč razloge, navedene od zbornice, blagoizvoli naj priporočati uvaževanje teh razlogov visoki vladi, naj ona predloži visokemu državnemu zboru dotično predlogo, ki bode omogočila uzgraditi dolenjsko železnico, ter da blagoizvoli sama udeležiti se z izdatnim zneskom pri nabavi glavnice. — Predlog je bil jednoglasno sprejet. 166 XVII. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann spominja se delovanja prejšnjega zborničnega predsednika g. Josipa Kušarja, ki je odklonil, da bi ga spet izvolili, in predlaga: Slavna zbornica izreče naj bivšemu zborničnemu predsedniku Josipu Kušarju zasluženo zahvalo za njega objektivno vodstvo sej in za njega delovanje v korist trgovini in prometu, industriji in obrtu. Predlog je bil jednoglasno sprejet. Na to zaključi gospod predsednik sejo. list z dne 21. maja št. 116 sodi o vedenji mestnega zastopa pri tej priliki prav tako, kakor mi. Pražka „Politik" pa se v svojem listu št. 139 od t* ' ' I« C « dne 21. maja po vsem izraža soglasno z nami v klicu: c. kr. namestnik baron Pretiš, pokazal se je nezmož- nega, da bi na Primorskem iztrebil državi in dinastiji pogubno iridento > ter vrhuncu pripomogel onemu, državi vedno brezpogojno zvestemu prebivalstvu slovanskemu, ki na severni in izhodni strani Trsta, ki shranjuje v sebi pravi zaklad dom olj ubija, vdanosti, Naši dopisi. zvestobe za državo in za dinastijo cesarsko! Naj nas varuje Bog še daljne prizanesljivosti tem razmeram nasproti, da nas ne iznenadi prezgodaj, osodepolni Iz Igubljane klic: Prepozno! Minulo soboto Trst in avstrijska država praznovali so zastopniki vse avstrijske ob i države z vojništvom in voj Močvirski odbor zboruje dne 25. maja dopoludne 10. uri v prostorih c. kr. kmetijske družbe v Lju- Krščevanja novega vojnega parnika „Cesar Franc Jo veličasten praznik bljani. Na dnevnem redu bodo naznanila predsedništva žef u 1 v onem avstrijskem mestu, za katero država enako glede trgovine, železnic in brodarstva žrtvovala tej sve- brez števila milijonov. Med drugimi došel je čanosti minister Z a 1 e s k S m o 1 k in podpredsednik dalj gg. predsednik kot 100 poslanci državnega zbora sposke zbornice in dežel. Chlumeckv z dr. več več zastopnikov go- nekoliko zastopnikov ogerskih ker se velikemu številu svečanosti udeležiti ni pa bilo moč zarad Budapeštu. budgetne razprave, ki se vrši sedaj v gotovo v zvezi z sklepi one enkete, katera je ravno mesec pred razpravljala vprašanja osuševanja ljubljanskega močvirja. Izvrstna misel. Ni nam treba poudarjati velike važnosti, katero bi imela zgradba „Narodnega doma" v Ljubljani. Ljubljana je središče Sloveniji, ž njo stojimo in pademo Slovenci. Da pa Ljubljana glede narodne zavesti in narodnega ponosa še ni taka, kakor bi jo smeli želeti, uzrok so njene socijalne razmere, uzrok so blesteči zavodi naših nasprotnikov, vzdrževani z našim denarjemr kateri omamijo veliko množico omahljivcev in narodnih po Nočemo posebne važnosti pokladati na to, da se lovičarjev, ter jemljejo pogum narodnjakom iz dežele, ki ne je od magistrata ponudena skrb unanjim gostom pre- najdejo Ljubljane toliko slovenske, kolikor bi morala biti. Z skrbeti stanovanja, ali prevzela samo navidezno ali pa »Narodnim domom" bodemo dobili Slovenci pravo sre opustila pra\ T očividno namenoma tako 11 da so krog dišče, na katerega bodemo s ponosom zrli in katero e po noči tje došli vabljeni gostje ostali brez bode v resnici središče našem družbenem življenju. Vsota stanovanj, na cesti. Da pa mestni zastop ni spoznal nabrana za »Narodni dom", je za naše razmere uže ve vrednega starega predsednika dr. S m o 1 k predsednika in pod lika 5 a vendar ne tolika, da bi bilo z zgradbo pričeti Chlumecky ja. pozdraviti pri prihodu Nabrati bode še dosti denarja, kar bode toliko težav vsaj z eno prijazno besedo in pa, da cesarski namest- nejši, kolikor bolj se cepijo naše sile in kolikor več se nik baron Pretiš, kateremu so morali nameni ta- obtežujejo z narodnim davkom posamezni zelo vneti mošnjega županstva biti znani, ni znal ali ni hotel rodoljubi. Zarad tega je prišla „Krajcarska d r užba ukreniti, da ta pozdrav prevzame sam ali drug pri- narodnega doma" na izvrstno misel, nabrati pri meren namestnik, to pa nam znači položaj v Trstu merno veliko denarja, ne da se posamezniki obteže. Ona prav z onimi barvami, s katerimi tej priliki vržene štiri petarde. ga nsajo zopet pri ravnokar razpošilja na narodnjake po deželi pismo katerem prosi, da naj oni delujejo po deželi na to, ? v Položaj v Trstu risali so tudi pri letošnjih držav da vsak Slovenec na praznik odkritja Vod nozborskih razpravah živo in resnično naši slovenski niko vega s p o m eni k a 30. j u ni j a vsaj e n k ra j c a r poslanci. Zadnja svečanost pokazala je, kako dobro z a oni poznajo žalostne tržaške razmere, pokazala je „N ar od ni dom". Res je da tudi te vsotice ne strpi vsak, a koliko je takih, ki bodo lahko in tudi res kako nevarna igra se igra že nad 10 let vlade Taa- dali P° 10> 100 ali še več krajcarjev ter s tem odkupili ffejeve z edinim avstrijskim pristaniščem, pokazala je druge! Mi storimo le našo dolžnost, ako pozivljemo vse ta svečanost poslancem vsili strank državnega zbora, rodoljube, ki so v stanu podpirati to podjetje, da se kako pogubna za Avstrijo zna postati ona vrhovna roka tamošnje vlade, katera goji in podpira ter na vrhuncu drži stranko, ki pri vsaki priliki brez ovinkov in brez to takoj zglase pri odboru krajcarske družbe za „Narodni dom". lepotičenja kaže, da ji je Avstrija ptuja, edino dobra za plačevanje. Zgodilo se je pri tej priliki veliko čudo ker celo pol-uradna „Triester-Zeitung", večei \ katera jim potem precej dopošlje vsa razjasnila. Ako se ne bode nihče zanašal na drugega, ampak vsak sam spolnil po svoji moči narodno svojo dolžnost, tedaj more biti uspeh velikansk, kajti samo na Kranjskem se more nabrati skoro pol milijona krajcarjev. 167 Zanimiv gost v Ljubljani. Danes mudi se v Dva nova doktorja s Kranjske. Minulo sredo Ljubljani s Trsta, Pulja in Reke prišedši češki državni bila »ta na graškem vseučilišči proglašena poslanec g. dr. Trojan, ki si je v teku dneva ogledal za- gg- Henrik Jabornek za doktorja nimivosti mesta in pa ljubljansko močvirje Altenfels s Tržiča za doktorja Slovenske Vabilo na XXIV. redni veliki zbor „Matice . uri popo- u v sredo dne junija 1889. ob ludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam . Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem ■dobi od novčnem gospodarstvu v jan do 31. dec. 1888. 1.♦) 3. Volitev treh dr. pravil.) računskih presojevalcev a. Proračun za 1890. od 1 delovanji v dobi Letno poročilo o odborovem prila 1888. do 31. maja 1889. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti > letos izstopiti iz odbora odpovedi in po § 12. dr. pravil imajo Gg Cigal Peter, Svetec Luka, Suman Josip, Vavru Ivan Matej Grasselli Praprotnik Andrej, t Raič Anton, Stegnar Feliks, , Vodušek Matej Zupančič Anton. V odboru pa še ostanejo: Gg. Bartel Hinko, Flis Ivan, dr. Gregorčič Anton Anton, dr. Dolen Gregorčič Simon, Hubad Franc J dr. Jarc Anton Ker mavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lamp Franc, Leveč Franc teršnik Maks Majcinge Ivan ? Poklukar Marn Josip Ple Robič Luka Ivan. J0810 , dr dr Požar Lovro Šuklj Senekovič Andrej, Franc, dr. Šust Ivan » Sket Jakob Šubic dr. Tavčar Ivan, Zupančič Tomšič Ivan, Vilhar Ivan, Wjesthaler Franc, Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Žolgar Mihael 16 odbornikov mora po § 12. dr. pravil na Vsaj vadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo voljeni. biti zopet ri volitvi odborniko računskih presojevalcev lilni listki tacih drnštveniko sami odbo zboru ki in istotako pri volitvi treh točka) se uštevajo tudi vo-v, ki sicer niso mogli priti so pa vendar volilne listke poslali z lastnoročnim podpisom tako, da ni suma za- radi kake prevare Posamezni predlogi in nasveti.**) Ljubljani dne 8. maja 1889. Predsednik: Josip Marn. Vodnikov Blagajnik: Luka Robič. teden postavljati 30. junija t. spominek v Ljubljan čeli so ta te se bode po programu razkril dne Bivši minister grof Alfred Potočki dne 18. t. m. v Parizu v starosti 72 let. izjeme hvalijo plemeniti značaj pokojnega j umrl je listi brez prava, in pa učitelj na meščanski šoli na Krškem, Tomaž Romih, za doktorja filozofij *) Računski pisarni na ogled razpolaganje. zaključki so gg. društvenikom v društveni in jim bodo pri velikem zboru tiskani na ** Kdor želi v zmislu nasvet, mora ga po o 4. lit. a. dr. pravil staviti kak to vsaj do 31. maja 1889. v razgovor. lit. a. opr. r. predložiti odboru in storiti ako hoče da pride v velikem zboru Novičar iz domačih in Dunaja tujih dežel. Razprave državnega zbora končale na vprašanja so se z dolgo vrsto odgovorov vlade (interpelacije), katere so ali nasprotniki shoda katolikov ali pa protisemiti (nasprotniki judov) ali pa v obče nasprotniki vladni, stavili zavolj zadnjih dunajskih dogodb. Naj pomenljivejši odgovori bili so grof Taaffe-jevi. Postavil se je minister pri odgovarjanji na pravilno. ustavno stališča. p0 katerem je vsakemu dr- žavljanu varovana pravica, da izreče svoje prepričanje tudi glede mednarodnih vprašanj, kakoršno je ono o posvetnem vladarstvu papeževim. Enako odklonil je ministerski predsednik pravico utikanja vlade med delavca in gospodarja glede službenine, temveč zahteval in varoval pravico vladi, da se varuje javni mir in red. veliko spretnostjo odgovarjal je grof Taaffe izrekoma na vprašanje Chlumecky-jevo, v katerem si je ta prizadeval vlado. za nemire dunajske odgovorno storiti Tudi poljedelski minister grof Falkenhayn zavračal je jako uspešno malo vtemeljeno očitanje Mengerjevo glede strojev, ki se Idriji. rabijo pri cesarskem rudniku v HHHH^I^I IHL I _. IH HI _ J II ■ L I ■ ■ ■ LI IIIH I H I I I II . II II II II Živahna je postala razprava o veljavnosti izvolitve gališkega rabinca Bloch-a. Protisemiti prizadevali so si ves žolč zliti nad Židi in pa dokazati nepostavnost vo- govorniki veljavnosti ugovarjali so lahko in izberati je litve pa z vspehom, da sta bila oba kandidata Žida bilo toraj samo med ubogim » desnici spadajočim in pa bogatim levici spadajočim Židom dalj da je denar trosil samo bogat, pri volitvi propadli žid in pa da je večina glasov za izvoljeuega rabinca Bloch-a tolika, da ne odločuje pri izvolitvi že malo število glasov, vse te nasprotja spravil je še večjo zmešnjavo Chlumecky s predlogom : da se vprašanje vrne odseku z nalogo, da zahteva pri vladi še daljno preiskavanje. Za ta predlog k sreči ni maral skoraj nihče j ne na levici in ne na desnici > ker je samo polovičarsko hotel odložiti rešitev, po vsem god v p Konec razp bil je ta, da se je predlog Chlu mecky-jev zavrgel približno edino to 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr liko je znano, da so na Črnogorski meji Turki in Al Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki